(a) primarno pridelavo za zasebno domačo uporabo;

(b) domačo pripravo, obdelavo ali skladiščenje hrane za zasebno domačo porabo;

(c) proizvajalčevo neposredno dobavo majhnih količin primarnih proizvodov končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika;

(d) proizvajalčevo neposredno dobavo majhnih količin mesa perutnine in lagomorfov, zaklanih na gospodarstvu, končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika s tem mesom kot svežim mesom;

(e) lovce, ki dobavljajo majhne količine divjadi ali mesa divjadi neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika.

(a) Razen če ni izrecno navedeno nasprotno, se ta uredba ne uporablja za prodajo na drobno.

(b) Ta uredba se uporablja za prodajo na drobno, kadar se dejavnosti izvajajo zaradi dobave živil živalskega izvora drugim podjetjem, razen:

(c) Države članice lahko sprejmejo nacionalne ukrepe za uporabo zahtev te uredbe pri podjetjih za prodajo na drobno na njihovem ozemlju, za katera se ne bi uporabljala na podlagi pododstavkov (a) ali (b).

(a) ustrezne predpise o zdravju živali in javnem zdravju, vključno s strožjimi predpisi za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij;

(b) zahteve za dobro počutje živali;

in

(c) zahteve za identifikacijo živali in sledljivost proizvodov živalskega izvora.

1. opredelitve, določene v Uredbi (ES) št. 178/2002;

2. opredelitve, določene v Uredbi (ES) št. 852/2004;

3. opredelitve, določene v Prilogi I;

in

4. vse tehnične opredelitve, vsebovane v prilogah II in III.

(a) ki ustrezajo ustreznim zahtevam Uredbe (ES) št. 852/2004, tistim iz prilog II in III te uredbe in drugim ustreznim zahtevam živilske zakonodaje;

in

(b) ki jih je pristojni organ registriral ali odobril, kadar je tako zahtevano v skladu z odstavkom 2.

(a) primarno proizvodnjo;

(b) prevoz;

(c) skladiščenje izdelkov, ki ne potrebujejo temperaturno nadzorovanih pogojev skladiščenja;

ali

(d) prodajo na drobno razen tiste, za katero se uporablja ta uredba na podlagi člena 1(5)(b).

(a) po obisku na kraju samem obratu odobril opravljanje dejavnosti;

ali

(b) dala obratu pogojno dovoljenje.

(a) potrebuje dovoljenje v skladu z odstavkom 2 in je dal proizvode živalskega izvora v promet v skladu z zakonodajo Skupnosti neposredno pred uporabo te uredbe;

ali

(b) če je vrste, v zvezi s katero ni bilo zahteve za odobritev pred uporabo te uredbe.

(a) oznako zdravstvene ustreznosti v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004;

bodisi

(b) identifikacijsko oznako, uporabljeno v skladu z oddelkom I Priloge II te uredbe, kadar ta uredba ne predvideva oznake zdravstvene ustreznosti.

(a) če je tretja država odpreme na seznamu tretjih držav, pripravljenem v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 8 54/2004, iz katerih je dovoljen uvoz tega proizvoda;

(c) če proizvod izpolnjuje:

in

(d) če so izpolnjene zahteve člena 14 Uredbe (ES) št. 854/2004 o certifikatih in dokumentih, kadar je to primerno.

(a) da so proizvodi na voljo za kontrolo pri uvozu v skladu z Direktivo 97/78/ES ( 20 );

(b) da uvoz izpolnjuje zahteve Direktive 2002/99/ES ( 21 );

in

(c) da se postopki pod njihovim nadzorom, ki se opravljajo po uvozu, izvajajo v skladu z zahtevami Priloge III.

(a) se lahko pripravijo vzorčni dokumenti;

in

(b) se lahko predvidi uporaba elektronskih dokumentov.

(a) meso govedi in prašičev vključno z mletim mesom vendar brez mesnih pripravkov in MIM;

(b) meso perutnine naslednjih vrst: domača perutnina, purani, pegatke, race in gosi, vključno z mletim mesom, vendar brez mesnih pripravkov in MIM;

in

(c) jajca.

(a) V primeru mesa govedi in prašičev in mesa perutnine je treba vzeti vzorce pošiljk v obratih za odpremo in na njih opraviti mikrobiološke teste, ki dajo negativne rezultate v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(b) V primeru jajc pakirni centri dajo jamstvo, da pošiljke izvirajo iz jat, na katerih je mikrobiološko testiranje dalo negativne rezultate v skladu z zakonodajo Skupnosti.

(c) V primeru mesa govedi in prašičev ni treba opraviti testiranja, predvidenega v pododstavku (a), za pošiljke, namenjene za obrat zaradi pasterizacije, sterilizacije ali obdelave s podobnim učinkom. V primeru jajc ni treba opraviti testiranja, predvidenega v pododstavku (b), za pošiljke, ki so namenjene za izdelavo predelanih proizvodov s postopkom, ki jamči izločitev salmonele.

(d) Za živila, ki izvirajo iz obrata, za katerega se uporablja program nadzora, ki je glede zadevnih živil živalskega izvora in v skladu s postopkom iz člena 12(2) priznan za enakovrednega programu, odobrenemu za Švedsko in Finsko, ni treba opravljati testov, predvidenih v pododstavkih (a) in (b).

(e) V primeru mesa govedi in prašičev ter mesa perutnine mora biti živilo opremljeno s komercialnim dokumentom ali certifikatom, ki ustreza vzorcu, določenem v zakonodaji Skupnosti, ki navaja:

(f) V primeru jajc morajo biti pošiljke opremljene s certifikatom, ki navaja, da so bili rezultati opravljenih testov iz pododstavka (b) negativni, ali da so jajca namenjena za uporabo na način, naveden v pododstavku (c).

(a) Zahteve iz odstavkov 1 in 2 lahko posodobi Komisija zlasti zaradi upoštevanja spremenjenih programov nadzora držav članic ali sprejetja mikrobioloških meril v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(3).

(b) V skladu z regulativnim postopkom iz člena 12(2) se pravila, določena v odstavku 2, v zvezi s katerim koli živilom iz odstavka 1 lahko razširijo v celoti ali delno na katero koli državo članico ali katero koli regijo države članice s programom nadzora, ki se šteje za enakovrednega tistemu, odobrenemu za Švedsko in Finsko v zvezi z zadevnim živilom živalskega izvora.

(a) razvoja navodil za dobro prakso;

(b) izkušenj, pridobljenih pri izvajanju sistemov na podlagi HACCP v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 852/2004;

(c) tehnološkega razvoja in praktičnih posledic tega razvoja ter pričakovanj potrošnikov glede sestave živil;

(d) znanstvenih mnenj, zlasti novih ocen tveganj;

(e) mikrobioloških in temperaturnih meril za živila;

(f) sprememb potrošniških navad.

(a) Cilj nacionalnih ukrepov iz odstavka 3 je:

(b) V drugih primerih se uporabljajo le za gradnjo, ureditev in opremo obratov.

(a) zagotovi podroben opis zahtev, za katere država članica meni, da jih je treba prilagoditi, in vrsto želene prilagoditve;

(b) opiše zadevna živila in obrate;

(c) poda razloge za prilagoditev, vključno z zagotovitvijo povzetka izvedene analize tveganj in vseh ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev, da prilagoditev ne bo ogrozila ciljev te uredbe;

in

(d) daje vse ustrezne informacije.

(a) v skladu z odločitvijo, sprejeto v skladu z odstavkom 6;

(b) če en mesec po izteku obdobja iz odstavka 6 Komisija ni obvestila države članice, da je prejela pisne pripombe ali da namerava predlagati sprejem odločbe v skladu z odstavkom 6;

ali

(c) v skladu z odstavkom 8.

(a) ki prepovedujejo ali omejujejo, da se na njenem ozemlju daje v promet surovo mleko ali surova smetana, namenjena za neposredno prehrano ljudi;

ali

(b) ki z dovoljenjem pristojnega organa dovoljujejo uporabo surovega mleka, ki ne izpolnjuje meril, določenih v oddelku IX Priloge III, glede števila kolonij na gojišču in števila somatskih celic pri izdelavi sirov z obdobjem staranja ali zorenja najmanj 60 dni ter mlečnih proizvodov, pridobljenih v povezavi z izdelavo takih sirov, če to ne vpliva na dosego ciljev te uredbe.

1. zaradi določitve pravil za prevoz mesa, ko je meso še toplo;

2. zaradi podrobne opredelitve v zvezi z MIM, katera vsebnost kalcija ni signifikantno višja od tiste za mleto meso;

3. zaradi določitve druge predelave, ki se lahko uporabi v obratu za predelavo na živih školjkah iz proizvodnih območij razreda B ali C, ki niso bile prečiščene ali ponovno nasajene;

4. zaradi določitve priznanih preskusnih metod za morske biotoksine;

5. zaradi določitve dodatnih zdravstvenih standardov za žive školjke v sodelovanju z ustreznim referenčnim laboratorijem Skupnosti, vključno z:

6. zaradi določitve zdravstvenih standardov ali pregledov, kadar obstajajo zdravstveni dokazi, da so potrebni za varovanje javnega zdravja;

7. zaradi razširitve poglavja IX oddelka VII Priloge III na žive školjke razen pektinidov;

8. zaradi podrobne opredelitve meril za določitev, kdaj epidemiološki podatki pomenijo, da ribolovno območje ne predstavlja zdravstvene nevarnosti glede prisotnosti parazitov in posledično za določitev, kdaj lahko pristojni organ dovoli nosilcem živilske dejavnosti, da ribiške proizvode ne zamrznejo v skladu z delom D poglavja III oddelka VIII Priloge III;

9. za določitev meril za svežost in omejitev v zvezi s histamini in skupnim hlapnim dušikom za ribiške proizvode;

10. zaradi dovoljenja uporabe surovega mleka, ki ne ustreza merilom, določenim v oddelku IX Priloge III glede števila kolonij na gojišču in števila somatskih celic, pri izdelavi nekaterih mlečnih proizvodov;

11. zaradi določitve najvišje dovoljene vrednosti za skupni seštevek ostankov antiobiotičnih snovi v surovem mleku, ne da bi to vplivalo na Direktivo 96/23/ES ( 22 );

in

12. zaradi odobritve enakovrednih procesov v proizvodnji želatine ali kolagena.

(a) Uredba (ES) št. 852/2004;

(b) Uredba (ES) št. 854/2004;

in

(c) Direktiva 2004/41/ES.

1.1 „Meso“ pomeni užitne dele živali iz točk 1.2 do 1.8 vključno s krvjo.

1.2 „Domači parkljarlji in kopitarji“ pomenijo domače govedo (vključno z vrstama Bubalus in Bison), prašiče, ovce in koze ter domače kopitarje.

1.3 „Perutnina“ pomeni farmsko gojeno perutnino, vključno s pticami, ki se ne štejejo za domače, ampak se farmsko gojijo kot domače živali, z izjemo ratitov.

1.4 „Lagomorfi“ pomenijo kunce, zajce in glodalce.

1.5 „Divjad“ pomeni:

1.6 „Gojena divjad“ pomeni farmsko gojene ratite in farmsko gojene kopenske sesalce razen tistih iz točke 1.2.

1.7 „Majhna divjad“ pomeni divje ptice in lagomorfe, ki živijo prosto v divjini.

1.8 „Velika divjad“ pomeni divje kopenske sesalce, ki živijo prosto v divjini in se ne štejejo za majhno divjad.

1.9 „Trup“ pomeni trup živali po zakolu in postopku obdelave.

1.10 „Sveže meso“ pomeni meso,vključno z vakuumsko pakiranim mesom ali mesom, pakiranim v kontrolirani atmosferi, katerega obstojnost ni bila podaljšana z nobenim drugim postopkom, kakor s postopki ohlajevanja, zamrzovanja ali hitrega zamrzovanja.

1.11 „Drobovina“ pomeni sveže meso razen mesa trupa, vključno z notranjimi organi in krvjo.

1.12 „Notranji organi“ pomenijo notranje organe iz prsne, trebušne in medenične votline, vključno s sapnikom in požiralnikom ter golšo pri pticah.

1.13 „Mleto meso“ pomeni izkoščeno meso, ki je bilo sesekljano na koščke in vsebuje manj kot 1 % soli.

