1. Živali se ne prevažajo, če niso primerne za načrtovani prevoz; vse živali se prevažajo v razmerah, ki zagotavljajo, da se ne bodo poškodovale ali po nepotrebnem trpele.

2. Živali, ki so poškodovane ali kažejo fiziološke pomanjkljivosti ali patološke procese, veljajo za neprimerne za prevoz, predvsem če:

3. Sicer pa so bolne ali poškodovane živali primerne za prevoz, če:

4. Kadar živali med prevozom zbolijo ali se poškodujejo, jih je treba ločiti od drugih in jim čim prej priskrbeti prvo pomoč. Nudi se jim primerno veterinarsko zdravljenje; če je to potrebno, se opravi izreden zakol ali usmrtitev na način, ki jim ne povzroči kakršnega koli nepotrebnega trpljenja.

5. Pri živalih, ki se prevažajo, se ne uporabljajo pomirjevala, razen če je to nujno potrebno za zagotavljanje dobrega počutja živali; v tem primeru se uporabljajo samo pod veterinarskim nadzorom.

6. Molzno govedo, ovce ali koze, ki jih ne spremljajo mladiči, se pomolzejo v časovnih presledkih, ne daljših kot 12 ur.

7. Zahteve iz odstavkov 2(c) in 2(d) se ne uporabljajo za registrirane kopitarje, če je namen prevozov izboljševanje zdravstvenih razmer in razmer za dobro počutje živali pri kotitvi, ali za novorojena žrebeta z registriranimi kobilami, če živali v obeh primerih stalno spremlja spremna oseba, ki skrbi za njih med vožnjo.

1.1 Prevozna sredstva, zabojniki in njihovi pritrdilni elementi so zasnovani, izdelani in vzdrževani ter se upravljajo tako, da:

1.2 V prostoru za živali se na vsakem nadstropju zagotovi dovolj prostora, da je nad živalmi, ko so v naravno stoječem položaju, dovolj prostora za prezračevanje, ne da bi bilo njihovo naravno gibanje kakor koli omejeno.

1.3 Prosto živeče živali in živali živalskih vrst, ki niso domači kopitarji ali domače govedo, ovce, koze ali prašiči, spremljajo naslednji dokumenti:

1.4 Predelne stene so dovolj močne, da prenesejo težo živali. Pritrdilni elementi so zasnovani tako, da je z njimi mogoče ravnati hitro in enostavno.

1.5 Pujskom, lažjim od desetih kilogramov, jagnjetom, lažjim od dvajsetih kilogramov, teletom, mlajšim od šestih mesecev, in žrebetom, mlajšim od štirih mesecev, je treba priskrbeti ustrezno steljo ali enakovreden material, ki jim zagotavlja udobje glede na vrsto in število živali, ki se prevažajo, čas vožnje in vreme. Material mora zagotavljati ustrezno vpijanje urina in iztrebkov.

1.6 Brez poseganja v predpise Skupnosti ali nacionalne predpise o varnosti posadke in potnikov je spremni osebi ali osebi na krovu, ki je ustrezno usposobljena, da to nalogo opravi humano in učinkovito, na voljo način za ubijanje, primeren za to vrsto živali, če bo prevoz z vozilom, letalom ali železniškim vagonom trajal več kot tri ure.

2.1 Vozila, ki prevažajo živali, imajo jasno in vidno oznako, da so na njih žive živali, razen če se živali prevažajo v zabojnikih, označenih v skladu z odstavkom 5.1.

2.2 Cestna vozila imajo primerno opremo za natovarjanje in iztovarjanje.

2.3 Pri sestavljanju vlakov ali pri drugem premikanju železniških vagonov se stori vse potrebno, da bi se izognili tresenju železniškega vagona, na katerem so živali.

3.1 Pred natovarjanjem na plovilo kapitan preveri, da je po natovarjanju vozil:

3.2 Cestna vozila in železniški vagoni so opremljeni z zadostnim številom ustrezno zasnovanih, nameščenih in vzdrževanih točk za pritrditev, ki omogočajo, da se varno pritrdijo na plovilo. Cestna vozila in železniški vagoni se pritrdijo na plovilo pred začetkom vožnje, da se ne morejo premakniti zaradi gibanja plovila.

4.1 Živali se prevažajo v zabojnikih, oborah ali stajah, ki ustrezajo vrsti živali in so v skladu z uredbami Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) o živih živalih v različici iz Priloge VI.

4.2 Živali se prevažajo samo v razmerah, ki omogočajo vzdrževanje ustrezne ravni kakovosti zraka, temperature in pritiska med celotno vožnjo glede na vrsto živali.

