2004L0054 — SL — 07.08.2009 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L 167, 30.4.2004, p.39) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009 |
L 188 |
14 |
18.7.2009 |
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2004/54/ES
z dne 29. aprila 2004
o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 2 ),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Beli knjigi z dne 12. septembra 2001 o „Evropski prometni politiki za leto 2010: čas za odločitev“ je Komisija napovedala, da bo predlagala minimalne varnostne zahteve za predore, ki so del vseevropskega cestnega omrežja. |
(2) |
Prometni sistem, zlasti vseevropsko cestno omrežje, opredeljeno v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ( 4 ), je odločilnega pomena pri podpiranju evropskega združevanja in zagotavljanju visoke ravni blaginje med evropskimi državljani. Evropska skupnost je odgovorna, da zagotavlja visoko, enotno in stalno raven varnosti, storitev in udobja na vseevropskem cestnem omrežju. |
(3) |
Dolgi predori, daljši od 500 m, so pomembni objekti, ki lajšajo povezave med obširnimi deli Evrope in imajo odločilno vlogo pri delovanju in razvoju regionalnih gospodarstev. |
(4) |
Evropski svet je ob več priložnostih in zlasti na srečanju 14. in 15. decembra 2001 v Laeknu poudaril nujnost ukrepanja za izboljšanje varnosti predorov. |
(5) |
30. novembra 2001 so se prometni ministri Avstrije, Francije, Nemčije, Italije in Švice sestali v Zürichu in sprejeli skupno deklaracijo, v kateri priporočajo uskladitev nacionalnih zakonodaj o najnovejših usklajenih zahtevah za izboljšanje varnosti v dolgih predorih. |
(6) |
Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči cilja predlaganega ukrepanja, in sicer vzpostavitve enotne, stalne in visoke ravni zaščite v cestnih predorih za vse evropske državljane, in ker se ta lahko zaradi potrebne stopnje usklajenosti v večji meri doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne gre dalje od tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. |
(7) |
Nedavni dogodki v predorih poudarjajo njihov pomen za ljudi, gospodarstvo in kulturo. |
(8) |
Nekateri predori, dani v uporabo pred dolgim časom, so bili načrtovani v času, ko so bile tehnične možnosti in prometni pogoji zelo drugačni od današnjih. Zato obstajajo neenake ravni varnosti in to je treba popraviti. |
(9) |
Varnost v predorih zahteva vrsto ukrepov, ki se med drugim nanašajo na geometrijo predorov in njihove projektne zasnove, varnostno opremo, vključno s prometnimi znaki, upravljanje prometa, usposabljanje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih, obvladovanje incidentov, zagotavljanje informacij uporabnikom o tem, kako najbolje ravnati v predorih, in boljšo komunikacijo med odgovornimi organi in službami za ukrepanje ob izrednih dogodkih, kot so policija, gasilci in reševalne ekipe. |
(10) |
Kakor je bilo že razjasnjeno prek dela Gospodarske komisije OZN za Evropo (UNECE), je ravnanje uporabnikov cest odločilni vidik varnosti predorov. |
(11) |
Varnostni ukrepi bi morali ljudem, vpletenim v nesreče, omogočiti, da se rešijo, omogočiti uporabnikom cest, da takoj ukrepajo za preprečitev hujših posledic, zagotavljati, da lahko službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih učinkovito posredujejo, in zaščititi okolje ter omejiti materialno škodo. |
(12) |
Izboljšanja, ki jih prinaša ta direktiva, bodo izboljšala varnostne razmere za vse uporabnike, vključno z invalidi. Ker pa se invalidi ob izrednem dogodku težje rešijo, je treba njihovi varnosti posvetiti posebno pozornost. |
(13) |
Za vzpostavitev uravnoteženega pristopa in zaradi visokih stroškov ukrepanja je treba opredeliti minimalno varnostno opremo ob upoštevanju vrste predora in pričakovanega obsega prometa skozi posamezen predor. |
(14) |