1.14 „Mehansko izkoščeno meso“ ali „MIM“ pomeni proizvod, pridobljen z odstranjevanjem mesa s kosti, na katerih je pripeto meso, po izkoščevanju ali s trupov perutnine z mehanskimi sredstvi, ki porušijo ali spremenijo notranjo celično zgradbo mišičnih vlaken.

1.15 „Mesni pripravki“ pomenijo sveže meso, vključno z mesom, sesekljanim na koščke, ki so mu dodana druga živila, začimbe ali dodatki, ali je bilo obdelano s postopkom, ki ne spremeni notranje celične zgradbe mišičnih vlaken mesa, zaradi česar bi izginile značilnosti svežega mesa.

1.16 „Klavnica“ pomeni obrat, ki se uporablja za zakol in obdelavo živali, katerih meso je namenjeno za prehrano ljudi.

1.17 „Razsekovalnica“ pomeni obrat, ki se uporablja za izkoščevanje in/ali razsek mesa.

1.18 „Obrat za obdelavo divjadi“ pomeni vsak obrat, v katerem se uplenjena divjad ali meso divjadi pripravlja za dajanje na trg.

2.1 „Školjke“ pomenijo dvolupinske mehkužce, ki se hranijo s precejanjem vode.

2.2 „Morski biotoksini“ pomenijo strupene snovi, nakopičene v školjkah, ki se hranijo s planktonom, ki vsebuje toksine.

2.3 „Dodelava“ pomeni skladiščenje živih školjk, ki izvirajo iz proizvodnih območij razreda A, obratov za prečiščevanje ali odpremnih centrov, v bazenih ali drugih napravah s čisto morsko vodo ali na naravnih lokacijah z namenom odstranjevanja peska, mulja ali sluzi, ohranjanja ali izboljšanja organoleptičnih lastnosti in zagotovitve, da so kar najbolj vitalne pred embaliranjem ali pakiranjem.

2.4 „Nabiralec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki na območju nabiranja na kakršenkoli način nabira žive školjke za obdelavo in dajanje na trg.

2.5 „Proizvodno območje“ pomeni morje, delto ali laguno, ki vsebuje naravna nahajališča živih školjk ali območja, ki se uporabljajo za gojenje živih školjk, iz katerih se nabirajo žive školjke.

2.6 „Območje za ponovno nasaditev“ pomeni obrat na morju, v delti ali laguni z vidno označenimi mejami, omejenimi z bojami, stebri ali drugimi pritrjenimi sredstvi, in se uporablja izključno za naravno prečiščevanje živih školjk.

2.7 „Odpremni center“ pomeni obrat na obali ali blizu obale za sprejemanje, dodelavo, pranje, čiščenje, razvrščanje, embaliranje in pakiranje živih školjk, ustreznih za prehrano ljudi.

2.8 „Obrat za prečiščevanje“ pomeni obrat, opremljen z bazeni, ki se napajajo s čisto morsko vodo, v katere se polagajo žive školjke za čas, ki je potreben, da se iz njih odpravi onesnaženje z mikroorganizmi in postanejo ustrezne za prehrano ljudi.

2.9 „Ponovna nasaditev“ pomeni postopek, pri katerem se žive školjke prenesejo v območje za ponovno nasaditev na morju, laguni ali delti za čas, ki je potreben, da se prečistijo in postanejo ustrezne za prehrano ljudi. To ne vključuje posebnega postopka, pri katerem se školjke preložijo v primernejša območja za nadaljnjo rast ali prirejo.

3.1 „Ribiški proizvodi“ pomenijo vse morske ali sladkovodne živali (razen živih školjk, živih iglokožcev, živih plaščarjev in živih morskih polžev ter vseh sesalcev, plazilcev in žab), bodisi divje ali farmsko gojene in vključno z vsemi užitnimi oblikami, deli in proizvodi takih živali.

3.2 „Predelovalno plovilo“ pomeni plovilo, na katerem se obdelujejo ribiški proizvodi z enim ali več naslednjimi postopki, ki jim sledi embaliranje ali pakiranje ter, če je potrebno, hlajenje ali zamrzovanje: predelava v fileje, rezanje, odstranjevanje kože, odstranjevanje oklepa ali lupine, mletje ali predelava.

3.3 „Zamrzovalno plovilo“ pomeni vsako polovilo, na katerem se zamrzujejo ribiški proizvodi, če je primerno po pripravi, kakor je izkrvavitev, odstranitev glave, drobovja in plavuti, čemur po potrebi sledi embaliranje ali pakiranje.

3.4 „Mehansko izkoščen ribiški proizvod“ pomeni vsak proizvod, pridobljen z odstranjevanjem mesa z ribiških proizvodov z mehanskimi sredstvi, ki porušijo ali spremenijo notranjo celično zgradbo mesa.

3.5 „Sveži ribiški proizvodi“ pomenijo nepredelane ribiške proizvode, cele ali pripravljene, vključno s proizvodi, pakiranimi vakuumsko ali v kontrolirani atmosferi, ki niso bili konzervirani drugače kakor s hlajenjem.

3.6 „Pripravljeni ribiški proizvodi“ pomenijo nepredelane ribiške proizvode, obdelane s postopkom, ki je posegel v njihovo anatomsko celovitost, kakor je odstranjevanje drobovja, odstranjevanje glave, rezanje, predelava v fileje in sekljanje.

4.1 „Surovo mleko“ pomeni mleko, pridobljeno z izločanjem mlečnih žlez farmsko gojenih živali, ki ni segreto na več kot 40 °C ali obdelano po drugem postopku z enakim učinkom.

4.2 „Pridelovalno gospodarstvo“ pomeni gospodarstvo, na katerem se goji ena ali več farmsko gojenih živali za proizvodnjo mleka za dajanje na trg kot živilo.

5.1 „Jajca“ pomenijo jajca v lupini — razen počenih, inkubiranih ali kuhanih jajc — ki jih proizvaja farmsko gojena perutnina in so primerna za neposredno prehrano ljudi ali za pripravo jajčnih izdelkov.

5.2 „Melanž“ pomeni nepredelano vsebino jajca po odstranitvi lupine.

5.3 „Natrta jajca“ pomenijo jajca s poškodovano lupino in nepoškodovanima membranama.

5.4 „Pakirni center“ pomeni obrat, v katerem se jajca razvrščajo po kakovosti in masi.

6.1 „Žabji kraki“ pomenijo zadnji del telesa, ločen s prečnim rezom za sprednjimi okončinami, evisceriran in odrt, živali vrste RNA (družina Ranidae).

6.2 „Polži“ pomenijo kopenske polže vrste Helix pomatiaLinné, Helix aspersaMuller, Helix lucorum in vrste iz družine Achatinidae.

7.1 „Mesni izdelki“ pomenijo predelane izdelke, pridobljene s predelavo mesa ali nadaljnjo predelavo takih predelanih izdelkov, ki v prerezu ne kažejo več značilnosti svežega mesa.

7.2 „Mlečni izdelki“ pomenijo predelane izdelke, pridobljene s predelavo surovega mleka ali nadaljnjo predelavo takih predelanih izdelkov.

7.3 „Jajčni izdelki“ pomenijo predelane izdelke, pridobljene s predelavo jajc ali različnih sestavin ali mešanic jajc ali z nadaljnjo predelavo takih predelanih izdelkov.

7.4 „Predelani ribiški proizvodi“ pomenijo predelane proizvode, pridobljene s predelavo ribiških proizvodov ali nadaljnjo predelavo takih predelanih proizvodov.

7.5 „Topljena živalska maščoba“ pomeni maščobo, pridobljeno s topljenjem mesa, vključno s kostmi, in namenjeno za prehrano ljudi.

7.6 „Ocvirki“ pomenijo ostanke pri topljenju maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delnem odvajanju maščobe in vode.

7.7 „Želatina“ pomeni naravno, topljivo beljakovino, ki želira ali ne želira, pridobljeno z delno hidrolizo kolagena, dobljenega iz kosti, kož ter kit in tetiv živali.

7.8 „Kolagen“ pomeni izdelek na podlagi beljakovin, pridobljen iz kosti, kož ter kit in tetiv živali, proizveden v skladu z ustreznimi zahtevami te uredbe.

7.9 „Obdelani želodci, mehurji in čreva“ pomenijo želodce, mehurje in čreva, obdelana po postopku, kakor so soljenje, segrevanje ali sušenje, po odstranitvi iz trupa živali in temeljitem očiščenju.

8.1 „Proizvodi živalskega izvora“ pomenijo:

8.2 „Grosistična tržnica“ pomeni živilski obrat, ki zajema več ločenih enot s skupnimi napravami ter oddelki, v katerih se živila prodajajo upravljavcem živilskih obratov.

1. Identifikacijsko oznako je treba uporabiti preden proizvod zapusti proizvodni obrat.

2. Če pa sta pakiranje in/ali embalaža s proizvoda odstranjena ali je proizvod nadalje predelan v drugem obratu, ga je treba opremiti z novo oznako. V teh primerih mora nova oznaka vsebovati številko odobritve obrata, kjer se te dejavnosti izvajajo.

3. Identifikacijska oznaka ni potrebna za pakiranja jajc, kadar se uporabi oznaka za pakirni center v skladu z delom A Priloge XIV k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 ( 23 ).

4. Nosilci živilskih dejavnosti morajo v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 imeti vzpostavljene sisteme in postopke za identificiranje nosilcev živilske dejavnosti, od katerih so prejeli in katerim so dostavili proizvode živalskega izvora.

5. Oznaka mora biti čitljiva in neizbrisna in znaki lahko čitljivi. Za pristojne organe mora biti na vidnem mestu.

6. Oznaka mora vsebovati ime države, v kateri se nahaja obrat, ki mora biti izpisano v celoti ali v obliki oznake iz dveh črk v skladu z ustreznim standardom ISO.

Za države članice pa so te oznake ►M1  BE, ►M4  BG, ◄ CZ, DK, DE, EE, GR, ES, FR, IE, IT, CY, LV, LT, LU, HU, MT, NL, AT, PL, PT, SI, SK, FI, ►M4  RO, ◄ SE in UK. ◄

7. Oznaka mora vsebovati številko odobritve obrata. Če obrat proizvaja živila, za katera se uporablja ta uredba, pa tudi živila, za katera se ne uporablja, lahko nosilec živilske dejavnosti uporabi isto identifikacijsko oznako za obe vrsti živil.

8. Kadar se uporablja v obratu v Skupnosti, mora biti oznaka ovalne oblike in vsebovati kratico CE, EB, EC, EF, EG, EK, EO, EY, ES, EÜ, EK, ali WE.

Navedene kratice ne smejo vsebovati oznak, ki se uporabljajo na proizvodih, uvoženih v Skupnost iz obratov zunaj Skupnosti.

9. Glede na predstavitev različnih proizvodov živalskega izvora se lahko oznaka uporablja neposredno na proizvodu, embalaži ali pakiranju, ali pa je natisnjena na nalepki, pritrjeni na proizvodu, embalaži ali pakiranju. Oznaka je lahko tudi neodstranljiva značka iz odpornega materiala.

10. V primeru pakiranja, ki vsebuje razsekano meso ali drobovino, je treba oznako namestiti na nalepko, ki je pritrjena na pakiranje, ali natisniti na pakiranje, tako da se jo uniči, kadar se pakiranje odpre. To pa ni potrebno, če postopek odpiranja uniči pakiranje. Kadar embalaža zagotavlja enako zaščito kot pakiranje, se lahko nalepka pritrdi na embalažo.

11. Za proizvode živalskega izvora, ki se namestijo v zabojnike za prevoz ali večja pakiranja in so namenjeni za nadaljnjo obdelavo, predelavo, embaliranje ali pakiranje v drugem obratu, se lahko oznaka uporabi na zunanji površini zabojnika ali pakiranja.

12. V primeru tekočih, granuliranih proizvodov in proizvodov v prahu živalskega izvora, ki se prenašajo v razsutem stanju, identifikacijska oznaka ni potrebna, če spremna dokumentacija vsebuje podatke iz točk 6, 7 oziroma 8.

13. Kadar so proizvodi živalskega izvora nameščeni v pakiranje, ki je namenjeno za neposredno oskrbo končnega potrošnika, je dovolj, če se oznaka namesti le na zunanjost pakiranja.

14. Kadar se oznaka uporablja neposredno na proizvodih živalskega izvora, morajo biti barve odobrene v skladu s pravili Skupnosti o uporabi barvil v živilih.