5.1 Zabojniki, v katerih se prevažajo živali, imajo jasno in vidno oznako, da so v njih žive živali, in oznako, iz katere je razvidno, kateri je zgornji konec zabojnika.

5.2 Med prevozom in ravnanjem so zabojniki vedno v pokončnem položaju, močnih sunkov ali tresenja pa naj bo čim manj. Zabojnike je treba pritrditi tako, da se prepreči premikanje zaradi gibanja prevoznega sredstva.

5.3 Zabojnike, težje od 50 kg, je treba opremiti z zadostnim številom ustrezno zasnovanih, nameščenih in vzdrževanih točk za pritrditev, ki omogočajo, da se varno pritrdijo na prevozno sredstvo, na katerega jih natovorijo. Zabojnike je treba pred začetkom prevoza pritrditi na prevozno sredstvo tako, da se prepreči premikanje zaradi gibanja prevoznega sredstva.

1.1 Treba je ustrezno upoštevati potrebe določenih kategorij živali, na primer prosto živečih živali, da se pred načrtovano vožnjo navadijo na način prevoza.

1.2 Kadar postopki natovarjanja ali iztovarjanja trajajo več kot štiri ure, razen pri perutnini:

1.3 Objekti in naprave za natovarjanje in iztovarjanje, vključno s tlemi, so zasnovani, izdelani in vzdrževani ter se upravljajo tako, da:

1.4

1.5 Blago, ki se prevaža z istim prevoznim sredstvom kot živali, je nameščeno tako, da živalim ne povzroča poškodb, trpljenja ali strahu.

1.6 Med natovarjanjem in iztovarjanjem se zagotovi ustrezna razsvetljava.

1.7 Ko se zabojniki z živalmi na prevoznem sredstvu nameščajo eden vrh drugega, je treba izvesti naslednje previdnostne ukrepe:

1.8 Prepovedano je:

1.9 Treba se je čim bolj izogibati uporabi naprav, ki povzročajo elektrošoke. Vsekakor se te naprave uporabljajo samo za odraslo govedo in odrasle prašiče, ki se nočejo premakniti, in samo kadar imajo pred sabo prostor, v katerega se lahko premaknejo. Elektrošoki naj ne trajajo več kot sekundo, med njimi naj bodo dovolj dolgi presledki, dajejo pa se samo v mišice zadnje četrti. Elektrošoki naj se ne uporabljajo znova, če se žival ne odzove nanje.

1.10 Tržnice ali zbirni centri zagotovijo opremo za privezovanje živali, kadar je to potrebno. Živali, ki privezovanja niso vajene, se ne privezujejo. Živali imajo dostop do vode.

1.11 Živali se ne privezujejo za rogove, nosne obroče ali z nogami, zvezanimi skupaj. Teletom se ne nadenejo nagobčniki. Domači kopitarji, starejši od osmih mesecev, morajo med prevozom nositi oglavnike, razen neukročenih konj.

1.12 Z živalmi je treba ravnati in jih prevažati ločeno, kadar gre za naslednje primere:

1.13 Točke (a), (b), (c) in (e) odstavka 1.12 se ne uporabljajo, kadar so bile živali gojene v združljivih skupinah, so navajene druga na drugo in bi ločevanje povzročilo stres, ali kadar samice spremljajo mladiči, ki so odvisni od njih.

2.1 Dodeljeni prostor ustreza vsaj številkam, ki so za navedene živali in prevozna sredstva določene v poglavju VII.

2.2 Domači kopitarji, razen kobil, ki se prevažajo s svojimi žrebeti, se prevažajo v posameznih stajah, ko se vozilo naloži na plovilo ro-ro. Odstopanje od te določbe se lahko odobri po nacionalnih predpisih, če države članice o tem obvestijo Stalni odbor za prehrambno verigo in zdravje živali.

2.3 Kopitarji se ne prevažajo v vozilih z več nadstropji, razen če se živali naložijo v najnižje nadstropje, v višjih nadstropjih pa ni živali. Najmanjša notranja višina prostora je vsaj 75 cm višja od višine vihra največje živali.

2.4 Neukročeni kopitarji se ne prevažajo v skupinah, v katerih so več kot štiri živali.

2.5 Odstavki od 1.10 do 1.13 se uporabljajo smiselno za prevozna sredstva.

2.6 Zagotovi se zadostno prezračevanje, tako da so potrebe živali v celoti izpolnjene, pri čemer se upoštevajo predvsem število in vrsta živali, ki jih je treba prepeljati, in pričakovane vremenske razmere med vožnjo. Zabojniki se skladiščijo tako, da njihovo prezračevanje ni ovirano.