Mednarodna telesa, kot sta Svetovno cestno združenje in UNECE, že dolgo dajeta neprecenljiva priporočila kot pomoč pri izboljšanju in usklajevanju varnostne opreme in prometnih predpisov v cestnih predorih. Ker pa ta priporočila niso zavezujoča, se lahko njihov celotni potencial v največji možni meri uveljavi samo, če se zahteve, ki jih opredeljujejo, uzakonijo kot obvezne. |
(15) |
Za vzdrževanje visoke ravni varnosti je potrebno ustrezno vzdrževanje varnostnih sredstev v predorih. Sistematično je treba organizirati izmenjavo informacij o sodobnih varnostnih tehnikah in podatkov o nesrečah/incidentih med državami članicami. |
(16) |
Za zagotovitev, da upravitelji predorov pravilno izpolnjuje zahteve te direktive, bi morale države članice na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni imenovati en ali več organov, odgovornih za zagotavljanje, da je poskrbljeno za vse vidike varnosti predorov. |
(17) |
Za izvajanje te direktive je potreben fleksibilen in postopen časovni razpored. S tem bo omogočeno dokončanje najnujnejših del brez povzročanja večjih motenj v prometnem sistemu ali ozkih grl v javnih delih v državah članicah. |
(18) |
Stroški obnovitve obstoječih predorov se po državah članicah zelo razlikujejo, zlasti zaradi geografskih razlogov, in državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da ustrezno razporedijo obnovitvena dela, potrebna za izpolnitev zahtev te direktive, če je na njihovem ozemlju gostota predorov precej nad evropskim povprečjem. |
(19) |
Za predore, ki že obratujejo, ali predore, katerih projektna zasnova je bila odobrena, vendar niso odprti za javnost v 24 mesecih po začetku veljave te direktive, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da sprejmejo sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja kot alternative izvajanju zahtev te direktive, če predor ne omogoča izvajanja strukturnih rešitev ob razumnih stroških. |
(20) |
Za izboljšanje varnosti predorov je potreben nadaljnji tehnični napredek. Uvesti je treba postopek, ki bo Komisiji omogočal, da zahteve te direktive prilagodi tehničnemu napredku. Navedeni postopek bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje usklajene metode analiziranja tveganj. |
(21) |
Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za uveljavljanje pooblastil za izvajanje, ki so bila prenesena na Komisijo ( 5 ). |
(22) |
Države članice bi morale Komisiji predložiti poročilo o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti za izpolnjevanje zahtev te direktive, s ciljem časovno uskladiti dela na ravni Skupnosti z namenom zmanjšanja prometnih motenj. |
(23) |
Če je zaradi zahtev te direktive treba zgraditi drugo cev za predor v fazi projektiranja ali gradnje, je treba to drugo cev, ki mora biti zgrajena, šteti za nov predor. Isto velja, če je zaradi zahtev te direktive treba odpreti nove pravno zavezujoče postopke načrtovanja, vključno z zaslišanji za pridobitev dovoljenja za pripravo gradbenega načrta za vse povezane ukrepe. |
(24) |
Delo se mora nadaljevati v ustreznih forumih, da bi dosegli visoko stopnjo usklajenosti kar zadeva znake in piktograme, ki se uporabljajo na različnih obvestilnih znakih v predorih. Države članice je treba spodbuditi, da uskladijo svoje uporabniške vmesnike za vse predore na svojem ozemlju. |
(25) |
Države članice je treba spodbuditi, da vzpostavijo primerljive varnostne ravni za cestne predore na njihovem ozemlju, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja in zato ne sodijo na področje uporabe te direktive. |
(26) |
Države članice je treba spodbuditi, da razvijajo nacionalne določbe s ciljem doseči višjo stopnjo varnosti predorov - |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Predmet in področje uporabe
1. Cilj te direktive je zagotoviti minimalno stopnjo varnosti za uporabnike cest v predorih v vseevropskem cestnem omrežju s preprečevanjem kritičnih dogodkov, ki bi lahko ogrozili človeška življenja, okolje in zmogljivosti predorov, in z zagotavljanjem zaščite v primeru nesreč.