1. Nosilci živilske dejavnosti, ki upravljajo klavnice, morajo zagotoviti, da postopki, ki so jih uvedli v skladu s splošnimi zahtevami člena 5 Uredbe (ES) št. 852/2004, izpolnjujejo zahteve, ki se izkažejo za potrebne v skladu z analizo nevarnosti, in posebne zahteve, navedene v točki 2.

2. Postopki morajo zagotoviti, da je vsaka žival ali, kadar je to primerno, vsaka pošiljka živali, sprejeta v prostore klavnice:

3. V primeru, da zahteve iz točke 2 niso izpolnjene, mora nosilec živilske dejavnosti uradno obvestiti uradnega veterinarja in sprejeti ustrezne ukrepe.

1. Upravljavci klavnic ne smejo sprejeti živali v prostore klavnice, razen če so zahtevali in dobili ustrezne podatke o varnosti prehranjevalne verige, vsebovane v evidencah na izvornem gospodarstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004.

2. Upravljavci klavnic morajo imeti take podatke najmanj 24 ur pred prihodom živali v klavnico razen v okoliščinah, navedenih v točki 7.

3. Ustrezne informacije o varnosti prehranjevalne verige iz točke 1 zajemajo zlasti:

5. Nosilci živilske dejavnosti, ki se odločijo, da sprejmejo živali v prostore klavnice potem, ko so ovrednotili ustrezne podatke o prehranjevalni verigi, jih morajo dati na voljo uradnemu veterinarju brez odlašanja in z izjemo okoliščin iz točke 7 najmanj 24 ur pred prihodom živali ali pošiljke živali. Nosilec živilske dejavnosti mora uradno obvestiti uradnega veterinarja o vsakem podatku, ki povzroči zaskrbljenost glede zdravja zadevne živali pred pregledom ante mortem.

6. Če žival prispe v klavnico brez podatkov o prehranjevalni verigi, mora upravljavec takoj uradno obvestiti uradnega veterinarja. Zakol živali se ne sme opraviti, dokler tega ne dovoli uradni veterinar.

7. Če pristojni organ tako dovoli in to ne ogroža ciljev te uredbe, lahko podatki o prehranjevalni verigi prispejo v klavnico manj kot 24 ur pred prihodom živali vseh vrst, na katere se nanašajo, ali jih spremljajo ob prihodu v klavnico.

Vendar je treba kateri koli podatek o prehranjevalni verigi, katerega poznavanje bi lahko povzročilo resno motnjo delovanja klavnice, dati na voljo nosilcu živilske dejavnosti, ki upravlja klavnico, dovolj časa pred prihodom živali v klavnico, da lahko nosilec živilske dejavnosti ustrezno načrtuje dejavnost klavnice.

Nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja klavnico, mora zadevne podatke oceniti in prejete podatke o prehranjevalni verigi poslati uradnemu veterinarju. Zakol ali obdelava živali sta prepovedana, dokler ju ne dovoli uradni veterinar.

8. Nosilci živilske dejavnosti morajo preveriti potne liste, s katerimi so opremljeni domači kopitarji za zagotovitev, da je žival namenjena v zakol za prehrano ljudi. Če sprejmejo žival za zakol, morajo potni list dati uradnemu veterinarju.

1. Med sprejemom in prevozom je treba z živalmi ravnati previdno brez povzročanja nepotrebnih stisk.

2. Živali, ki kažejo simptome bolezni ali izvirajo iz čred, za katere je znano, da so kontaminirane s povzročitelji, pomembnimi za javno zdravje, se lahko prevažajo v klavnico le, kadar tako dovoli pristojni organ.

2. Zaradi preprečevanja kontaminacije mesa morajo:

3. Imeti morajo naprave za dezinfekcijo orodja z vročo vodo, ki ima najmanj 82 oC, ali drug sistem z enakim učinkom.

4. Oprema za umivanje rok za osebje, ki ravna z nepakiranim mesom, mora vsebovati pipe, načrtovane za preprečevanje širjenja kontaminacije.

5. Obstajati morajo objekti, ki se lahko zaklepajo, za shranjevanje zadržanega mesa v hladilnicah in ločeni objekti, ki se lahko zaklepajo, za shranjevanje mesa, za katero je ugotovljeno, da ni ustrezno za prehrano ljudi.

6. Obstajati mora ločen prostor z ustreznimi napravami za čiščenje, pranje in dezinfekcijo sredstev za prevoz rejnih živali. Klavnice pa ne potrebujejo teh prostorov in objektov, če tako dovoli pristojni organ in če v bližini obstajajo uradno odobreni prostori in objekti.

7. Imeti morajo objekte, ki se lahko zaklepajo, rezervirane za zakol bolnih živali in živali, pri katerih obstaja sum na bolezen. To ni bistveno, če se ta zakol opravi v drugih obratih, ki jih odobri pristojni organ za ta namen, ali ob zaključku običajnega obdobja zakola.

8. Če se v klavnici skladiščijo iztrebki ali vsebina prebavnega trakta, mora za to obstajati poseben prostor.

9. Na voljo mora biti ustrezno opremljen objekt, ki se lahko zaklepa, ali, če je to potrebno, prostor za izključno uporabo veterinarske službe.

1. zgrajene tako, da preprečujejo kontaminacijo mesa, zlasti tako:

2. da imajo prostore za ločeno skladiščenje pakiranega in nepakiranega mesa, razen če se skladiščijo ob različnem času ali na takšen način, da material za pakiranje in način skladiščenja ne moreta povzročiti kontaminacije mesa;

3. da imajo prostore za razsek, katerih oprema zagotavlja izpolnjevanje zahtev iz Poglavja V;

4. da imajo opremo za umivanje rok za osebje, ki ravna z nepakiranim mesom, in pipe, ki so načrtovane za preprečevanje širjenja kontaminacije;

in

5. da imajo naprave za dezinfekcijo orodja z vročo vodo s temperaturo najmanj 82 °C ali drug sistem z enakim učinkom.

1. Po prihodu v klavnico se z zakolom ne sme neupravičeno odlašati. Kadar pa je to potrebno zaradi razlogov dobrega počutja, morajo živali pred zakolom počivati.

3. Živali ali, kadar je to primerno, vsaka pošiljka živali, poslana v zakol, mora biti identificirana, tako da se lahko ugotovi izvor živali.

4. Živali morajo biti čiste.

5. Upravljavci klavnic morajo upoštevati navodila veterinarja, ki ga imenuje pristojni organ v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004, da za vsako žival zagotovijo izvedbo ante mortem pregleda v ustreznih razmerah.

6. Živali, ki so pripeljane v prostore za zakol, je treba takoj zaklati brez nepotrebnega odlašanja.

7. Brez nepotrebnega odlašanja in tako, da ne pride do kontaminacije mesa, je treba izvesti omamljanje, izkrvavitev, odstranitev kože, odstranitev notranjih organov in drugo obdelavo. Zlasti:

8. Treba je izvesti popolno odstranitev kože trupa in drugih delov telesa, namenjenega za prehrano ljudi, razen pri prašičih in glavah ovc in koz ter telet, gobca in ustnic goveda in spodnjih delov nog goveda, ovc in koz. Z glavami, vključno z gobcem in ustnicami ter spodnjimi deli nog, je treba ravnati tako, da se izognemo kontaminaciji.

9. Kadar niso odrti, je treba prašičem takoj odstraniti ščetine. Nevarnost za kontaminacijo mesa z vodo za oparjenje je treba zmanjšati na najmanjšo mero. Za to operacijo se lahko uporabljajo le odobreni aditivi. Prašiče je zatem treba temeljito sprati s pitno vodo.

10. Trupi ne smejo vsebovati vidne fekalne kontaminacije. Vsako vidno kontaminacijo je treba odstraniti brez nepotrebnega odlašanja z obrezanjem ali drugimi sredstvi z enakim učinkom.

11. Trupi in drobovina ne smejo priti v stik s tlemi, stenami ali delovnimi površinami.

12. Upravljavci klavnic morajo upoštevati navodila pristojnega organa, da zagotovijo izvedbo post mortem pregleda vseh zaklanih živali v ustreznih razmerah v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004.

13. Dokler ni zaključen post mortem veterinarski pregled, morajo deli zaklane živali, ki so predmet takega pregleda,

Penis se lahko takoj zavrže, če ni ugotovljena patološka sprememba.

14. Z obeh ledvic je treba odstraniti njihovo maščobno oblogo. V primeru govedi in prašičev ter kopitarjev je treba odstraniti tudi njihovo perirenalno kapsulo.

15. Če se kri ali druga drobovina več živali zbirajo v isti posodi pred zaključkom post mortem pregleda, je treba za celotno vsebino ugotoviti, da ni ustrezna za prehrano ljudi, če je bilo ugotovljeno, da je trup ene ali več zadevnih živali neustrezen za prehrano ljudi.

16. Po post mortem pregledu:

▼M3

▼B

17. Po končanem zakolu in pregledu post mortem, je treba meso shraniti v skladu z zahtevami iz Poglavja VII:

18. Za nadaljnjo obdelavo:

19. Kadar so obrati odobreni za zakol različnih živalskih vrt ali za obdelavo trupov farmsko gojene divjadi in divjadi, je treba poskrbeti, da ne pride to navzkrižne kontaminacije, tako da se časovno in prostorsko ločijo postopki, ki se izvajajo na različnih vrstah. Na voljo morajo biti posebni objekti za sprejem in skladiščenje neizkoženih trupov farmsko gojene divjadi, zaklane na farmi, in uplenjene divjadi.

20. Če klavnica nima objektov, ki se lahko zaklenejo, rezerviranih za zakol bolnih živali ali živali, pri katerih obstaja sum na bolezen, je treba objekte, ki se uporabljajo za zakol takih živali očistiti, oprati in razkužiti pod uradnim nadzorom, preden se lahko nadaljuje zakol drugih živali.

1. Trupi domačih parkljarjev in kopitarjev se lahko v klavnicah razsekajo v polovice ali četrti in polovice v največ tri dele za prodajo na debelo. Nadaljnje razsekovanje in izkoščevanje je treba izvesti v razsekovalnici.

2. Delo z mesom mora biti organizirano tako, da se kontaminacija prepreči ali zmanjša na najmanjšo mero. V ta namen morajo nosilci živilske dejavnosti zlasti zagotoviti:

3. Meso pa se lahko izkošči in razseka, preden doseže temperaturo iz točke 2(b) v skladu s točko 3 poglavja VII.

4. Meso se tudi lahko izkošči in razseka preden doseže temperaturo iz točke 2(b), kadar je razsekovalnica na istem kraju kot so prostori klavnice. V tem primeru je treba prenesti meso v prostor za razsek bodisi neposredno iz prostorov klavnice ali po čakalni dobi iz prostora za ohlajevanje ali zamrzovanje. Takoj, ko je meso razsekano in, kadar je to primerno, pakirano, ga je treba ohladiti na temperaturo iz točke 2(b).

1. Drugače zdrava žival je imela nesrečo, ki je preprečila njen prevoz v klavnico zaradi razlogov dobrega počutja.

2. Veterinar mora opraviti ante mortem pregled živali.

3. Zaklane in izkrvavljene živali je treba premestiti v klavnico higiensko in brez nepotrebnega odlašanja. Odstranitev želodca in črevesja, ne pa tudi druga obdelava, se lahko opravi na kraju samem pod nadzorom veterinarja. Odstranjeni notranji organi morajo spremljati zaklano žival v klavnico in biti identificirani, da pripadajo tej živali.

4. Če med zakolom in prihodom v klavnico mineta več kot dve uri, mora biti žival ohlajena. Kadar klimatski pogoji to dovoljujejo, aktivno ohlajevanje ni potrebno.

5. Zaklano žival mora v klavnico spremljati izjava nosilca živilske dejavnosti, ki je žival vzredil, o identiteti živali in v njej morajo biti zabeleženi veterinarski proizvodi ali druga sredstva, ki so bila dana živali, datumi dajanja in karence.

6. Izjava, ki jo izda veterinar o zadovoljivih rezultatih pregleda ante mortem, o datumu, času in razlogu za nujni zakol ter sredstvih, ki jih je veterinar predpisal živali, mora spremljati žival v klavnico.

7. Zaklana žival mora biti ocenjena kot ustrezna za prehrano ljudi po post mortem pregledu, izvedenem v klavnici v skladu z Uredbo (ES) št. 865/2004, vključno z dodatnimi testi, ki so potrebni v primeru nujnega zakola.