2.7 Med prevozom se živalim nudijo voda, krma in možnost, da se spočijejo, kot je primerno za njihovo vrsto in starost, v primernih časovnih presledkih in predvsem, kot je navedeno v poglavju V. Če ni navedeno drugače, se sesalci in ptiči nakrmijo vsaj vsakih 24 ur in napojijo vsaj vsakih 12 ur. Voda in krma sta kakovostni in se živalim dajeta tako, da se čim bolj zmanjša možnost okužbe. Treba je ustrezno upoštevati potrebo živali, da se navadijo na način krmljenja in napajanja.

1. Čvrstost pregrad med oborami in krovi je ustrezna za živali, ki se prevažajo. Klasifikacijski zavod, ki ga odobri pristojni organ, preveri izračune čvrstosti pregrad med oborami in krovi med gradnjo ali predelavo plovila za prevoz rejnih živali.

2. Prostori, v katerih se bodo prevažale živali, morajo biti opremljeni s sistemom umetnega prezračevanja, ki ima zadostno zmogljivost, da celotno prostornino zraka zamenja, kot sledi:

3. Zmogljivost za skladiščenje ali proizvodnjo sladke vode je ustrezna, tako da so izpolnjene zahteve glede vode, določene v poglavju VI, pri čemer se upoštevajo največje število in vrsta živali, ki se bodo prevažale, ter najdaljše trajanje predvidenih voženj.

4. Sistem sladke vode nenehno oskrbuje s sladko vodo vsa območja za rejne živali, na voljo pa je dovolj posod, da imajo vse živali enostaven in nenehen dostop do sladke vode. Na voljo je nadomestna oprema za črpanje, da se preskrba z vodo zagotovi tudi ob okvari primarnega sistema za črpanje.

5. Odvodni sistem je dovolj zmogljiv, da tekočine iz obor in krovov odtečejo v vseh razmerah. Odtočne cevi in kanali zbirajo tekočine v jaških ali bazenih, iz katerih se lahko odplake odvedejo s črpalkami ali ejektorji. Na voljo je nadomestna oprema za črpanje, da se odtok zagotovi tudi ob okvari primarnega sistema za črpanje.

6. Prostori za rejne živali, prehodi in rampe do prostorov za rejne živali so primerno osvetljeni. Na voljo je tudi pomožna razsvetljava ob okvari glavne električne napeljave. Zagotovi se ustrezna prenosna razsvetljava, da lahko spremna oseba ustrezno pregleda in poskrbi za živali.

7. V vseh prostorih za rejne živali se ustrezno namesti protipožarni sistem; oprema za gašenje v vseh prostorih za rejne živali je v skladu z najnovejšimi standardi Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) glede požarne zaščite, odkrivanja ognja in gašenja požara.

8. Naslednji sistemi za rejno živino so opremljeni s sistemom za spremljanje, nadzor in alarm v krmarnici:

9. Primarni vir električne energije zadostuje za nenehno preskrbo sistemov za rejno živino iz odstavkov (2) (4) (5) in (6) z električno energijo v normalnih razmerah delovanja plovila za prevoz rejne živine. Sekundarni vir električne energije zadostuje, da nadomesti primarni vir električne energije za obdobje treh dni nenehnega delovanja.

1.1 Zahteve, določene v tem oddelku, veljajo za prevažanje domačih kopitarjev, razen registriranih kopitarjev, goveda, ovac, koz in prašičev, razen pri zračnem prevozu.

1.2 Čas vožnje ni daljši kot osem ur za živali, ki spadajo med vrste iz točke 1.1.

1.3 Najdaljši čas vožnje iz točke 1.2 se lahko podaljša, če so izpolnjene dodatne zahteve poglavja VI.

1.4 Kadar se uporabljajo cestna vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 1.3, so časovni presledki med napajanjem in krmljenjem, časi voženj in časi počitka določeni na naslednji način:

1.5 Po predpisanem času vožnje je treba živali iztovoriti, nakrmiti in napojiti ter morajo počivati vsaj 24 ur.

1.6 Če najdaljši čas vožnje presega čas, določen v točki 1.2, živali ni dovoljeno prevažati z vlakom. Vendar pa se uporabljajo časi voženj, določeni v točki 1.4, kadar so izpolnjeni pogoji, določeni v točkah 1.3 in 1.4, z izjemo obdobij počitka.