2. Uporablja se za vse predore v vseevropskem cestnem omrežju, ki so daljši od 500 m in ki obratujejo, so v gradnji ali v fazi projektiranja.
Člen 2
Definicije
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje definicije:
1. „Vseevropsko cestno omrežje“ je cestno omrežje, opredeljeno v oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES in ilustrirano na kartah in/ali opisano v Prilogi II k navedeni odločbi.
2. „Službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih“ so vse lokalne službe, javne ali zasebne ali del osebja predora, ki posredujejo v primeru nesreče, vključno s policijo, gasilci in reševalnimi ekipami.
3. „Dolžina predora“ je dolžina najdaljšega voznega pasu, izmerjenega na popolnoma zaprtem delu predora.
Člen 3
Varnostni ukrepi
1. Države članice zagotovijo, da predori na njihovem ozemlju, ki spadajo na področje uporabe te direktive, izpolnjujejo minimalne varnostne zahteve iz Priloge I.
2. Če se lahko nekatere strukturne zahteve iz Priloge I izpolnijo samo prek tehničnih rešitev, ki jih ni mogoče doseči ali se lahko dosežejo samo ob nesorazmernih stroških, lahko upravni organ iz člena 4 sprejme izvajanje ukrepov za zmanjšanje tveganja kot alternativo uporabi teh zahtev, pod pogojem, da bo rezultat alternativnih ukrepov enakovredna ali boljša zaščita. Učinkovitost takih ukrepov se dokaže z analizo tveganja v skladu z določbami člena 13. Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih za zmanjšanje tveganja, ki so jih sprejele kot alternativo, in predložijo njihovo utemeljitev. Ta odstavek se ne uporablja za predore v fazi projektiranja iz člena 9.
3. Države članice lahko določijo strožje zahteve, pod pogojem, da niso v nasprotju z zahtevami te direktive.
Člen 4
Upravni organ
1. Države članice imenujejo upravni(e) organ(e), v nadaljevanju „upravni organ“, ki je odgovoren za zagotavljanje, da je poskrbljeno za vse vidike varnosti predora, in ki sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to direktivo.
2. Upravni organ se lahko ustanovi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.
3. Za vsak predor v vseevropskem cestnem omrežju, ki se nahaja na ozemlju ene same države članice, je odgovoren en sam upravni organ. Za vsak predor, ki se nahaja na ozemlju dveh držav članic, vsaka država članica imenuje upravni organ ali državi članici imenujeta skupni upravni organ. Če obstajata dva različna upravna organa, se odločitve enega, sprejete v okviru izvajanja njegovih pristojnosti in odgovornosti v zvezi z varnostjo predora, sprejmejo ob predhodnem soglasju drugega organa.
4. Upravni organ predore da v obratovanje v skladu s postopkom iz Priloge II.
5. Brez poseganja v nadaljnjo ureditev te zadeve na nacionalni ravni ima upravni organ pooblastilo, da začasno ustavi ali omeji obratovanje predora, če varnostne zahteve niso izpolnjene. Določi pogoje, pod katerimi se lahko ponovno vzpostavi normalni promet.
6. Upravni organ zagotovi, da so opravljene naslednje naloge:
(a) redno preskušanje in pregledovanje predorov ter oblikovanje varnostnih zahtev v zvezi s tem;
(b) vzpostavljanje organizacijskih in operativnih shem (vključno z načrti za ukrepanje ob izrednem dogodku) za usposabljanje in opremljanje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih;
(c) opredelitev postopka za takojšnje zaprtje predora v nujnem primeru;
(d) izvajanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja.
7. Če že pred imenovanjem iz tega člena obstajajo telesa, imenovana za upravne organe, lahko taki upravni organi nadaljujejo svoje prejšnje dejavnosti pod pogojem, da so skladne s to direktivo.
Člen 5
Upravitelj predora
1. Za vsak predor, ki se nahaja na ozemlju ene od držav članic, pa naj bo v fazi projektiranja, gradnje ali obratovanja, upravni organ določi kot upravitelja predora javno ali zasebno telo, odgovorno za upravljanje predora v zadevni fazi. To funkcijo lahko opravlja upravni organ sam.
2. Za vsak predor, ki se nahaja na ozemlju dveh držav članic, upravna organa priznata oz. skupni upravni organ prizna samo eno telo, zadolženo za upravljanje predora.
3. Kakršnikoli pomembni incident ali nesreča, do katerega pride v predoru mora biti predmet poročila o incidentu, ki ga pripravi upravitelj predora. To poročilo se posreduje uradniku za varnost iz člena 6, upravnemu organu in službam za ukrepanje ob izrednem dogodku v roku, ki ni daljši od enega meseca.
4. Če je sestavljeno poročilo o preiskavi, ki analizira okoliščine incidenta ali nesreče iz odstavka 3 ali ugotovitve, do katerih je mogoče priti na njegovi podlagi, upravitelj predora to poročilo posreduje uradnik za varnost, upravnemu organu in službam za ukrepanje ob izrednem dogodku najkasneje v enem mesecu po tem, ko ga sam prejme.
Člen 6
Uradnik za varnost
1. Za vsak predor upravitelj predora po predhodnem soglasju upravnega organa imenuje uradnika za varnost, ki koordinira vse preventivne in zaščitne ukrepe za zagotovitev varnosti uporabnikov in operativnega osebja. Uradnik za varnost je lahko član osebja predora ali službe za ukrepanje ob izrednem dogodku, je neodvisen pri vseh zadevah v zvezi z varnostjo cestnega predora in glede teh zadev ne prejema navodil delodajalca. Uradnik za varnost lahko opravlja svoje naloge in funkcije pri več predorih v regiji.
2. Uradnik za varnost opravlja naslednje naloge/funkcije:
(a) zagotavlja koordinacijo s službami za ukrepanje ob izrednem dogodku in sodeluje pri pripravi operativnih shem;
(b) sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob izrednem dogodku;
(c) sodeluje pri opredeljevanju varnostnih shem in določanju strukture, opreme in obratovanja pri novih predorih in spremembah obstoječih predorov;
(d) preverja, da so operativno osebje in službe za ukrepanje ob izrednem dogodku usposobljeni in sodeluje pri organizaciji vaj, ki se izvajajo v rednih intervalih;
(e) svetuje glede dajanja v obratovanje strukture, opreme in obratovanja predorov;
(f) preverja, da sta struktura in oprema predora vzdrževani in popravljeni;
(g) sodeluje pri ocenjevanju morebitnega incidenta ali nesreče iz člena 5(3) in (4).
Člen 7
Inšpekcijski organ
Države članice zagotovijo, da inšpekcijske preglede, ocenjevanje in preskuse izvajajo inšpekcijski organi. To funkcijo lahko opravlja upravni organ. Organ, ki izvaja inšpekcijske preglede, ocenjevanje in preskuse, mora imeti visoko raven pristojnosti in postopke visoke kakovosti ter mora biti funkcionalno neodvisen od upravitelja predora.
Člen 8
Obveščanje upravnega organa
Države članice Komisijo obvestijo o imenu in naslovu upravnega organa do 1. maja 2006. V primeru spremembe te informacije o tem obvestijo Komisijo v treh mesecih.
Člen 9
Predori, katerih projektna zasnova še ni bila odobrena
1. Za vsak predor, projektne zasnove katerega odgovorni organ ne odobri do 1. maja 2006, veljajo zahteve te direktive.
2. Predor se da v obratovanje v skladu s postopkom iz Priloge II.
Člen 10
Predori, projektna zasnova katerih je odobrena, vendar še niso odprti
1. V primeru predorov, projektna zasnova katerih je bila odobrena, vendar še niso odprti za javni promet do 1. maja 2006, upravni organ oceni njihovo skladnost z zahtevami te direktive ob specifičnem upoštevanju varnostne dokumentacije iz Priloge II.
2. Če upravni organ ugotovi, da predor ni v skladu z določbami te direktive, obvesti upravitelja predora, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za povečanje varnosti, in obvesti uradnika za varnost.
3. Predor se nato da v obratovanje v skladu s postopkom iz Priloge II.
Člen 11
Predori, ki so že v obratovanju
1. V primeru predorov, ki so že odprti za javni promet do 30. aprila 2006, mora upravi organ do 30. oktobra 2006 oceniti njihovo skladnost z zahtevami te direktive s specifičnim upoštevanjem varnostne dokumentacije iz Priloge II in na podlagi inšpekcijskega pregleda.
2. Upravitelj predora upravnemu organu po potrebi predlaga načrt prilagoditve predora določbam te direktive in sanacijske ukrepe, ki jih namerava izvesti.
3. Upravni organ odobri sanacijske ukrepe ali zahteva njihovo spremembo.
4. Potem se, če sanacijski ukrepi zajemajo pomembne spremembe v konstrukciji ali obratovanju in ko so ti ukrepi sprejeti, izvede postopek iz Priloge II.
5. Države članice do 30. aprila 2007 Komisiji predložijo poročilo o tem, kako nameravajo izpolniti zahteve te direktive, o načrtovanih ukrepih in, kjer je ustrezno, o posledicah odprtja ali zaprtja glavnih dovoznih cest do predora. Za čim manjše motnje prometa na evropski ravni lahko Komisija da pripombe na časovni razpored dela, namenjenega zagotavljanju, da so predori skladni z zahtevami te direktive.
6. Obnovitev predorov se izvede v skladu s časovnim načrtom in se zaključi do 30. aprila 2004.
7. Če skupna dolžina cevi obstoječih predorov, deljena s skupno dolžino dela vseevropskega cestnega omrežja, ki se nahaja na njihovem ozemlju, presega evropsko povprečje, lahko države članice podaljšajo obdobje iz odstavka 6 za pet let.
Člen 12
Obdobni inšpekcijski pregledi
1. Upravni organ preverja, da inšpekcijski organ izvaja redne inšpekcijske preglede za zagotovitev, da so vsi predori, ki spadajo na področje uporabe te direktive, skladni z njenimi določbami.
2. Obdobje med dvema zaporednima inšpekcijskima pregledoma katerega koli predora ne sme presegati šest let.
3. Če upravni organ na podlagi poročila inšpekcijskega organa ugotovi, da predor ni skladen z določbami te direktive, obvesti upravitelja predora in uradnika za varnost, da je treba sprejeti ukrepe za povečanje varnosti predora. Upravni organ določi pogoje za nadaljnje obratovanje predora ali za ponovno odprtje predora, ki se uporabljajo, dokler niso izvedeni sanacijski ukrepi in izpolnjeni morebitni nadaljnji ustrezni omejitve ali pogoji.
4. Če sanacijski ukrepi zajemajo pomembne spremembe konstrukcije ali obratovanja predora in ko so taki ukrepi sprejeti, mora biti za predor izdano novo dovoljenje za obratovanje v skladu s postopkom iz Priloge II.
Člen 13
Analiza tveganja
1. Analize tveganja, če so potrebne, opravi telo, ki je funkcionalno neodvisno od upravitelja predora. Vsebina in rezultati analize tveganja morajo biti zajeti v varnostni dokumentaciji, predloženi upravnemu organu. Analiza tveganja je analizira tveganj za nek predor ob upoštevanju vseh projektnih dejavnikov in prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost, zlasti značilnosti in vrsta prometa, dolžina predora in geometrija predora ter napovedano število težkih tovornih vozil na dan.