8. Nosilci živilske dejavnosti morajo upoštevati navodila, ki jih lahko da uradni veterinar po post mortem pregledu v zvezi z uporabo mesa.

9. Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet mesa živali, kadar gre za nujni zakol, razen če ni opremljena s posebno oznako zdravstvene ustreznosti, ki se je ne da zamenjati bodisi z oznako zdravstvene ustreznosti, predvideno v Uredbi (ES) št. 854/2004 bodisi z identifikacijsko oznako, predvideno v oddelku I Priloge II k tej uredbi. Tako meso se lahko da v promet le v državi članici, kjer se opravi zakol, in v skladu z nacionalno zakonodajo.

2. Meso mora doseči temperaturo, določeno v točki 1, in ostati na tej temperaturi med skladiščenjem.

3. Meso mora doseči temperaturo, določeno v točki 1, pred prevozom in ostati na tej temperaturi med prevozom. Prevoz pa se lahko opravlja tudi, če tako dovoli pristojni organ, da bi zagotovil proizvodnjo posebnih proizvodov pod pogojem, da:

4. Meso, namenjeno za zamrzovanje, mora biti zamrznjeno brez nepotrebnega odlašanja, ob upoštevanju, kadar je to potrebno, stabilizacijskega obdobja pred zamrzovanjem.

5. Nepakirano meso mora biti skladiščeno ločeno od pakiranega mesa, razen če se skladišči ali prevaža ob različnih časih ali na tak način, da material za pakiranje in način skladiščenja ali prevoza ne moreta biti vir kontaminacije za meso.

1. Med sprejemom in prevozom je treba z živalmi ravnati previdno brez povzročanja nepotrebnih stisk.

2. Živali, ki kažejo simptome bolezni ali izvirajo iz čred, za katere je znano, da so kontaminirane s povzročitelji, pomembnimi za javno zdravje, se lahko prevažajo v klavnico le, kadar tako dovoli pristojni organ.

3. Zaboji za dostavo živali v klavnico in moduli, kadar se uporabljajo, morajo biti iz nerjavečega materiala in se lahko čistiti in razkuževati. Takoj po izpraznitvi in če je treba pred uporabo, je treba vso opremo, ki se uporablja za zbiranje in dostavo živih živali, očistiti, oprati in razkužiti.

1. Imeti morajo prostor ali pokriti prostor za sprejem živali in veterinarski pregled pred zakolom.

2. Zaradi preprečevanja kontaminacije mesa morajo:

3. Imeti morajo naprave za dezinfekcijo orodja z vročo vodo, ki ima najmanj 82 oC, ali drug sistem z enakim učinkom.

4. Oprema za umivanje rok za osebje, ki ravna z nepakiranim mesom, mora vsebovati pipe, načrtovane za preprečevanje širjenja kontaminacije.

5. Za shranjevanje zadržanega mesa v hladilnicah morajo obstajati objekti, ki se lahko zaklepajo, in za shranjevanje mesa, za katero je ugotovljeno, da ni ustrezno za prehrano ljudi, ločeni objekti, ki se lahko zaklepajo.

6. Obstajati mora ločen prostor z ustreznimi napravami za čiščenje, umivanje in dezinfekcijo:

Ti prostori in objekti niso obvezni za (b), če so v bližini uradno odobreni prostori in objekti.

7. Na voljo mora biti ustrezno opremljen objekt, ki se lahko zaklene, ali po potrebi prostor za izključno uporabo veterinarske službe.

1. Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti, da so razsekovalnice, ki obdelujejo meso perutnine ali lagomorfov:

2. Če se v obratu za razsek opravljajo naslednji postopki:

morajo nosilci živilske proizvodnje zagotoviti, da so za ta namen na voljo ločeni prostori.

2. Upravljavci klavnic morajo upoštevati navodila pristojnega organa, da zagotovijo izvedbo ante mortem pregleda v ustreznih razmerah.

3. Kadar so obrati odobreni za zakol različnih živalskih vrst ali za obdelavo farmsko gojenih ratitov in majhne divjadi, je treba poskrbeti, da ne pride do navzkrižne kontaminacije, tako da se časovno in prostorsko ločijo postopki, ki se izvajajo na različnih vrstah. Na voljo morajo biti posebni objekti za sprejem in skladiščenje trupov farmsko gojenih ratitov, ki so zaklani na kmetiji, in za majhno divjad.

4. Živali, ki so pripeljane v prostor za zakol, je treba zaklati brez nepotrebnega odlašanja.

5. Brez nepotrebnega odlašanja in tako, da ne pride do kontaminacije mesa, je treba izvesti omamljanje, izkrvavitev, odstranitev kože ali oskubljenje, odstranitev notranjih organov in drugo obdelavo. Zlasti je treba sprejeti ukrepe za preprečevanje razlitja vsebine prebavnega trakta med odstranitvijo notranjih organov.

6. Upravljavci klavnic morajo upoštevati navodila pristojnega organa, da zagotovijo izvedbo pregleda post mortem v ustreznih razmerah in zlasti, da se lahko zaklane živali pravilno pregledajo.

7. Po pregledu post mortem:

8. Po pregledu in odstranitvi notranjih organov je treba zaklane živali čim prej očistiti in ohladiti na največ 4 °C, razen če je meso razrezano, ko je še toplo.

9. Kadar se na trupih opravi postopek ohlajevanja s potapljanjem, je treba upoštevati naslednje:

10. Bolne živali ali živali, pri katerih obstaja sum na bolezen, in živali, zaklane zaradi izkoreninjenja bolezni ali programov nadzora nad boleznimi, se ne smejo zaklati v obratu, razen če to dovoli pristojni organ. V tem primeru je treba zakol opraviti pod uradnim nadzorom in sprejeti ukrepe za preprečevanje kontaminacije; prostore je treba očistiti in razkužiti pred ponovno uporabo.

1. Delo z mesom mora biti organizirano tako, da se kontaminacija prepreči ali zmanjša na najmanjšo mero. V ta namen morajo nosilci živilske dejavnosti zlasti zagotoviti:

2. Meso se tudi lahko izkošči in razseka preden doseže temperaturo iz točke 1(b), kadar je razsekovalnica na istem kraju kot so prostori klavnice, če je preneseno v razsekovalnico bodisi:

3. Takoj ko je meso razrezano in po potrebi pakirano, ga je treba ohladiti na temperaturo največ 4 °C.

4. Meso mora doseči temperaturo največ 4 °C pred prevozom in ostati na tej temperaturi med prevozom. Če pristojni organ tako dovoli, se lahko jetra za pridobivanje foie gras prevažajo pri temperaturi, višji od 4 °C, če:

5. Meso perutnine in lagomorfov, namenjeno zamrzovanju, je treba zamrzniti nemudoma.

6. Nepakirano meso je treba skladiščiti in prevažati ločeno od pakiranega mesa, razen če se skladišči ali prevaža ob različnih časih ali tako, da material za pakiranje in način skladiščenja ali prevoza ne moreta biti vir kontaminacije mesa.

1. Kmetija mora biti redno veterinarsko pregledana.

2. Nosilec živilske dejavnosti mora vnaprej obvestiti pristojni organ o datumu in času zakola.

3. Gospodarstvo mora imeti možnost, da zbere perutnino in tako omogoči, da se opravi ante mortem pregled na vsej skupini.

4. Gospodarstvo mora imeti prostore, ki so primerni za higienski zakol in nadaljnjo obdelavo perutnine.

5. Upoštevati je treba zahteve za dobro počutje živali.

6. Zaklane živali mora v klavnico spremljati izjava nosilca živilske dejavnosti, ki je žival vzredil, v kateri so zabeleženi vsi veterinarski proizvodi ali druga sredstva, ki so bila dana živali, datumi dajanja in karence ter datum in čas zakola.

7. Zaklano žival mora v klavnico spremljati certifikat, ki ga je izdal uradni veterinar ali odobreni veterinar v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004.

8. V primeru perutnine, ki se goji za proizvodnjo „gosje paštete“, je treba perutnino z neodstranjenimi notranjimi organi takoj in po potrebi hlajeno prepeljati v klavnico ali razsekovalnico. Pod nadzorom pristojnega organa ji je treba odstraniti notranje organe v 24 urah po zakolu.

9. Perutnina s proizvodne kmetije, katere notranji organi se odstranijo pozneje, se lahko do 15 dni shranjuje na temperaturi največ 4 °C. Nato ji je treba odstraniti notranje organe v klavnici ali razsekovalnici, ki se nahaja v isti državi članici kot proizvodna kmetija.

1. Določbe oddelka I se uporabljajo za proizvodnjo in dajanje v promet mesa sodoprstih farmsko gojenih sesalcev (Cervidae in Suidae), razen če jih pristojni organ šteje za neustrezne.

2. Določbe oddelka II se uporabljajo za proizvodnjo in dajanje v promet mesa ratitov. Določbe oddelka I se uporabljajo, kadar pristojni organ meni, da so ustrezne. Treba je zagotoviti ustrezne obrate, prilagojene za velikost živali.

3. Ne glede na točki 1 in 2 lahko nosilci živilske dejavnosti z dovoljenjem pristojnega organa zakoljejo farmsko gojene ratite in farmsko gojene parkljarje in kopitarje iz točke 1 na mestu izvora, če:

3a. Z odstopanjem od točke 3(j) lahko pristojni organ dovoli, da se potrditev pravilnega zakola in izkrvavitve ter datum in čas zakola vključijo v izjavo nosilca živilske dejavnosti iz točke 3(i), pod pogojem da:

4. Nosilci živilske dejavnosti lahko na kmetiji v izjemnih okoliščinah zakoljejo tudi bizona v skladu s točko 3.

1. Osebe, ki lovijo divjad za dajanje na trg za prehrano ljudi, morajo imeti zadostno znanje na področju patologije divjadi in proizvodnje ter obdelave divjadi in mesa divjadi po lovu, da bi lahko opravljali prvi pregled divjadi na kraju samem.

2. Zadošča pa, da vsaj ena oseba lovske družbe razpolaga z znanjem iz točke 1. Sklicevanja v tem oddelku na „usposobljeno osebo“ so sklicevanja na to osebo.

3. Usposobljena oseba bi lahko bil tudi skrbnik divjadi ali upravitelj divjadi, če je član lovske družbe ali je lociran v neposredni bližini, kjer se lovi. V zadnjem primeru mora lovec predstaviti divjad oskrbniku divjadi ali upravitelju divjadi in ju obvestiti o kakršnem koli opaženem neobičajnem vedenju pred uplenom.

4. Usposabljanje mora biti zagotovljeno zadovoljivo za pristojni organ, da se lovcem omogoči, da postanejo usposobljene osebe. Zajemati mora vsaj naslednja področja:

5. Pristojni organ mora spodbuditi organizacije lovcev, da zagotovijo takšno usposabljanje.

1. Po uplenitvi je treba veliki divjadi čimprej odstraniti želodce in črevesje in po potrebi pustiti, da odteče kri.

2. Usposobljena oseba mora opraviti pregled telesa in odstranjenih notranjih organov, da lahko ugotovi vse znake, po katerih bi lahko lahko sklepala, da pomeni meso nevarnost za zdravje. Pregled se mora opraviti čim prej po uplenitvi.

3. Meso velike divjadi se lahko da na trg samo, če se telo čim prej pošlje v obrat za obdelavo divjadi po opravljenem pregledu iz točke 2. Notranji organi morajo spremljati telo, kakor je specificirano v točki 4. Notranji organi morajo biti razpoznavni, da pripadajo k določeni živali.

▼B

5. Telo divjadi v celoti je treba po uplenitvi v ustreznem času ohladiti na temperaturo, ki ni višja od 7 oC. Kadar klimatski pogoji to dovoljujejo, aktivno hlajenje ni potrebno.

6. Med prevozom v obrat za obdelavo divjadi je treba preprečiti polaganje teles divjadi enega na drugega.

7. Veliko divjad, ki se dostavi v obrat za obdelavo divjadi, je treba dostaviti pristojnemu organu v pregled.

8. Povrh tega se velika divjad, ki ni odrta, lahko odre in da na trg samo, če:

9. Pravila, določena v oddelku I, poglavje V, se uporabljajo za razsek in izkoščevanje velike divjadi.

1. Usposobljena oseba mora opraviti pregled, da ugotovi vse lastnosti, po katerih lahko sklepa, da predstavlja meso nevarnost za zdravje. Pregled se mora opraviti čim prej po uplenitvi.