1.7

1.8 V korist živali se lahko časi voženj iz točk 1.3, 1.4 in 1.7 (b) podaljšajo za dve uri, pri čemer se upošteva predvsem bližina namembnega kraja.

1.9 Ne glede na določbe točk od 1.3 do 1.8 so države članice pooblaščene, da predvidijo najdaljši čas vožnje, ki ga ni dovoljeno podaljševati in znaša osem ur za prevoz živali, namenjenih v klavnico, kadar se prevoz opravi izključno od kraja odhoda do namembnega kraja, ki sta oba na njihovem ozemlju.

2.1 Za perutnino, domače ptice in domače kunce so na voljo ustrezne količine primerne hrane in vode, razen pri vožnji, ki traja manj kot:

2.2 Psi in mačke, ki se prevažajo, se hranijo v časovnih presledkih največ 24-ih ur in dobijo vodo v časovnih presledkih največ osmih ur. Na voljo morajo biti jasna pisna navodila o hranjenju in napajanju.

2.3 Druge vrste živali, ki niso navedene v točki 2.1 ali 2.2, se prevažajo v skladu s pisnimi navodili o hranjenju in napajanju, pri čemer se upošteva, ali zahtevajo kakršno koli posebno skrb.

1.1 Prevozno sredstvo mora biti opremljeno s streho svetle barve in primerno izolirano.

1.2 Živalim je treba priskrbeti ustrezno steljo ali enakovreden material, ki jim zagotavlja udobje glede na vrsto in število živali, ki se prevažajo, ter trajanje vožnje in vreme. Material mora zagotavljati ustrezno vpijanje urina in iztrebkov.

1.3 Na prevoznem sredstvu je zadostna količina ustrezne krme za prehrambene potrebe živali med vožnjo. Krma za živali je zaščitena pred vremenom in onesnaževalci, kot so na primer prah, gorivo, izpušni plini, živalski urin in iztrebki.

1.4 Kadar se za hranjenje živali uporablja posebna oprema za hranjenje, se ta oprema prevaža v prevoznem sredstvu.

1.5 Kadar se uporablja oprema za hranjenje iz odstavka 1.4, je zasnovana tako, da jo je mogoče po potrebi pritrditi na prevozno sredstvo, da se ne bi prevrnila. Kadar se prevozno sredstvo premika in kadar se oprema ne uporablja, se hrani ločeno od živali.

1.6 Kopitarji se prevažajo v posameznih stajah, razen kobil, ki se prevažajo s svojimi žrebeti.

1.7 Prevozno sredstvo mora biti opremljeno s pregradami, tako da je mogoče ustvariti ločene oddelke, pri čemer imajo vse živali prost dostop do vode.

1.8 Pregrade so izdelane tako, da jih je mogoče namestiti na različne položaje in da se lahko velikost oddelka prilagodi določenim zahtevam, vrsti, velikosti in številu živali.

1.9 Razen, če jih spremljajo matere, so dolge vožnje dovoljene samo za domače kopitarje, goveda in prašiče, če:

2.1 Prevozna sredstva in ladijski zabojniki morajo biti preskrbljeni z vodo tako, da lahko oskrbnik živalim takoj zagotovi vodo, kadar koli med vožnjo je to potrebno, in ima vsaka žival dostop do vode.

2.2 Naprave za napajanje so v dobrem stanju in so zasnovane in nameščene tako, da ustrezajo kategorijam živali, ki se bodo napajale na vozilu.

2.3 Skupna zmogljivost zbiralnikov za vsako prevozno sredstvo je enaka vsaj 1,5 % njegove največje tovorne zmogljivosti. Zbiralniki za vodo morajo biti zasnovani tako, da jih je mogoče po vsaki vožnji izprazniti in očistiti, ter imeti sistem, s katerim je mogoče preveriti količino vode v njih. Povezani morajo biti z napravami za pitje znotraj pregrad; ohranjati jih je treba v dobrem stanju.

2.4 Za ladijske zabojnike, ki se uporabljajo izključno na plovilih, ki zabojnike oskrbujejo z vodo iz lastnih zbiralnikov za vodo, se dovoljuje odstopanje od točke 2.3.

3.1 Sistemi za prezračevanje na cestnih prevoznih sredstev so zasnovani, izdelani in vzdrževani tako, da lahko kadar koli v času vožnje, ne glede na to, ali prevozno sredstvo stoji ali se premika, vzdržujejo temperaturo med 5 oC in 30 oC za vse živali, z dovoljenim odstopanjem +/– 5 oC, odvisno od zunanje temperature.