2. Države članice zagotovijo, da se na nacionalni ravni uporablja podrobna in natančno opredeljena metodologija, ki ustreza najboljšim praksam, ki so na razpolago, in Komisijo obvestijo o uporabljeni metodologiji; Komisija te informacije da na razpolago v elektronski obliki drugim državam članicam.
3. Komisija do 30. aprila 2009 objavi poročilo o praksi, ki jo uporabljajo države članice. Po potrebi predlaga sprejetje skupne usklajene metodologije analize tveganja v skladu z regulativnim postopkom iz člena 17(2).
Člen 14
Izjema za inovativne tehnike
1. Da bi omogočil namestitev in uporabo inovativne varnostne opreme ali uporabo inovativnih varnostnih postopkov, ki zagotavljajo enako ali višjo stopnjo zaščite kot obstoječe tehnologije, kakor predpisuje ta direktiva, lahko upravi organ odobri odstopanje od zahtev te direktive na podlagi ustrezno dokumentirane prošnje upravitelja predora.
2. Če upravni organ namerava odobriti tako izjemo, mora država članica Komisiji najprej predložiti zahtevek za odobritev izjeme, ki vsebuje prvotno prošnjo in mnenje inšpekcijskega organa.
3. Komisija države članice obvesti o zahtevku v enem mesecu po prejemu.
4. Če v obdobju treh mesecev Komisija in države članice ne dajo pripomb, se izjema šteje za odobreno in Komisija ustrezno s tem obvesti vse države članice.
5. Če so izražene pripombe, Komisija da predlog v skladu s postopkom iz člena 17(2). Če je odločitev negativna, upravni organ ne odobri izjeme.
6. Po pregledu v skladu s postopkom iz člena 17(2) lahko odločitev o odobritvi izjeme omogoča, da se ta izjema uporablja za druge predore.
7. Kadarkoli je to utemeljeno z zahtevki o odobritvi izjeme, ki jih prejme Komisija, ta objavi poročilo o praksi, ki jo uporabljajo države članice in po potrebi predlaga spremembo te direktive.
Člen 15
Poročanje
1. Vsaki dve leti države članice sestavijo poročila o požarih v predorih in o nesrečah, ki očitno vplivajo na varnost uporabnikov cest v predorih, ter o pogostosti in vzrokih takih izrednih dogodkov in jih ocenijo in zagotovijo informacije o dejanski vlogi in učinkovitosti varnostnih sredstev in ukrepov. Države članice Komisiji predložijo ta poročila pred koncem septembra leta, ki sledi obdobju poročanja. Komisija da poročila na razpolago vsem državam članicam.
2. Države članice izdelajo načrt, ki zajema časovni razpored za postopno uporabo določb te direktive za predore, ki že obratujejo, kakor je opisano v členu 11, in o njem obvestijo Komisijo do 30. oktobra 2006. Potem države članice Komisijo vsaki dve leti obvestijo o stanju izvajanja načrta in o njegovih spremembah do konca obdobja iz člena 11(6) in (7).
Člen 16
Prilagoditev tehničnemu napredku
Komisija prilagodi priloge k tej direktivi tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(3).
Člen 17
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 18
Prenos
1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 30. aprila 2006. Komisiji tako posredujejo besedila teh predpisov, skupaj s tabelo, ki te predpise postavlja v soodnosnost s to direktivo.
2. Predpisi, ki jih sprejmejo države članice, morajo zajemati navedbo te direktive ali biti opremljeni s tako navedbo ob uradni objavi. Države članice določijo, kako se taka navedba da.
Člen 19
Začetek veljave
Ta direktiva začne veljati na datum objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 20
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
Varnostni ukrepi iz člena 3
1. |
Podlaga za odločanje o varnostnih ukrepih
|
2. |
Infrastrukturni ukrepi
|
3. |
Ukrepi v zvezi z obratovanjem
|
4. |
Obveščevalne akcije Obveščevalne akcije v zvezi z varnostjo v predorih se redno organizirajo in izvajajo v sodelovanju z zainteresiranimi strankami na podlagi usklajenega dela mednarodnih organizacij. Te obveščevalne akcije zajemajo pravilno obnašanje uporabnikov cest, ko se bližajo predoru in vozijo skozenj, zlasti v povezavi z okvaro vozila, zastojem, nesrečo ali požarom. Informacije o razpoložljivi varnostni opremi in ustreznem ravnanju uporabnika cest v predorih se zagotovijo na primernih mestih za uporabnike predorov (na primer na počivališčih pred predori, pri vhodu v predor, ko promet stoji, ali na internetu). |
PRILOGA II
Odobritev projektne zasnove, varnostna dokumentacija, dajanje v obratovanje, spremembe in obdobne vaje
1. |
Odobritev projektne zasnove
|
2. |
Varnostna dokumentacija
|
3. |
Dajanje v obratovanje
|
4. |
Spremembe
|
5. |
Obdobne vaje Upravitelj predora in službe za ukrepanje ob izrednem dogodku v sodelovanju z uradnikom za varnost organizirajo skupne obdobne vaje za osebje predora in službe za ukrepanje ob izrednem dogodku. Vaje: — morajo biti čim bolj realistične in morajo ustrezati opredeljenim scenarijem incidentov, — morajo dati jasne rezultate ocenjevanja, — bi morale preprečiti poškodbo predora, — se lahko delno izvajajo tudi kot štabne vaje ali vaje z računalniško simulacijo za dopolnilne rezultate. (a) Vaje v celotnem obsegu v čim bolj realističnih razmerah se v vsakem predoru opravijo vsaj vsaka štiri leta. Zaprtje predora se zahteva samo, če je mogoča sprejemljiva ureditev za preusmeritev prometa. Delne in/ali simulacijske vaje se izvedejo vsako vmesno leto. Na območjih z več predori, ki so blizu skupaj, je treba vajo v celotnem obsegu opraviti vsaj v enem od predorov. (b) Uradnik za varnost in službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih skupaj ocenijo te vaje, sestavijo poročilo in dajo ustrezne predloge. |
PRILOGA III
Označevanje predorov
1. |
Splošne zahteve Spodaj so prometni znaki in simboli, ki se uporabljajo za predore. Prometni znaki iz tega oddelka so opisani v Dunajski konvenciji o prometnih znakih in signalih iz leta 1968, razen če je navedeno drugače. Za lažje mednarodno razumevanje znakov sistem znakov in signalov, predpisan v tej prilogi, temelji na uporabi likov in barv, značilnih za vsak razred znakov, in po možnosti raje na uporabi grafičnih simbolov kot na besedah. Če države članice menijo, da je nujno prilagoditi predpisani znak ali simbol, taka prilagoditev ne sme spremeniti njihovih bistvenih značilnosti. Če države članice ne uporabljajo Dunajske konvencije, se lahko predpisani znaki in simboli prilagodijo pod pogojem, da taka prilagoditev ne spremeni njihovega bistvenega namena.
|
2. |
Opis znakov in tabel Države članice uporabijo ustrezne znake, če je treba, v območju vnaprejšnjega opozarjanja na predor, v predoru in po koncu predora. Pri oblikovanju znakov za predor se upoštevajo lokalne prometne in konstrukcijske razmere ter druge lokalne razmere. Uporabijo se znaki v skladu z Dunajsko konvencijo o prometnih znakih in signalih, razen v državah članicah, ki Dunajske konvencije ne uporabljajo.
|
( 1 ) UL C 220, 16.9.2003, str. 26.
( 2 ) UL C 256, 24.10.2003, str. 64.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu), skupno stališče Sveta z dne 26. februarja 2004 (UL C 95 E, 20.4.2004, str. 31) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2004 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).
( 4 ) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 1346/2001/ES (UL L 185, 6.7.2001, str. 1).
( 5 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.