2. Če se ugotovijo neobičajne lastnosti med pregledom, opazi neobičajno vedenje pred uplenitvijo ali obstaja sum na onesnaženost okolja, mora usposobljena oseba obvestiti pristojni organ.

3. Meso male divjadi se lahko da na trg samo, če se telo čim prej po opravljenem pregledu iz točke 1 pošlje v obrat za obdelavo divjadi.

4. Telo divjadi v celoti je treba po uplenitvi v ustreznem času ohladiti na temperaturo, ki ni višja od 4 oC. Kadar klimatski pogoji to dovoljujejo, aktivno hlajenje ni potrebno.

5. Odstranitev notranjih organov je treba opraviti ali dokončati brez nepotrebnega odlašanja po prihodu v obrat za obdelavo divjadi, razen če pristojni organ ne dovoli kako drugače.

6. Malo divjad, ki se dostavi v obrat za obdelavo divjadi, je treba dostaviti pristojnemu organu v pregled.

7. Pravila, določena v oddelku II, poglavje V, se uporabljajo za razrez in izkoščevanje male divjadi.

1. zgrajene tako, da preprečujejo kontaminacijo mesa in proizvodov, zlasti tako:

2. imajo prostore za ločeno skladiščenje pakiranega in nepakiranega mesa in proizvodov, razen če se ne skladiščijo ob različnem času ali na takšen način, da material za pakiranje in način skladiščenja ne moreta povzročiti kontaminacije mesa ali proizvodov.

3. imajo prostore, katerih oprema zagotavlja izpolnjevanje zahtev glede temperature iz Poglavja III;

4. imajo opremo za umivanje rok za osebje, ki rokuje z nepakiranim mesom in proizvodi s pipami, načrtovanimi za preprečevanje širjenja kontaminacije;

in

5. imajo naprave za dezinfekcijo orodja z vročo vodo temperature najmanj 82 °C ali alternativni sistem z enakim delovanjem.

1. Surovine za pripravo mletega mesa morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

2. Naslednje surovine se lahko uporabijo za pripravo mesnih pripravkov:

3. Surovine za mehansko izkoščeno meso morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

1. Delo z mesom mora biti organizirano tako, da se prepreči ali minimizira kontaminacija. V ta namen morajo nosilci živilske dejavnosti zlasti zagotoviti:

2. Naslednje zahteve veljajo za proizvodnjo mletega mesa in mesnih pripravkov.

3. Naslednje zahteve veljajo za proizvodnjo in uporabo mehansko izkoščenega mesa, ki se proizvede s postopki, ki ne spreminjajo sestave kosti, ki se uporabljajo pri proizvodnji mehansko izkoščenega mesa, katerega vsebnost kalcija ni bistveno večja od vsebnosti kalcija pri mletem mesu.

4. Naslednje zahteve veljajo za proizvodnjo in uporabo mehansko izkoščenega mesa, pridelanega z uporabo drugih tehnik, kakor so omenjene v točki 3.

5. Mleto meso, mesni pripravki in mehansko izkoščeno meso se ne sme ponovno zamrzniti, potem ko je bilo odtaljeno.

1. Poleg zahtev Direktive 2000/13/ES ( 24 ) mora nosilec živilske dejavnosti zagotoviti, da se upoštevajo zahteve iz točke 2, če je potrebno in kolikor to zahtevajo nacionalna pravila v državi članici, na ozemlju katere se daje proizvod na trg.

2. Embalažo, ki je namenjena za dobavo končnemu porabniku in zajema mleto meso perutnine ali kopitarjev ali mesne pripravke z mehansko izkoščenim mesom, je treba opremiti z opozorilom, ki navaja, da je treba te proizvode skuhati pred uporabo.

1. Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotavljati, da se naslednji deli ne uporabljajo pri pripravi mesnih proizvodov:

2. Vse meso, vključno z mletim mesom, mesnimi pripravki, ki se uporabljajo za proizvodnjo mesnih izdelkov, mora izpolnjevati zahteve za sveže meso. Mleto meso in mesni pripravki, ki se uporabljajo za proizvodnjo mesnih izdelkov, morajo izpolnjevati druge posebne zahteve Oddelka V.

1. Ta oddelek velja za žive školjke. Z izjemo določb o prečiščevanju velja tudi za žive iglokožce, žive plaščarje in žive morske polže. Določbe o razvrščanju proizvodnih območij iz dela A poglavja II navedenega oddelka ne veljajo za morske polže, ki niso precejevalci.

2. Poglavja od I do VIII se uporabljajo za živali, ki se nabirajo na proizvodnih območjih, ki jih je pristojni organ razvrstil v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004. Poglavje IX se nanaša na pektinide, nabrane izven teh območij.

3. Poglavja V, VI, VIII in IX in točka 3 poglavja VII se uporabljajo za trgovino na drobno.

4. Zahteve tega oddelka dopolnjujejo tiste iz Uredbe (ES) št. 852/2004:

1. Žive školjke se ne smejo dajati na trg za prodajo na drobno drugače kot preko odpremnega centra, kjer je treba uporabiti identifikacijske oznake v skladu s poglavjem VII.

2. Nosilci živilske dejavnosti lahko sprejmejo serije živih školjk samo, če so bile izpolnjene zahteve po dokazilih iz točk 3 do 7.

3. Kadarkoli nosilec živilske dejavnosti prestavlja serijo živih školjk med obrati, mora serijo do prihoda v odpremni center ali predelovalni obrat spremljati dokument o registraciji.

4. Dokument o registraciji mora biti sestavljen v vsaj enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se nahaja sprejemni obrat in zajemati vsaj spodaj navedene podatke.

5. Nosilci živilske dejavnosti, ki pošiljajo serije živih školjk, morajo izpolniti ustrezna polja dokumenta o registraciji tako, da so lahko čitljiva in se ne morejo spreminjati. Nosilci živilske dejavnosti, ki prejmejo serije, morajo dokument opremiti z žigom z datumom ali evidentirati datum prejema na kakšen drugačen način.

6. Nosilci živilske dejavnosti morajo hraniti kopijo dokumenta o registraciji, ki se nanaša na vsako serijo, poslano in prejeto, vsaj dvanajst mesecev po odpremi ali prejemu (ali daljše obdobje, kakor lahko določi pristojni organ).

7. Kadar pa:

dokumenti o registraciji niso potrebni, če ta pristojni organ to dovoljuje.

1. Nabiralci lahko nabirajo žive školjke samo iz proizvodnih območij z določenimi lokacijami in razmejitvami, ki jih je razvrstil pristojni organ, kadar je primerno, v sodelovanju z nosilci živilske dejavnosti, v razred A, B ali C v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004.

2. Nosilci živilske dejavnosti lahko dajo žive školjke, nabrane iz proizvodnega območja razreda A, na trg za neposredno prehrano ljudi samo, če ustrezajo zahtevam iz poglavja V.

3. Nosilci živilske dejavnosti lahko dajo žive školjke, nabrane iz proizvodnega območja razreda B, na trg za neposredno prehrano ljudi samo po obdelavi v obratu za prečiščevanje ali po ponovni nasaditvi.

4. Nosilci živilske dejavnosti lahko dajo žive školjke, nabrane iz proizvodnega območja razreda C, na trg za neposredno prehrano ljudi samo po daljši ponovni nasaditvi.

5. Po prečiščevanju ali ponovni nasaditvi morajo žive školjke iz proizvodnih območij razreda B ali C izpolniti vse zahteve Poglavja V. Vendar pa se žive školjke iz teh območij, ki niso bile dane v prečiščevanje ali ponovno nasaditev, lahko pošljejo v predelovalni obrat, kjer morajo biti obdelane, da se izločijo patogeni mikroorganizmi (po možnosti po odstranitvi peska, blaga ali sluzi v istem ali drugem obratu). Dovoljene so naslednje metode obdelave:

6. Nosilci živilske dejavnosti ne smejo proizvajati živih školjk ali jih nabirati na območjih, ki jih pristojni organ ni razvrstil, ali so neustrezna zaradi zdravstvenih razlogov. Nosilci živilske dejavnosti morajo upoštevati vse ustrezne informacije glede zadevnih območij, ustreznosti za proizvodnjo in nabiranje, vključno z informacijami, pridobljenimi z lastnimi pregledi ali informacijami, prejetimi s strani pristojnega organa. Uporabiti morajo te informacije, zlasti informacije o okoljskih in vremenskih razmerah, da določijo ustrezno obdelavo nabranih serij.

1. Metode nabiranja in nadaljnja obdelava ne smejo povzročiti dodatne kontaminacije ali prekomerne škode na lupinah ali tkivih živih školjk ali ne smejo voditi k temu, da se školjke spremenijo tako, da niso več ustrezne za prečiščevanje, predelavo ali ponovno nasaditev. Nosilci živilske dejavnosti morajo zlasti:

2. Prevozna sredstva morajo razpolagati z ustreznim odvodnim sistemom, opremljena morajo biti tako, da zagotavljajo najboljše življenjske pogoje in da se školjke učinkovito zaščitijo pred kontaminacijo.

1. Nosilci živilske dejavnosti morajo uporabljati samo tista območja, ki jih je za ponovno nasaditev živih školjk odobril pristojni organ. Boje, drogovi in druga pritrjena sredstva morajo jasno označevati meje območij. Med območji za ponovno nasaditev ter med območji za ponovno nasaditev in proizvodnimi območji mora biti minimalna oddaljenost, tako da se zmanjša nevarnost širitve onesnaženja.

2. Pogoji za ponovno nasaditev morajo zagotavljati optimalne pogoje za prečiščevanje. Nosilci živilske dejavnosti morajo zlasti:

3. Nosilci živilske dejavnosti, ki vodijo območja za ponovno nasaditev, morajo voditi stalno evidenco o izvoru živih školjk, trajanju ponovne nasaditve, uporabljenih območjih ponovne nasaditve in naknadnem namembnem kraju serije po ponovni nasaditvi, tako da lahko pristojni organ izvaja ustrezne preglede.

1. Lokacija prostorov na zemljišču ne sme biti poplavljena zaradi običajno visokih plim in osek ali odtekanja iz sosednjih območij.

2. Bazeni in kontejnerji za shranjevanje vode morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

3. Poleg tega morajo biti čistilni bazeni v čistilnih centrih prilagojeni prostornini in vrsti školjk, ki jih je treba prečistiti.

1. Živim školjkam je treba pred prečiščenjem s čisto vodo sprati blato in umazane delce.

2. Delovanje prečiščevalnega sistema mora živim školjkam zagotavljati, da hitro ponovno pridobijo in vzdržujejo dejavnost prehranjevanja s precejanjem vode, da izločijo preostalo nečistoče, da se ponovno ne onesnažijo in da so školjke po čiščenju sposobne živeti pod neoporečnimi pogoji, tako da lahko preživijo embaliranje, skladiščenje in prevoz preden so dane na trg.

3. Količina živih školjk, ki jih je treba prečistiti, ne sme prekoračiti zmogljivosti obrata za prečiščevanje. Žive školjke je treba prečiščevati konstantno v trajanju, ki zadošča, da se doseže upoštevanje zdravstvenih standardov Poglavja V in mikrobioloških meril v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004.

4. Če čistilni bazen vsebuje več serij živih školjk, morajo biti iste vrste, trajanje obdelave pa se mora ravnati po seriji, za katero je potreben najdaljši čas prečiščevanja.

5. Kontejnerji za žive školjke v prečiščevalnih sistemih morajo imeti takšno konstrukcijo, ki omogoča, da se čista morska voda lahko neprekinjeno pretaka. Žive školjke ne smejo biti tako visoko naložene ena na drugo, da med prečiščevanjem ne bi mogle neovirano odpreti svojih lupin.

6. Raki, ribe ali druge morske vrste ne smejo biti shranjene v čistilnem bazenu, v katerem se prečiščujejo žive školjke.

7. Vsak paket, ki zajema prečiščene žive školjke, poslane v odpremni center, mora biti opremljen z etiketo, ki potrjuje, da so bile prečiščene vse školjke.

1. Obdelava živih školjk, zlasti dodelava, sortiranje po velikosti, embalranje in pakiranje ne sme voditi k temu, da bi se onesnažil proizvod ali da bi se postavila pod vprašaj vitalnost školjk.