3.2 Sistem prezračevanja mora zagotoviti enakomerno porazdelitev po celem prostoru z najmanjšim pretokom zraka 60 m3/g/KN tovora. Vsaj 4 ure mora delovati neodvisno od motorja vozila.

3.3 Cestna prevozna sredstva morajo biti opremljena s sistemom za spremljanje temperature in opremo za zapisovanje takih podatkov. Senzorji morajo biti nameščeni na delih vozila, v katerih bodo glede na oblikovne značilnosti vozila klimatske razmere najverjetneje najslabše. Tako pridobljeni zapisi temperature so opremljeni z datumom in so na zahtevo na voljo pristojnemu organu.

3.4 Cestna prevozna sredstva morajo biti opremljena s sistemom za opozarjanje, ki voznika opomni, ko temperatura v prostorih, kjer so živali, doseže najvišjo ali najnižjo mejo.

3.5 Komisija pred 31. julijem 2005 pripravi poročilo na podlagi mnenja Evropske agencije za varno hrano, kateremu so priloženi ustrezni osnutki ukrepov za določitev razpona najvišjih in najnižjih temperatur za živali, ki se prevažajo, ki jih je treba sprejeti po postopku iz člena 31(2), pri čemer se upoštevajo prevladujoče temperature v nekaterih regijah Skupnosti s posebnimi klimatskimi razmerami.

4.1 Od 1. januarja 2007 naprej morajo biti cestna prevozna sredstva, ki so prvič dana v promet, in od 1. januarja 2009 naprev vsa prevozna sredstva opremljena z ustreznim navigacijskim sistemom, ki omogoča beleženje in zagotavljajo podatke enakovredne podatkom navedenim v dnevniku vožnje iz oddelka 4 Priloge II in podatkov glede odpiranja oz. zapiranja lopute.

4.2 Do 1. januarja 2008 Komisija predloži Svetu rezultate raziskav o navigacijskih sistemih in o uporabi te tehnologije za namene te uredbe.

4.3 Komisija predloži Svetu najkasneje do 1. januarja 2010 poročilo o uresničevanju navigacijskega sistema iz ods tavka 4.2 skupaj s kakršnimi koli predlogi, za katere meni, da so primerni, predvsem o opredelitvi specifikacij navigacijskega sistema, ki ga bo treba uporabljati v vseh cestnih prevoznih sredstvih. Svet o vseh takih predlogih odloča s kvalificirano večino.

1. Oseba, ki načrtuje dolgo vožnjo, pripravi, ožigosa in podpiše vse strani dnevnika vožnje v skladu z določbami iz te priloge.

2. Dnevnik vožnje je sestavljen iz naslednjih oddelkov:

3. Organizator:

4. Oskrbniki v kraju odhoda in, kadar je namembni kraj na ozemlju Skupnosti, oskrbniki v namembnem kraju, izpolnijo in podpišejo ustrezne oddelke dnevnika vožnje. O kakršnih koli pomislekih glede skladnosti z določbami te uredbe čim prej obvestijo pristojni organ, pri čemer uporabijo vzorčni obrazec iz oddelka 5.

5. Kadar je namembni kraj na ozemlju Skupnosti, oskrbniki na namembnem kraju hranijo dnevnik vožnje, z izjemo oddelka 4, vsaj tri leta od datuma prihoda na namembni kraj.

6. Kadar se vožnja konča na ozemlju Skupnosti, prevoznik izpolni in podpiše oddelek 4 dnevnika vožnje.

7. Če se živali izvozijo v tretjo državo, prevozniki izročijo dnevnik vožnje uradnemu veterinarju na izhodni točki.

8. Prevoznik iz oddelka 3 dnevnika vožnje hrani:

Dodatek

ODDELEK 1:

NAČRTOVANJE

ODDELEK 2:

KRAJ ODHODA

ODDELEK 3:

NAMEMBNI KRAJ

ODDELEK 4:

IZJAVA PREVOZNIKA

ODDELEK 5:

POROČILO O NEPRAVILNOSTIH št. ... ...

Kopija poročila o nepravilnostih, ki ji je priložena kopija oddelka 1 dnevnika vožnje, se pošlje pristojnemu organu

1. Cestni vozniki in spremne osebe iz člena 6(5) in člena 17(1) morajo uspešno opraviti usposabljanje, predvideno v odstavku 2, in izpit, ki ga odobri pristojni organ, ki zagotovi, da so izpraševalci neodvisni.

2. Tečaji usposabljanja iz odstavka 1 obravnavajo vsaj tehnične in upravne vidike zakonodaje Skupnosti glede zaščite živali med prevozom, predvsem pa naslednje: