2004L0017 — SL — 01.01.2009 — 007.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 (UL L 134, 30.4.2004, p.1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
L 326 |
17 |
29.10.2004 |
||
DIREKTIVA KOMISIJE 2005/51/ES Besedilo velja za EGP z dne 7. septembra 2005 |
L 257 |
127 |
1.10.2005 |
|
L 333 |
28 |
20.12.2005 |
||
L 363 |
107 |
20.12.2006 |
||
L 317 |
34 |
5.12.2007 |
||
L 74 |
1 |
15.3.2008 |
||
L 349 |
1 |
24.12.2008 |
DIREKTIVA 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 31. marca 2004
o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2), člena 55 in člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe ( 4 ), na podlagi skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor dne 9. decembra 2003,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pri novih spremembah Direktive Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju ( 5 ), potrebnih zaradi izpolnjevanja zahtev tako naročnikov in gospodarskih subjektov za poenostavitev in posodobitev kot odgovor na Zeleno knjigo, ki jo je Komisija sprejela 27. novembra 1996, je treba Direktivo zaradi jasnosti preoblikovati. Ta direktiva temelji na sodni praksi Sodišča, zlasti na sodni praksi v zvezi z merili za oddajo naročil, ki pojasnjujejo možnosti naročnikov za izpolnjevanje potreb zadevne javnosti, vključno na okoljskem in/ali socialnem področju, če so ta merila povezana s predmetom naročila, ne dajejo naročniku neomejene svobode izbire, so izrecno navedena ter so v skladu s temeljnimi načeli iz uvodne izjave 9. |
(2) |
Eden glavnih razlogov za uvedbo pravil o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v teh sektorjih je različnost načinov, s katerimi državni organi lahko vplivajo na obnašanje teh subjektov, vključno z udeležbo v njihovem kapitalu in zastopanostjo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih subjektov. |
(3) |
Naslednji glavni razlog za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil subjektov, ki delujejo v teh sektorjih, je zaprtost trgov, na katerih delujejo, in to zaradi obstoja posebnih in izključnih pravic, ki jim jih dodelijo države članice v zvezi z dobavami v omrežja, njihovo oskrbo ali njihovim upravljanjem za opravljanje zadevnih storitev. |
(4) |
Zakonodaja Skupnosti in zlasti Uredba Sveta (EGS) št. 3975/87 z dne 14. decembra 1987 o postopku za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prevoza ( 6 ) in Uredba Sveta (EGS) št. 3976/87 z dne 14. decembra 1987 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza ( 7 ) je zasnovana tako, da uvaja večjo konkurenco med subjekti, ki javnosti ponujajo storitve zračnega prevoza. Zato ni primerno, da bi takšne subjekte vključili v področje uporabe te direktive. Zaradi konkurenčnosti pomorskega prevozništva v Skupnosti za večino javnih naročil v tem sektorju ne bi bilo primerno, da bi zanje veljala pravila iz te direktive. |
(5) |
Področje uporabe Direktive 98/38/EGS trenutno zajema določena naročila, ki jih oddajo naročniki v telekomunikacijskem sektorju. Zakonodajni okvir, kakor je bil naveden v Četrtem poročilu o izvajanju predpisov na področju telekomunikacij z dne 25. novembra 1998, je bil sprejet zaradi odprtja tega sektorja. Ena od posledic je bila uvedba učinkovite pravne in dejanske konkurence v tem sektorju. V vednost in glede na razmere je Komisija objavila seznam telekomunikacijskih storitev ( 8 ), ki se že lahko izključijo iz področja uporabe navedene direktive na podlagi člena 8 Direktive. Sedmo poročilo o izvajanju predpisov na področju telekomunikacij z dne 26. novembra 2001 potrjuje nadaljnji napredek. Zato ni več potrebno urejati nabav subjektov, ki poslujejo v tem sektorju. |
(6) |
Zato ni več primerna ohranitev Svetovalnega odbora za telekomunikacijska naročila, ki je bil ustanovljen z Direktivo Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o postopkih naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju ( 9 ). |
(7) |
Kljub temu je primerno, da se še naprej spremlja razvoj v telekomunikacijskem sektorju in ponovno preverijo razmere, če bi se ugotovilo, da v tem sektorju ni več učinkovite konkurence. |
(8) |
Direktiva 93/38/EGS iz svojega področja uporabe izključuje storitve glasovne telefonije, teleks, mobilno telefonijo, osebne klice in satelitske storitve. Te storitve so bile izključene zaradi upoštevanja dejstva, da zadevne storitve pogosto lahko zagotavlja samo en ponudnik storitev na določenem geografskem območju, ker ni učinkovite konkurence in zaradi obstoja posebnih ali izključnih pravic. Uvedba učinkovite konkurence v telekomunikacijskem sektorju pa odpravlja razloge za take izključitve. Zato je treba javna naročila takih telekomunikacijskih storitev vključiti v področje uporabe te direktive. |
(9) |
Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je priporočljivo pripraviti določbe za usklajevanje naročil nad določeno vrednostjo na ravni Skupnosti. Tako usklajevanje temelji na zahtevah, ki izhajajo iz členov 14, 28 in 49 Pogodbe ES in iz člena 97 Pogodbe Euratom, kot so načelo enake obravnave in načelo nediskriminacije kot njegov poseben izraz, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako sodelovanje, bi morali hkrati z varovanjem uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost. Za javna naročila, katerih vrednost je nižja od mejnega zneska za uporabo določb o usklajevanju na ravni Skupnosti, je priporočljivo upoštevati sodno prakso Sodišča, po kateri se uporabljajo pravila in načela iz zgoraj navedenih Pogodb. |
(10) |
Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni naročniki opredelijo na drug način kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. V skladu s členom 295 Pogodbe je treba tudi zagotoviti, da se ne posega v predpise držav članic na področju lastninskih razmerij. |
(11) |
Države članice morajo zagotoviti, da sodelovanje organov javnega prava kot ponudnikov v postopku za oddajo javnega naročila ne povzroča kakršnega koli izkrivljanja konkurence glede na zasebne ponudnike. |
(12) |
Po členu 6 Pogodbe je treba zahteve za varovanje okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3 Pogodbe, zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja. Zato ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varstvu okolja in pospeševanju trajnostnega razvoja, obenem pa zagotavlja možnost najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo naročil. |
(13) |
Nobena določba v tej direktivi ne ovira uvedbe ali izvrševanja ukrepov, potrebnih za varovanje javne morale, javnega reda, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi ali živali ali ohranjanja življenja rastlin, zlasti za trajnostni razvoj, če so ti ukrepi v skladu s Pogodbo. |
(14) |
Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti ( 10 ), odobril zlasti Sporazum WTO o državnih naročilih (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), katerega namen je vzpostavitev večstranskega okvira uravnoteženih pravic in obveznosti glede državnih naročil zaradi doseganja liberalizacije in povečanja svetovne trgovine. Glede na mednarodne pravice in obveznosti, ki se prenašajo na Skupnost kot posledica sprejetja Sporazuma, so načini ravnanja, ki se uporabljajo v zvezi s ponudniki in izdelki iz tretjih držav podpisnic, taki, kot so opredeljeni v Sporazumu. Sporazum nima neposrednega učinka. Naročniki, ki jih zajema Sporazum in ravnajo v skladu s to direktivo ter uporabljajo njene določbe za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma, bi morali tako biti usklajeni s Sporazumom. Primerno je tudi, da ta direktiva zagotovi gospodarskim subjektom Skupnosti pogoje za pridobivanje javnih naročil, ki so vsaj tako ugodni kakor tisti, predvideni za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma. |
(15) |
Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila lahko naročniki v okviru strokovnega dialoga zaprosijo za ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi specifikacij, vendar le, če taki nasveti nimajo učinka izključitve konkurence. |
(16) |
Zaradi različnosti javnih naročil gradenj bi morali naročniki imeti možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki bo oddana bodisi v ločenih delih ali skupaj. Namen te direktive ni predpisati skupnega ali ločenega oddajanja naročil. Odločitev o skupnem ali ločenem oddajanju naročil je treba sprejeti na podlagi kvalitativnih in ekonomskih meril, ki se lahko opredelijo v nacionalni zakonodaji. Za naročilo se šteje, da je javno naročilo gradenj, samo če predmet naročila izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi XII, tudi če naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Naročila storitev, zlasti na področju storitev upravljanja nepremičnin, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Če so te gradnje povezane z osnovnim predmetom naročila in so morebiti posledica ali dodatek naročila, pa se zaradi dejstva, da so te gradnje vključene v naročilo, naročila ne more opredeliti kot naročila gradenj. Pri izračunu ocenjene vrednosti naročila gradenj je primerna podlaga za izračunavanje vrednost same gradnje in ocenjena vrednost morebitnega blaga in storitev, ki jih naročnik da na razpolago izvajalcem, če so te storitve ali blago potrebne za izvedbo zadevnega naročila gradenj. Razume se, da so za namene tega odstavka zadevne storitve tiste, ki jih opravi naročnik s svojim osebjem. Po drugi strani pa izračun vrednosti naročila storitev, ne glede na to ali se dajo na razpolago izvajalcu za izvedbo naročila gradenj, opravi po pravilih za naročila storitev. |
(17) |
Za namen uporabe postopkovnih pravil iz te direktive in za namene spremljanja je področje storitev najbolje razmejiti na podlagi njihove razčlenitve na kategorije, ki ustrezajo posameznim postavkam skupne razvrstitve, in njihove združitve v dveh prilogah, XVII A in XVII B, glede na ureditev, ki velja zanje. Glede storitev iz Priloge XVII B zadevne določbe iz te direktive ne bi smele vplivati na uporabo predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na zadevne storitve. |
(18) |
Glede naročil storitev je treba uporabo te direktive v celoti v prehodnem obdobju omejiti na naročila, pri katerih njene določbe omogočajo izkoriščanje vseh možnosti za povečanje čezmejne trgovine. V tem prehodnem obdobju je treba spremljati naročila drugih storitev, preden se sprejme odločitev o uporabi te direktive v celoti. S tem v zvezi je treba opredeliti mehanizem za tako spremljanje. Hkrati mora ta mehanizem omogočati zainteresiranim stranem dostop do ustreznih informacij. |
(19) |
Izogibati se je treba oviram za prosti pretok storitev. Zato so ponudniki storitev lahko fizične ali pravne osebe. Ta direktiva na nacionalni ravni ne vpliva na uporabo pravil o pogojih za opravljanje določene dejavnosti ali poklica, če so združljiva s pravom Skupnosti. |
(20) |
Nekateri novi načini elektronskega nakupovanja se nenehno razvijajo. Ti načini prispevajo k povečevanju konkurence in poenostavitvi javnih naročil, zlasti v smislu prihranka časa in denarja, ki ga njihova uporaba omogoča. Naročniki lahko uporabijo elektronske načine nakupovanja, če je to v skladu s pravili iz te direktive ter z načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Zato ima lahko ponudba, ki jo predloži ponudnik, zlasti na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nakupovalni sistem, obliko elektronskega kataloga tega ponudnika, če uporablja komunikacijska sredstva, ki jih je izbral naročnik v skladu s členom 48. |
(21) |
Zaradi hitrega razvoja elektronskih nabavnih sistemov je treba uvesti ustrezna pravila, ki bodo omogočila naročnikom v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo ti sistemi. Na tej podlagi je treba opredeliti celotni elektronski dinamični nakupovalni sistem za običajne nakupe ter določiti posebna pravila za vzpostavitev in upravljanje takega sistema, da bi zagotovili pravično obravnavo vsakega gospodarskega subjekta, ki želi vanj vključiti. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži okvirno ponudbo v skladu s specifikacijo in izpolnjuje merila za izbor, je treba omogočiti, da se vključi v ta sistem. Z oblikovanjem seznama že izbranih ponudnikov in možnostjo sodelovanja novih ponudnikov omogoča ta način nakupovanja naročniku, da zaradi elektronskih sredstev, ki so na voljo, dobi veliko število ponudb in zaradi velike konkurence zagotovi optimalno uporabo sredstev. |
(22) |
Ker se bo verjetno uporaba elektronskih dražb povečala, je treba take dražbe opredeliti na ravni Skupnosti in zanje določiti posebna pravila, da bi zagotovili njihovo popolno usklajenost z načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Zaradi tega je treba za te elektronske dražbe sprejeti določbo, da se uporabljajo samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se specifikacije lahko natančno določijo. To zlasti velja za ponavljajoča se naročila blaga, gradenj in storitev. Z istim ciljem je treba tudi omogočiti določanje prednostne razvrstitve ponudnikov v kateri koli fazi elektronske dražbe. Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih znižanj in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, tudi izboljšanje drugih elementov ponudbe poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom preglednosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko ocenjevanje z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je, samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Po drugi strani tisti vidiki ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, ne morejo biti predmet elektronskih dražb. Zato tudi nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb. |
(23) |
V državah članicah so razvili nekatere centralizirane načine nabave. Več naročnikov je odgovornih za nabavo ali oddajo naročil/sklenitev okvirnih sporazumov za druge naročnike. Zaradi velikih količin nabav ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in poenostavitvi javnega nakupovanja. Zato je treba v zakonodaji Skupnosti določiti skupne nabavne službe, ki jih lahko uporabljajo naročniki. Opredeliti je treba tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enake obravnave šteje, da naročnik, ki kupuje gradnje, blago in/ali storitve prek skupne nabavne službe, izpolnjuje zahteve iz te direktive. |
(24) |
Da bi upoštevali različne razmere v državah članicah, je treba državam članicam omogočiti, da določijo, ali naročniki lahko uporabljajo skupne nabavne službe, dinamične nakupovalne sisteme ali elektronske dražbe, kakor jih opredeljuje in ureja ta direktivo. |
(25) |
Potrebna je ustrezna opredelitev koncepta posebnih ali izključnih pravic. Posledica opredelitve je, da dejstvo, da za izgradnjo omrežij ali pristaniške ali letališke infrastrukture lahko naročnik uporabi postopek za razlastitev ali uporabo zemljišča ali pa postavi opremo za omrežje na javno cesto, pod njo ali nad njo, samo po sebi ne pomeni izključne ali posebne pravice v smislu te direktive. Prav tako tudi dejstvo, da subjekt oskrbuje s pitno vodo, električno energijo, plinom ali toploto omrežje, katero upravlja subjekt, ki uživa posebne ali izključne pravice, ki mu jih je dodelil pristojni organ države članice, samo po sebi ne pomeni izključne ali posebne pravice v smislu te direktive. Prav tako se ne morejo šteti za posebne ali izključne tiste pravice, ki jih država članica prizna v kakršni koli obliki, vključno s podelitvijo koncesije, omejenemu številu podjetij po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije, in ki omogočajo, da vsaka zainteresirana stranka, ki izpolnjuje ta merila, uživa te pravice. |
(26) |
Primerno je, da naročniki v zvezi s svojimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, izvajajo splošne postopke javnega naročanja in da take postopke uporabljajo tudi, če naročniki v smislu te direktive oddajo naročilo v zvezi s svojimi projekti na področju vodnega inženirstva, namakanja, melioracij ali odstranjevanja in čiščenja odplak. Pravila javnega naročanja v takšni obliki, kakor se predlaga za dobave blaga, so neustrezna za nabavo vode, če jo je treba zagotoviti iz virov, ki so blizu območja, kjer se bo uporabljala. |
(27) |
Določeni subjekti, ki opravljajo javne avtobusne prevoze, so bili že izključeni iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS. Take subjekte je treba izključiti tudi iz področja uporabe te direktive. Za preprečitev, da bi za določene sektorje obstajalo več posebnih ureditev, se splošni postopek, ki dovoljuje upoštevanje učinkov odpiranja konkurenci, uporablja tudi za vse subjekte, ki opravljajo avtobusne prevoze, ki niso izključeni iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS v skladu s členom 2(4) Direktive. |
(28) |
Ob upoštevanju nadaljnjega odpiranja poštnih storitev v Skupnosti konkurenci in dejstva, da take storitve prek omrežja opravljajo naročniki, javna podjetja in druga podjetja, je treba za naročila, ki jih oddajo naročniki, ponudniki poštnih storitev, uporabljati pravila iz te direktive, vključno s tistimi iz člena 30, ki hkrati z varovanjem uporabe načel iz uvodne izjave 9 ustvarjajo okvir za premišljeno poslovno prakso in omogočajo večjo prilagodljivost, kot jo nudi Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ( 11 ). Za opredelitev teh dejavnosti je treba upoštevati opredelitve iz Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitev ( 12 ). Ne glede na njihov pravni status, za subjekte, ki opravljajo poštne storitve, trenutno pravila iz Direktive 93/38/EGS ne veljajo. Prilagoditev postopkov za oddajo naročil tej direktivi bi lahko zato trajalo dlje za te subjekte kot za subjekte, za katere ta pravila že veljajo in bodo morali samo prilagoditi svoje postopke spremembam iz te direktive. Zato se lahko dovoli odlog uporabe te direktive za čas, ki je potreben za to prilagoditev. Glede na različen položaj teh subjektov morajo imeti države članice možnost, da določijo prehodno obdobje za uporabo te direktive za naročnike v sektorju poštnih storitev. |
(29) |
Naročila se lahko oddajo za izpolnitev zahtev več dejavnosti, lahko tudi po različnih pravnih ureditvah. Treba je pojasniti, da kot pravni okvir za pogodbo, ki naj bi zajemala več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je naročilo pretežno namenjeno. Določitev dejavnosti, za katero je naročilo pretežno namenjeno, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora izpolnjevati določeno naročilo, ki jo izvede naročnik pri določanju ocenjene vrednosti naročila in pripravi razpisne dokumentacije. V določenih primerih kot je nakup enega samega kosa opreme za opravljanje dejavnosti, za katero so informacije, ki omogočajo oceno stopnje uporabe, niso na voljo, je lahko objektivno nemogoče določiti za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno. Določiti je treba, katera pravila veljajo za take primere. |
(30) |
Brez vpliva na mednarodne obveznosti Skupnosti je treba poenostaviti izvajanje te direktive, zlasti s poenostavitvijo pragov in da za vse naročnike ne glede na sektor, v katerem poslujejo, veljajo določbe o podatkih, ki jih morajo dati udeležencem o sprejetih odločitvah v zvezi s postopki za oddajo naročil in njihovimi rezultati. Poleg tega je treba zaradi denarne unije pragove določiti v eurih tako, da se poenostavi uporaba teh določb, hkrati pa zagotovi skladnost s pragovi, določenimi v Sporazumu, ki so izraženi v posebnih pravicah črpanja (SDR). V tem smislu je treba sprejeti tudi določbo o rednih revizijah pragov, izraženih v eurih, in po potrebi njihove prilagoditve morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebne pravice črpanja. Poleg tega pa morajo biti pragovi za natečaje enaki kot za naročila storitev. |
(31) |
Sprejeti je treba določbo za primere, v katerih ni treba uporabljati ukrepov v zvezi z usklajevalnimi postopki bodisi zaradi varnosti države ali zaupnosti bodisi zaradi uporabe posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, povezanih s stacioniranjem enot, ali pravil, ki so posebna za mednarodne organizacije. |
(32) |
Primerno je izključiti določena naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, za katero je glavna dejavnost zagotavljanje teh storitev, blaga ali gradenj za skupino, katere del je, in ne ponujanje na trgu. Primerno je, da se izključijo določena naročila storitev, blaga in gradenj, ki jih naročnik odda mešanemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz te direktive in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetij ali mešanih podjetij, ki so povezana z naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti glede najvišjih zneskov, do katerih lahko podjetja pridobijo del svojih prihodkov na trgu in nad katerim izgubijo možnost, da se jim odda naročilo brez predhodnega javnega razpisa, sestave mešanih podjetij in stabilnosti povezav med temi mešanimi podjetji in naročniki, ki jih sestavljajo. |
(33) |
Glede na storitve imajo naročila za pridobitev ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna. |
(34) |
Storitve na področju arbitraže in sprave običajno opravljajo imenovani ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za javna naročila. |
(35) |
V skladu s Sporazumom finančne storitve iz te direktive ne vključujejo naročil v zvezi z izdajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti pa ne zajemajo transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala. |
(36) |
Ta direktiva bi morala zajemati samo izvajanje storitev na podlagi pogodb. |
(37) |
V skladu s členom 163 Pogodbe je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvene in tehnološke podlage za industrijo Skupnosti, odpiranje javnih naročil storitev pa prispeva k temu cilju. Ta direktiva ne bi smela zajemati sofinanciranja raziskovalnih in razvojnih programov: zato ta direktiva ne pokriva naročil na področju raziskav in razvoja, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik pri opravljanju lastnih dejavnosti, če opravljeno storitev v celoti plača naročnik. |
(38) |