2. Pred odpremo je treba lupine živih školjk temeljito oprati s čisto vodo.

3. Žive školjke morajo izvirati iz:

4. Zahteve, določene v točkah 1 in 2, se lahko uporabljajo tudi za odpremne centre, ki so locirani na krovu plovil. Školjke, ki so obdelane v takih centrih, morajo izhajati iz proizvodnega območja razreda A ali iz območja ponovne nasaditve.

1. Imeti morajo organoleptične lastnosti, ki se navezujejo na sveže stanje in vitalnost, vključno z lupinami, ki so očiščene umazanije, ustrezni odziv na udarec in običajne količine tekočine v lupini.

2. Ne smejo vsebovati morskih biotoksinov v celotnih količinah (merjeni ločeno v celotnem telesu ali katerem koli užitnem delu), ki presegajo naslednje mejne vrednosti:

1. Ostrige je treba embalirati ali zapakirati s konkavno lupino navzdol.

2. Vse pošiljke živih školjk morajo biti po odhodu iz odpremnega centra ali tiste, ki so namenjene v drug odpremni center, zaprte. Vse pošiljke živih školjk, namenjene neposredni prodaji na drobno, morajo ostati zaprte do prodaje končnemu potrošniku.

1. Etiketa, vključno z identifikacijsko oznako, mora biti vodoodporna.

2. Poleg splošnih zahtev za identifikacijske oznake, ki so zajete v Prilogi II, oddelek I, mora etiketa vsebovati naslednje podatke o:

Z odstopanjem od Direktive 2000/13/ES, se lahko datum minimalnega roka trajnosti nadomesti z naslednjim podatkom: „Te živali morajo biti žive v času prodaje“.

3. Etikete, ki so nameščene na paketih živih školjk, ki niso v posameznih paketih, primernih za potrošnika, jih mora posamezni prodajalec na drobno, potem ko porazdeli vsebino pošiljke, hraniti še vsaj 60 dni.

1. Nosilci živilske dejavnosti, ki skladiščijo in transportirajo žive školjke, morajo zagotoviti, da se hranijo pri temperaturi, ki ne vpliva škodljivo na varnost živil ali njihovo vitalnost.

2. Živih školjk se, potem ko so bile zapakirane za prodajo na drobno in po njihovi odpremi, ne sme ponovno potapljati v vodo ali škropiti z vodo.

1. Pektinide in morski polži, ki niso precejevalci, se ne smejo dati na trg, razen če so nabrani in obdelani v skladu z delom B poglavja II in izpolnjujejo standarde iz poglavja V, kar se dokaže s sistemom lastnih pregledov.

2. Ko podatki uradnih programov spremljanja omogočajo pristojnemu organu razvrščanje ribolovnih območij – po potrebi v sodelovanju z nosilci živilske dejavnosti – določbe iz dela A poglavja II veljajo smiselno za pektinide.

3. Pektinidi in morski polži, ki niso precejevalci, se ne smejo dati na trg za prehrano ljudi drugače kakor na avkciji rib, v odpremnem centru ali predelovalnem obratu. Med obdelovanjem pektinidov in/ali takih morskih polžev morajo nosilci živilske dejavnosti, ki upravljajo s takimi obrati, obvestiti pristojni organ in v zvezi z odpremnimi centri izpolnjevati ustrezne zahteve iz poglavij III in IV.

4. Nosilci živilske dejavnosti, ki obdelujejo pektinide in žive morske polže, ki niso precejevalci, morajo izpolnjevati:

1. Ta oddelek ne velja za školjke, iglokožce, plaščarje in morske polže, če so še vedno živi, ko so dani na trg. Z izjemo poglavij I in II velja ta oddelek tudi za te živali, kadar se ne dajejo žive v promet, vendar pa morajo biti v takem primeru pridobljene v skladu z oddelkom VII.

Velja za odmrznjene nepredelane ribiške proizvode in sveže ribiške proizvode, katerim so bili dodani živilski dodatki v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

2. Poglavje III, deli A, C in D, poglavje IV in poglavje V se uporabljajo za trgovino na drobno.

3. Zahteve tega oddelka dopolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004:

▼M6

Z odstopanjem od točke (a) se točka 7 dela A Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004 ne sme uporabljati za nosilce živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo z malim priobalnim ribolovom v skladu s členom 26(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 ( 25 ) in izvajajo svoje dejavnosti v časovnih obdobjih, krajših od 24 ur.

4. Glede ribiških proizvodov:

1. plovila, ki se uporabljajo za nabiranje ribiških proizvodov v njihovem naravnem okolju ali za obdelavo ali predelavo po nabiranju, izpolnjujejo strukturne zahteve in zahteve glede opreme, določene v delu I;

in

2. dejavnosti na krovu plovil se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v delu II.

1. Plovila morajo biti načrtovana tako, da ne povzročajo onesnaževanja proizvodov z umazano vodo, odpadnimi vodami, gorivi, olji, maščobami ali drugimi škodljivimi snovmi.

2. Površine, s katerimi pridejo ribiški proizvodi v stik, morajo biti iz ustreznega materiala, odpornega proti koroziji, ki je gladek in se z lahkoto čisti. Površinske prevleke morajo biti trajne in netoksične.

3. Predmeti opreme in materiali, ki se uporabljajo za obdelavo ribiških proizvodov, morajo biti izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji, in se z lahkoto čisti in dezinficira.

4. Kadar imajo plovila zajetje za vodo, ki se uporablja skupaj z ribiškimi proizvodi, mora biti locirano na takem mestu, da se prepreči onesnaževanje vode.

1. Plovila, zasnovana in opremljena tako, da se ohranijo sveži proizvodi več kakor 24 ur, morajo biti opremljena s skladišči, bazeni ali kontejnerji za skladiščenje ribiških proizvodov pri temperaturah, določenih v Poglavju VII.

2. Skladiščni prostori morajo biti ločeni od strojnice in prostora za posadko z ustreznimi predelnimi stenami, ki preprečujejo kakršno koli onesnaževanje shranjenih ribiških proizvodov. Skladiščni prostori in vsebniki, ki se uporabljajo za skladiščenje ribiških proizvodov, morajo zagotoviti hrambo proizvodov pod zadovoljivimi higienskimi pogoji in po potrebi zagotoviti, da voda iz staljenega ledu ne ostane v stiku s proizvodi.

3. Pri plovilih, opremljenih za hlajenje ribiških proizvodov v shlajeni čisti morski vodi, morajo biti cisterne, ki so za to predvidene, opremljene z napravami, ki zagotavljajo enakomerne temperaturne pogoje v celotni cisterni. S temi napravami je treba doseči hlajenje, pri katerem mešanica rib in čista morska voda dosežeta največ 3 °C po šestih urah po natovarjanju in največ 0 °C po 16 urah in omogočiti nadzor in po potrebi zapis temperatur.

1. imeti opremo za zmrzovanje, katere zmogljivost zadošča, da se temperatura proizvodov lahko hitro zniža na temperaturo jedra pod -18 °C.

2. imeti opremo za hlajenje, katere zmogljivost zadošča, da se vzdržujejo ribiški proizvodi v skladiščnih prostorih na temperaturi pod -18 °C. Skladiščni prostori morajo biti opremljeni z zapisovalnikom temperature, ki mora biti tako nameščen, da se z lahkoto odčita temperatura. Senzor temperature odčitalca mora biti lociran v tistem delu prostora, kjer je najvišja temperatura;

in

3. mora izpolnjevati zahteve, določene v delu B, točki 2, za plovila, načrtovana in opremljena tako, da zadoščajo za hrambo ribiških proizvodov za več kakor 24 ur.

1. Predelovalna plovila morajo imeti vsaj:

2. Predelovalnim plovilom, na krovu katerih se kuhajo, hladijo in pakirajo raki in mehkužci, ni treba izpolnjevati zahtev iz točke 1, če se na krovu teh ladij ne izvaja nobena druga oblika obdelave ali predelave.

3. Predelovalne ladje, ki zamrzujejo ribiške proizvode, morajo izpolnjevati zahteve za zamrzovalna plovila skladno z delom C, točkama 1 in 2.

1. Deli ladij ali vsebnikov, ki so določeni za skladiščenje ribiških proizvodov, morajo biti v času uporabe čisti in vzdrževani v dobrem stanju. Še zlasti se ne smejo onesnažiti z gorivom ali umazano vodo.

2. V najkrajšem času potem, ko so bili ribiški proizvodi vzeti na krov, jih je treba zaščititi pred onesnaženjem in pred učinki sonca ali katerega koli drugega vira toplote. ►M6  ————— ◄

3. Ribiški proizvodi morajo biti obdelani in skladiščeni tako, da se ne poškodujejo. Osebe, ki obdelujejo ribe, lahko uporabljajo koničaste instrumente za premikanje velikih rib ali rib, ki bi jih lahko poškodovale, pod pogojem, da se pri tem meso proizvodov ne poškoduje.

4. Ribiški proizvodi razen tistih, ki ostanejo živi, se morajo čim prej ohladiti potem, ko so bili natovorjeni. Če hlajenje ni možno, je treba ribiške proizvode čim prej iztovoriti.

6. Kadar se ribam na krovu odstranijo glave in/ali drobovje, je treba takšne dejavnosti izvesti čim prej po ujetju in v brezhibnih higienskih pogojih ter proizvode oprati takoj in temeljito. V tem primeru je treba drobovje in dele, ki lahko ogrožajo javno zdravje, čim prej odstraniti in ločiti od proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi. Ribja jetra in ikre, namenjene za prehrano ljudi, je treba hraniti na ledu pri temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu, ali jih zamrzniti.

7. Pri zamrznitvi celotnih rib v slanici, namenjenih za konzerviranje, se mora za proizvod doseči temperatura, ki ni višja od -9 °C. Slanica ne sme biti vir onesnaženja za ribe.

1. Nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za raztovarjanje in iztovarjanje ribiških proizvodov, morajo:

2. Nosilci živilske dejavnosti, ki so odgovorni za avkcijske tržnice in grosistične tržnice ali deli avkcijskih tržnic in grosističnih tržnic, kjer so ribiški proizvodi razstavljeni za prodajo, morajo zagotoviti, da so izpolnjene naslednje zahteve:

3. Kadar hlajenje ni bilo možno na krovu plovila, se mora za sveže ribiške proizvode, ki ne ostanejo živi, opraviti čim prejšnje hlajenje po iztovarjanju in jih skladiščiti na temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu.

4. Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati z ustreznimi pristojnimi organi, da bi lahko izvajali uradne kontrole v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004, še zlasti glede postopkov obveščanja za iztovarjanje ribiških proizvodov, za katere pristojni organ države članice, pod zastavo katere plovilo pluje, ali pristojni organ države članice, v kateri so bili ribiški proizvodi iztovorjeni, meni, da so potrebni.

1. Kadar se ohlajeni, nepakirani proizvodi ne pošiljajo, odpremljajo, pripravljajo ali predelujejo neposredno potem, ko so prispeli v obrat na kopnem, jih je treba skladiščiti z ledom v ustreznih objektih. Novi led je treba dodati tolikokrat, kakor je potrebno. Zapakirani sveži ribiški proizvodi morajo biti ohlajeni na temperaturo, ki se približuje temperaturi talečega se ledu.

2. Delovne faze, kot so odstranjevanje glav in črevesja, je treba opraviti na higienski način. Kadar je odstranjevanje črevesja možno iz tehničnega in komercialnega vidika, se mora opraviti kakor hitro je mogoče po ulovu ali iztovoru proizvodov. Proizvode je treba po teh delovnih fazah temeljito oprati.

3. Delovni postopki kot filetiranje in razsek se morajo izvršiti tako, da se prepreči onesnaževanje ali kvarjenje filejev in kosov. Fileji in kosi lahko ostanejo na delovnih mizah samo toliko časa, kolikor je to potrebno za njihovo pripravo. Fileji in kosi se morajo embalirati, kadar je potrebno, zapakirati in ohladiti neposredno po njihovi pripravi.

4. Vsebniki, ki se uporabljajo za odpremo ali skladiščenje nepakiranih pripravljenih svežih ribiških proizvodov z ledom morajo biti tako izdelani, da proizvodi ne ostanejo v stiku s staljeno vodo.

5. Celi sveži ribiški proizvodi ali proizvodi brez drobovja se lahko transportirajo in skladiščijo v ohlajeni vodi na krovu plovil. Lahko se tudi transportirajo v ohlajeni vodi potem, ko so bili iztovorjeni in se transportirajo iz ribogojnih obratov dokler ne pridejo do prvega obrata na kopnem, ki opravlja druge dejavnosti kot so transport in sortiranje.

1. Uporabljene surovine morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

2. Postopek izdelave mora izpolnjevati naslednje zahteve:

1. Nosilci živilske dejavnosti, ki dajo na trg naslednje ribiške proizvode iz ribe kostnice ali glavonožcev:

morajo zagotoviti, da se surovina ali končni proizvod obdela z zamrzovanjem, da se usmrti za življenje sposobne parazite, ki bi lahko ogrožali zdravje potrošnika.

2. Za obdelavo z zamrzovanjem za druge parazite razen za Trematoda se mora zmanjšati temperatura v vseh delih proizvoda na vsaj:

3. Nosilcem živilske dejavnosti ni treba opraviti obdelave z zamrzovanjem iz točke 1 za ribiške proizvode:

1. Po kuhanju je treba proizvode hitro ohladiti. Če se ne uporabi noben drug postopek za konzerviranje, se mora hlajenje nadaljevati, dokler se ne doseže temperatura, ki se približuje temperaturi talečega se ledu.

2. Odstranjevanje lupin se mora opraviti na higieničen način, da ne pride do kontaminacije proizvodov. Če se to opravi ročno, morajo delavci posebno skrb posvetiti umivanju rok.

3. Potem ko se odstranijo lupine, je treba kuhane proizvode takoj zamrzniti ali čim prej ohladiti na temperaturo, določeno v poglavju VII.

1. Surovine, ki se uporabljajo za pripravo ribjega olja za prehrano ljudi, morajo:

Z odstopanjem od točke 1(d) nosilec živilske dejavnosti lahko ne zamrzne ribiških proizvodov, kadar so celi ribiški proizvodi uporabljeni neposredno v pripravi ribjega olja za prehrano ljudi in je surovina predelana v 36 urah po natovarjanju, če so izpolnjena merila za svežost in vrednost skupnega hlapnega bazičnega dušika (TVB-N) v nepredelanih ribiških proizvodih ne presega mejnih vrednosti iz točke 1 poglavja I oddelka II Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 ( 26 ).

2. Proizvodni postopek za ribje olje mora zagotavljati, da so vse surovine, namenjene za proizvodnjo surovega ribjega olja, obdelane, vključno kadar je primerno, s segrevanjem, stiskanjem, ločevanjem, centrifugiranjem, predelavo, rafiniranjem in prečiščevanjem, preden se dajo v promet za končnega potrošnika.

3. Pod pogojem, da so surovine in proizvodni postopek v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ribje olje za prehrano ljudi, nosilec živilske dejavnosti lahko proizvede in skladišči v istem obratu ribje olje za prehrano ljudi ter ribje olje in ribjo moko, ki se ne uporabljata za prehrano ljudi.

4. Dokler se ne sprejme posebna zakonodaja Skupnosti morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti skladnost z nacionalnimi pravili za ribje olje, ki se da v promet za končnega potrošnika.

1. Ribiški proizvodi, dobljeni iz strupenih rib naslednjih družin, se ne smejo dati na trg: Tetraodontidae, Molidae, Diodontidae in Canthigasteridae.

Sveži, pripravljeni, zamrznjeni in predelani ribiški proizvodi, ki pripadajo družini Gempylidae, zlasti Ruvettus pretiosus in Lepidocybium flavobrunneum, se lahko dajo na trg samo v embalirani/pakirani obliki in morajo biti ustrezno označeni, da so potrošniki seznanjeni z informacijami o pripravi/kuhanju in o tveganju v zvezi s prisotnostjo snovi s škodljivimi želodčno-črevesnimi učinki.

Na etiketi splošno ime spremlja tudi znanstveno poimenovanje ribiških proizvodov.

2. Ribiški proizvodi, ki vsebujejo biotoksine, kot so cigautoksin ali toksine, ki paralizirajo mišice, se ne smejo dati na trg. Ribiški proizvodi, dobljeni iz živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, se lahko dajejo na trg, če so bili proizvedeni v skladu z oddelkom VII in s standardi iz poglavja V, točke 2 tega oddelka.

1. Posode, v katerih se shranijo sveži ribiški proizvodi z ledom, morajo biti vodoodporne in morajo zagotavljati, da voda iz staljenega ledu ne ostane v stiku s proizvodi.

2. Zamrznjeni bloki, ki se pripravijo na krovu plovil, morajo biti ustrezno embalirani pred iztovarjanjem.

3. Kadar se ribiški proizvodi embalirajo na krovu ribiških plovil, morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti, da papir za embaliranje

1. Sveži ribiški proizvodi, odmrznjeni nepredelani ribiški proizvodi in kuhani in hlajeni proizvodi iz rakov in mehkužcev se morajo hraniti na temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu.

2. Zamrznjene ribiške proizvode je treba hraniti pri temperaturi največ – 18 °C v vseh delih proizvoda; cele ribe, sprva zamrznjene v slanici in namenjene proizvodnji konzerviranih živil, se lahko hranijo pri temperaturi največ – 9 °C.

3. Ribiški proizvodi, ki ostanejo živi, se morajo shraniti pri temperaturi in na način, ki ne vpliva škodljivo na varnost živil ali njihovo vitalnost.

1. Med transportom je treba ribiške proizvode hraniti pri zahtevani temperaturi. Zlasti velja naslednje:

▼M9

▼B

2. Nosilcem živilske dejavnosti ni treba upoštevati točke 1(b), kadar se zamrznjeni ribiški proizvodi transportirajo od hladilnice v odobreni obrat, da se tam neposredno po prihodu odmrznejo zaradi priprave in/ali predelave, če gre samo za kratko pot in pristojni organ to dovoli.

3. Če se ribiški proizvodi shranijo z ledom, voda iz staljenega ledu ne sme ostati v stiku s proizvodi.

4. Ribiški proizvodi, ki se dajejo na trg živi, se morajo transportirati na tak način, da ne vpliva škodljivo na varnost živil in njihovo vitalnost.

1. „Kolostrum“ pomeni tekočino, ki se pred proizvodnjo surovega mleka do največ 3 do 5 dni po kotitvi izloča iz mlečnih žlez živali, ki dajejo mleko, in je bogata s protitelesi in minerali.

2. „Proizvodi na osnovi kolostruma“ pomenijo predelane proizvode, ki izvirajo iz predelave kolostruma ali iz nadaljnje predelave tako predelanih proizvodov.

1. Surovo mleko in kolostrum morata biti pridobljena od živali:

3. Vendar se surovo mleko živali, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke 2, sme uporabiti z odobritvijo pristojnega organa:

4. Surovo mleko in kolostrum živali, ki ne izpolnjujejo ustreznih zahtev točk 1 do 3, zlasti živali, ki kažejo posamično pozitivno reakcijo na profilaktične teste na tuberkulozo ali brucelozo skladno z Direktivo 64/432/EGS in Direktivo 91/68/EGS, se ne smeta uporabljati za prehrano ljudi.

5. Živali, ki so inficirane ali obstaja utemeljeni sum, da so inficirane z eno od bolezni iz točk 1 ali 2, je treba osamiti, tako da se prepreči škodljivi učinek na mleko in kolostrum drugih živali.

1. Molzna oprema in prostori, kjer se mleko in kolostrum skladiščita, obdelujeta ali ohlajujeta, morajo biti locirani in izdelani tako, da se omeji nevarnost kontaminacije mleka in kolostruma.

2. Prostori za skladiščenje mleka in kolostruma morajo biti zaščiteni pred mrčesom, morajo biti ustrezno ločeni od prostorov, v katerih so nastanjene živali, in, kadar morajo biti izpolnjene zahteve iz dela B, imeti ustrezno hladilno opremo.

3. Površine opreme, ki pridejo v stik z mlekom in kolostrumom (posode, vsebniki, cisterne itd., namenjene za molžo, zbiranje ali prevoz), se morajo z lahkoto čistiti ter po potrebi dezinficirati in ohranjati v dobrem stanju. To zahteva uporabo gladkih, pralnih in netoksičnih materialov.

4. Po uporabi se morajo takšne površine očistiti in po potrebi dezinficirati. Po vsaki poti ali po vsaki seriji poti, kadar je čas med raztovarjanjem in naslednjo ponovno napolnitvijo zelo kratek, ampak v vseh primerih vsaj enkrat na dan, je treba vsebnike in cisterne, ki se uporabljajo za prevoz surovega mleka in kolostruma, očistiti in dezinficirati na ustrezen način, preden se ponovno uporabijo.

1. Molzenje se mora izvršiti pod higienskimi pogoji, ki zlasti zagotavljajo:

2. Neposredno po molzenju je treba mleko in kolostrum hraniti v čistem prostoru, načrtovanem in opremljenem tako, da se prepreči kontaminacija.

3. Med prevozom je treba ohranjati hladilno verigo, ob prihodu v namembni obrat pa temperatura mleka in kolostruma ne sme biti višja od 10 oC.

4. Nosilcem živilske dejavnosti ni treba upoštevati temperaturnih zahtev iz točk 2 in 3, če mleko izpolnjuje merila iz dela III in:

1. Osebe, ki opravljajo molžo in/ali nadaljnjo obdelavo surovega mleka in kolostruma, morajo nositi ustrezno čisto delovno obleko.

2. Osebe, ki opravljajo molžo, morajo vzdrževati visoko stopnjo osebne čistoče. Na voljo morajo biti ustrezne naprave blizu mesta molzenja, ki omogočajo osebam, ki opravljajo molžo in obdelujejo surovo mleko in kolostrum, da si umijejo dlani in roke.

2. Reprezentativno število vzorcev surovega mleka in kolostruma iz gospodarstev za proizvodnjo mleka, ki se jemlje z naključnim vzorčenjem, je treba pregledati glede skladnosti s točkama 3 in 4 v primeru surovega mleka in z obstoječimi nacionalnimi merili iz točke 1(b) v primeru kolostruma. Preglede lahko opravi ali se opravijo v njegovem imenu:

4. Brez poseganja v Direktivo 96/23/ES morajo nosilci živilske dejavnosti s postopki zagotoviti, da se surovo mleko ne daje na trg, kadar:

5. Kadar surovo mleko ne izpolnjuje meril iz točke 3 ali 4, mora nosilec živilske dejavnosti to javiti pristojnemu organu in sprejeti ukrepe za izboljšanje te situacije.

1. Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti, da po sprejemu v predelovalni obrat

in se hrani na tej temperaturi, dokler se ne predela.

2. Nosilci živilske dejavnosti lahko hranijo mleko in kolostrum na višji temperaturi, če:

1. Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti, da se pri toplotni obdelavi surovega mleka, kolostruma, mlečnih proizvodov ali proizvodov na osnovi kolostruma upoštevajo zahteve iz poglavja XI Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004. Pri uporabi naslednjih postopkov zagotovijo zlasti, da ti ustrezajo navedenim specifikacijam:

tako da proizvodi pokažejo, kjer je primerno, negativno reakcijo na preskus alkalne fosfataze takoj po taki obdelavi.

2. Pri odločanju za toplotno obdelavo surovega mleka in kolostruma morajo nosilci živilske dejavnosti:

1. Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo mlečne proizvode, morajo takoj, ko so bili ti toplotno obdelani in če je rok, opredeljen v postopkih na podlagi HACCP, pretekel, sprožiti postopke, da zagotovijo, da:

2. Kadar mleko ne izpolnjuje meril iz odstavka 1, mora nosilec živilske dejavnosti to javiti pristojnemu organu in sprejeti ukrepe za izboljšanje te situacije.

1. Dodatno k zahtevam Direktive 2000/13/ES, razen v primerih, predvidenih v členu 13(4) in (5) te direktive, mora etiketiranje jasno prikazovati:

2. Zahteve odstavka 1 se uporabljajo za proizvode, namenjene za trgovino na drobno. Izraz „etiketiranje“ zajema pakiranje, dokumente, opozorila, etikete, obroče ali zapirala, s katerimi so ti proizvodi opremljeni ali na katere se sklicujejo.

1. se lahko identifikacijska oznaka sklicuje na mesto na ovoju ali na embalaži, na katerem je navedena številka odobritve obrata, namesto da bi bila navedena številka odobritve obrata;

2. je lahko na identifikacijski oznaki pri steklenicah za ponovno uporabo navedena samo kratica države pošiljateljice in številko odobritve obrata.

1. Jajca se morajo hraniti čista, suha, brez tujega vonja, učinkovito zaščitena pred udarci in pred neposrednimi sončnimi žarki v prostorih proizvajalca in do prodaje potrošniku.

2. Jajca morajo biti do prodaje končnemu potrošniku skladiščena in transportirana pri temperaturi, po možnosti stalni, ki najbolje zagotavlja ohranitev njihovih higienskih lastnosti, razen če pristojni organ uvede nacionalne zahteve v zvezi s temperaturo za skladišča jajc in za vozila, ki prevažajo jajca med takšnimi skladišči.

3. Jajca je treba oddati potrošniku v roku 21 dni, potem ko so bila znesena.

1. čiščenje, sušenje in dezinficiranje umazanih jajc, če se izvajajo te delovne faze;

2. razbijanje jajc, zbiranje njihove vsebine in odstranjevanje delov lupine in membrane;

in

3. druge delovne faze kakor tiste, naštete v točkah 1 in 2.

1. Lupine jajc, uporabljenih pri izdelavi jajčnih izdelkov, morajo biti popolnoma razvite in nepoškodovane. Vendar pa se natrta jajca lahko uporabijo za proizvodnjo melanža ali jajčnih proizvodov, če jih proizvodni obrat ali pakirni center dostavi neposredno v predelovalni obrat, odobren za proizvodnjo melanža ali v proizvodni obrat, kjer jih je treba čim prej streti.

2. Melanž, pridobljen v obratu, odobrenem za ta namen, se lahko uporabi kakor surovina. Melanž se mora pridobiti skladno z zahtevami točk 1, 2, 3, 4 in 7 dela III.

1. Jajca se lahko strejo samo, če so čista in suha.

2. Jajca je treba streti tako, da se po možnosti prepreči kontaminacija, zlasti tako, da se zagotovi ustrezna ločitev od drugih delovnih faz. Natrta jajca je treba čim prej predelati.

3. Jajca, ki se ne pridobivajo od kokoši, puranov, pegatk, je treba ločeno obdelati in predelati. Vsa oprema se mora očistiti in dezinficirati preden spet steče predelava kokošjih, puranjih in pegatkinih jajc.

4. Vsebina jajc se ne sme pridobivati s centrifugiranjem ali z zdrobljenjem jajc, niti se ne sme uporabljati centrifugiranje za pridobivanje ostankov beljakov iz praznih lupin, če so namenjeni za prehrano ljudi.

5. Po tretju je treba vse dele jajčnega melanža čim prej predelati, da se odpravijo mikrobiološka tveganja ali se zmanjšajo do sprejemljive ravni. Serija, ki je bila nezadostno predelana, se lahko takoj znova predela v istem obratu, če ta predelava omogoči, da je serija primerna za prehrano ljudi. Če se ugotovi, da serija ni primerna za prehrano ljudi, mora biti denaturirana, tako da se ne more uporabiti za prehrano ljudi.

6. Predelava se ne zahteva za beljake, namenjene za izdelavo posušenega ali kristaliziranega albumina, namenjenega za naknadno toplotno obdelavo.

7. Če se predelava ne izvede takoj po razbitju jajc, je treba tekoče jajce skladiščiti bodisi zamrznjeno ali pri temperaturi, ki ni višja od 4 °C. Obdobje skladiščenja pri 4 °C pred predelavo ne sme presegati 48 ur. Te zahteve pa ne veljajo za proizvode, katerim je treba odvzeti sladkor, če se ta odvzem sladkorja izvede kakor hitro je mogoče.

8. Proizvode, ki niso bili stabilizirani tako, da bi se lahko hranili pri sobni temperaturi, je treba ohladiti na temperaturo, ki ni višja od 4 °C. Proizvodi za zamrzovanje morajo biti zamrznjeni takoj po predelavi.

1. Koncentracija 3-OH-maslene kisline ne sme presegati 10 mg/kg nespremenjenega jajčnega izdelka v suhi snovi.

2. Vsebnost mlečne kisline surovega materiala, uporabljenega za izdelavo jajčnih izdelkov, ne sme presegati 1 g/kg suhe snovi. Pri fermentiranih izdelkih mora ta vrednost ustrezati vrednosti, določeni pred fermentacijo.

3. Količina ostankov lupin, jajčne membrane in drugih delcev v jajčnih izdelkih ne sme presegati 100 mg/kg jajčnega izdelka.

1. Dodatno k splošnim zahtevam za identifikacijsko označevanje, določeno v oddelku I Priloge II, morajo imeti pošiljke z jajčnimi izdelki, ki niso namenjene za prodajo na drobno, temveč kot sestavine za izdelavo drugega proizvoda, etiketo, kjer je navedeno, pri kateri temperaturi se morajo hraniti jajčni izdelki in kako dolgo se na tak način lahko ohranijo izdelki.

2. Pri melanžu mora etiketa iz točke 1 imeti tudi napis: „nepasteriziran jajčni melanž – obdelati na namembnem kraju“ in označena morata biti datum in ura, ko se jajce stre.

1. Žabe in polži morajo biti usmrčeni v obratu, zgrajenem, načrtovanem in opremljenem za ta namen.

2. Obrat, v katerem se pripravljajo žabji kraki, mora imeti prostor, rezerviran za skladiščenje in pranje živih žab in za usmrtitev in odstranjevanje krvi. Ta prostor mora biti fizično ločen od prostora za obdelavo.

3. Žabe in polži, ki umrejo na drugačen način kakor z usmrtitvijo v obratu, se ne smejo pripraviti za prehrano ljudi.

4. Na žabah in polžih je treba opraviti organoleptični pregled z vzorčenjem. Če ta pregled nakazuje, da lahko predstavljajo nevarnost, se ne smejo uporabljati za prehrano ljudi.

5. Neposredno po pripravi je treba žabje krake v celoti umiti s tekočo pitno vodo in jih tako ohladiti na temperaturo, ki se približuje temperaturi talečega se ledu, zamrzniti ali predelati.

6. Jetra in trebušno slinavko polžev je treba po usmrtitvi v primeru možne nevarnosti odstraniti in se ne smejo uporabljati za prehrano ljudi.

1. Centri za zbiranje surovin in nadaljnji transport do predelovalnih obratov morajo biti opremljeni z objekti za skladiščenje surovin na temperaturi, ki ni višja od 7 oC.

2. Vsak predelovalni obrat mora imeti:

3. Hladilne naprave, ki se zahtevajo pod točkama 1 in 2(a) niso potrebne, če ukrepi za dobavo surovin zagotavljajo, da se nikoli ne skladiščijo ali transportirajo brez aktivnega hlajenja z izjemo točke 1(d) poglavja II.

1. Surovine morajo:

2. Pri topljenju je prepovedana uporaba topil.

3. Pri maščobah za prečiščevanje, ki ustrezajo vrednostim pod točko 4, se lahko živalske maščobe, ki se topijo skladno s točkama 1 in 2, prečistijo v istem objektu ali v drugem objektu zaradi izboljšanja fizikalno kemijskih lastnosti.

4. Topljena živalska maščoba, ki je odvisna od vrste, mora upoštevati naslednje standarde:

5. Ocvirki, namenjeni za prehrano ljudi, se morajo skladiščiti v skladu z naslednjimi zahtevami glede temperature.

1. Živalska čreva, mehurji in želodci se lahko dajejo na trg, samo če:

2. Obdelane želodce, mehurje in črevesje, ki jih ne moremo hraniti pri sobni temperaturi, je treba hladiti v objektih, namenjenih za ta namen do njihove odpreme. Proizvode, ki se ne solijo ali sušijo, je treba hraniti pri temperaturi, ki ni višja od 3 °C.

1. Nosilci živilske dejavnosti, ki izdelujejo želatino, morajo zagotavljati, da se upoštevajo zahteve tega oddelka.

2. Za namen tega oddelka pomeni „strojenje“ strjevanje kož z uporabo rastlinskega strojila, kromovih soli ali drugih snovi kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi ali kinoni ali druga sintetična sredstva za strjevanje.

1. Želatina, ki se naj uporablja v živilih, se mora izdelovati samo iz naslednjih surovin:

▼M9

▼B

2. Uporaba kož je prepovedana, če so bile strojene, ne glede na to, ali je bil ta postopek končan.

3. Surovine, naštete v točki 1(a) do (e), morajo izvirati iz živali, ki so bile zaklane v klavnici in za katere trupe je bilo ugotovljeno, da so ustrezni za prehrano ljudi po ante mortem in post mortem pregledu, ali v primeru kož divjadi, izvirati od trupov divjadi, za katere je bilo ugotovljeno, da so ustrezne za prehrano ljudi.

4. Surovine morajo izhajati iz objektov, ki so registrirani ali odobreni skladno z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali v skladu s to uredbo.

5. Zbiralni centri in strojarne lahko dobavljajo tudi surovine za proizvodnjo želatine, namenjene za prehrano ljudi, če jih pristojni organ izrecno pooblasti za ta namen in izpolnjujejo naslednje zahteve:

1. Namesto identifikacijske oznake iz oddelka I Priloge II mora dokument, ki navaja obrat izvora in informacije iz Dodatka k tej prilogi, spremljati surovine med prevozom, kadar se dostavljajo v zbirni center ali strojarno in kadar se dostavljajo v obrat za predelavo želatine.

2. Surovine je treba transportirati in skladiščiti ohlajene ali zamrznjene, razen kadar se predelujejo v roku 24 ur po njihovem odhodu. Razmaščene in posušene kosti ali kostni klej, nasoljene, sušene in lužene kože in kože, obdelane z lužino ali kislino, se lahko transportirajo in skladiščijo pri sobni temperaturi.

1. Proizvodni postopek za želatino mora zagotavljati, da:

2. Nosilec živilske dejavnosti lahko v istem obratu proizvaja in skladišči želatino, namenjeno za prehrano ljudi, in želatino, ki ni namenjena za prehrano ljudi, če surovine in proizvodni postopki izpolnjujejo zahteve, ki veljajo za želatino, namenjeno za prehrano ljudi.

1. Nosilci živilske dejavnosti, ki izdelujejo kolagen, morajo zagotavljati, da se upoštevajo zahteve tega oddelka.

2. Za namen tega oddelka pomeni „strojenje“ strjevanje kož z uporabo rastlinskega strojila, kromovih soli ali drugih snovi kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi ali kinoni ali druga sintetična sredstva za strjevanje.

1. Kolagen, namenjen za uporabo v živilih, se mora izdelovati samo iz naslednjih surovin:

2. Uporaba kož je prepovedana, če so bile strojene, ne glede na to, ali je bil ta postopek končan.

3. Surovine, naštete v točki 1(a) do (e), morajo izvirati iz živali, ki so bile zaklane v klavnici in za katere trupe je bilo ugotovljeno, da so ustrezni za prehrano ljudi po ante mortem in post mortem pregledu, ali v primeru kož divjadi, morajo izvirati od trupov divjadi, za katere je bilo ugotovljeno, da so ustrezne za prehrano ljudi.

4. Surovine morajo izhajati iz objektov, ki so registrirani ali odobreni skladno z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali v skladu s to uredbo.

5. Zbirni centri in strojarne lahko dobavljajo tudi surovine za proizvodnjo kolagena, namenjenega za prehrano ljudi, če jih pristojni organ izrecno pooblasti za ta namen in izpolnjujejo naslednje zahteve:

1. Namesto identifikacijske oznake iz oddelka I Priloge II je treba surovinam pri prevozu ali pri dostavi v zbirni center ali v strojarno ali pri dostavi v obrat za predelavo kolagena priložiti dokument, ki navaja obrat izvora in informacije iz Dodatka k tej prilogi.

2. Surovine je treba transportirati in skladiščiti ohlajene ali zamrznjene, razen kadar se predelujejo v roku 24 ur po njihovem odpošiljanju. Razmaščene in posušene kosti ali kostni klej, nasoljene, sušene in lužene kože in kože, obdelane z lužino ali kislino, se lahko transportirajo in skladiščijo pri sobni temperaturi.

1. Proizvodni postopek za kolagen mora zagotavljati, da:

2. Potem ko je bil za izdelavo kolagena uporabljen postopek iz točke 1, se lahko opravi postopek sušenja.

3. Nosilec živilske dejavnosti lahko v istem obratu proizvaja in skladišči kolagen, namenjen za prehrano ljudi, in kolagen, ki ni namenjen za prehrano ljudi, če surovine in proizvodni postopki izpolnjujejo zahteve, ki veljajo za kolagen, namenjen za prehrano ljudi.