Za preprečitev širitve uporabe posebnih ureditev samo za določene sektorje, je treba trenutne posebne ureditve na podlagi člena 3 Direktive 93/38/EGS in člena 12 Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov ( 13 ), ki določa naročnike, ki geografsko razmejena območja izkoriščajo za odkrivanje in pridobivanje nafte, plina, premoga ali drugega trdnega goriva, nadomestiti s splošnim postopkom, ki dovoljuje izjeme za sektorje, ki so neposredno izpostavljeni konkurenci. Treba pa je zagotoviti, da to ne vpliva na Odločbo Komisije 93/676/EGS z dne 10. decembra 1993, ki določa, da se izkoriščanje geografskega območja za iskanje ali črpanje nafte ali plina na Nizozemskem ne pojmuje kot dejavnost, opredeljena v členu 2(2)(b)(i) Direktive Sveta 90/531/EGS, in da se za subjekte, ki opravljajo tako dejavnost, na Nizozemskem ne pojmuje, da delujejo pod posebnimi ali izključnimi pravicami v smislu člena 2(3)(b) ( 14 ), na Odločbo Komisije 97/367/EGS z dne 30. maja 1997, ki določa, da se izkoriščanje geografskega območja za iskanje ali črpanje nafte ali plina v Združenem kraljestvu ne pojmuje kot dejavnost, opredeljena v členu 2(2)(b)(i) Direktive Sveta 93/38/EGS, in da se za subjekte, ki opravljajo tako dejavnost v Združenem kraljestvu ne pojmuje, da delujejo pod posebnimi ali izključnimi pravicami v smislu člena 2(3)(b) Direktive ( 15 ), na Odločbo Komisije 2002/205/ES z dne 4. marca 2002 na podlagi prošnje Avstrije, ki je zaprosila za tako posebno ureditev iz člena 3 Direktive 93/38/EGS ( 16 ), in Odločbo Komisije 2004/73/ES o prošnji Nemčije za uporabo posebnega postopka, določenega v členu 3 Direktive 93/38/EGS ( 17 ). |
(39) |
Zaposlitev in poklic sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevata k vključevanju v družbo. V tem smislu podjetja za zaposlovanje invalidov in programi zaščitene zaposlitve učinkovito prispevajo k vključevanje ali ponovnem vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da ta podjetja pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice za ta podjetja pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaposlovanja invalidov. |
(40) |
Ta direktiva se ne uporablja za naročila, ki dovoljujejo opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, niti za natečaje, ki se organizirajo za opravljanje take dejavnosti, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Zato je primerno, da se uvede postopek, ki se uporablja za vse sektorje iz te direktive, ki bo omogočal upoštevanje učinkov sedanjega ali prihodnjega odpiranja konkurenci. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za sodelujoče subjekte in ustrezen proces odločanja, ki bo v kratkih rokih zagotovil enotno uporabo prava Skupnosti na tem področju. |
(41) |
Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Štelo se bo, da izvajanje in uporaba ustrezne zakonodaje Skupnosti za odpiranje določenega sektorja ali njegovega dela, daje zadostna zagotovila za predpostavko, da je zagotovljen prost dostop do zadevnega trga. Tako ustrezno zakonodajo je treba določiti v prilogi, ki jo Komisija posodablja. Pri posodobitvi Komisija predvsem upošteva možno sprejetje ukrepov za resnično odpiranje konkurenci tudi drugih sektorjev kot tistih, za katere je zakonodaja že navedena v Prilogi XI, kot je železniški prevoz. Če prost dostop na določen trg ni posledica izvajanja ustrezne zakonodaje Skupnosti, je treba dokazati, da je tak dostop pravno in dejansko prost. V ta namen je uporaba direktive v državah članicah, kot je Direktiva 94/22/ES o odpiranju določenega sektorja konkurenci, za drug sektor, kot je premogovniški sektor, okoliščina, ki jo je treba upoštevati za namene člena 30. |
(42) |
Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo kupci, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalne izvedbe in zahtev ter, če se navaja sklicevanje na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard, morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne glede na varnost. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo kakršnih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo opredeliti okoljske zahteve za tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več)nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Naročniki morajo, kadar koli je to mogoče, določiti tehnične specifikacije, da upoštevajo merila za dostop za invalidne osebe ali merila za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom. Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik. |
(43) |
Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil, je priporočljivo vključiti določbe o podizvajalcih. |
(44) |
Pogoji za izvajanje naročil so v skladu z Direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji. Predvideni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi, ki imajo težave pri vključevanju, boj proti nezaposlenosti ali varstvo okolja. Na primer, lahko se navedejo zahteve, ki veljajo med izvajanjem naročila, glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanje ukrepov za usposabljanje nezaposlenih mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob predpostavki, da te določbe niso izvedene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja več invalidov, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji. |
(45) |
Med izvajanjem javnega naročila se na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo na področju pogojev zaposlovanja ter varnosti pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti. V primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( 18 ) določa minimalne pogoje, ki jih država gostiteljica mora upoštevati v zvezi s temi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neupoštevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila. |
(46) |
Zaradi novega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaradi poenostavitev, ki so na njeni podlagi možne pri objavi naročil ter učinkovitosti in preglednosti postopkov javnih naročil, je treba elektronska sredstva izenačiti s tradicionalnimi komunikacijskimi sredstvi in sredstvi za izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah. |
(47) |
Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani čas. Zato je treba sprejeti določbo o skrajšanju minimalnih obdobij, kadar se uporabljajo elektronska sredstva, vendar pod pogojem, da so v skladu s posebnim načinom pošiljanja, ki je predviden na ravni Skupnosti. Treba pa je zagotoviti, da skupni učinek krajšanja rokov niso prekratki roki. |
(48) |
Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi je treba v okviru te direktive uporabljati Direktivo 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 19 ) ter Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu („Direktiva o elektronskem poslovanju“) ( 20 ). Postopki javnega naročanja in pravila, ki veljajo za natečaje, zahtevajo stopnjo varovanja in zaupnosti, ki je večja kakor tista iz teh direktiv. Glede na to bi sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov morala izpolnjevati posebne dodatne zahteve. Zato je treba, kolikor je mogoče, spodbujati uporabo elektronskega podpisa, zlasti izpopolnjenega elektronskega podpisa. Poleg tega bi lahko prostovoljni sistem akreditacije predstavljal ustrezen okvir za izboljšano opravljanje storitev potrjevanja v zvezi s temi sredstvi. |
(49) |
Primerno je, da so udeleženci v postopku za oddajo naročila obveščeni o odločitvi za sklenitev okvirnega sporazuma ali za oddajo naročila ali o opustitvi postopka v rokih, ki so primerno kratki, da ne preprečijo vložitve zahteve za revizijo; to informacijo je zato treba dati čim prej in na splošno v 15 dneh od izdaje sklepa. |
(50) |
Treba je pojasniti, da mora naročnik, ki določa merila za izbor v odprtem postopku, ta merila pripraviti po objektivnih pravilih in merilih, prav tako kot morajo biti objektivna merila za izbor v omejenem postopku ali postopku s pogajanji. Ta objektivna pravila in merila pa prav tako kot merila za izbor ne vključujejo nujno ponderiranja. |
(51) |
Pomembno je upoštevati sodno prakso Sodišča, kadar gospodarski subjekt navaja gospodarske, finančne ali tehnične sposobnosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave med njim in temi subjekti, za izpolnitev meril za izbor ali v svoji prijavi za ugotavljanje usposobljenosti v okviru sistema ugotavljanja usposobljenosti. V tem primeru mora gospodarski subjekt dokazati, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti priznanja usposobljenosti. Zato lahko naročnik za namene ugotavljanje usposobljenosti določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti, na primer, kadar izvajalec navaja finančni položaj drugega subjekta, lahko po potrebi zahteva solidarno odgovornost tega subjekta. Sisteme ugotavljanja usposobljenosti je treba izvajati v skladu z objektivnimi pravili in merili, ki se po izbiri naročnikov lahko nanašajo na sposobnosti gospodarskih subjektov in/ali lastnosti gradenj, blaga ali storitev, ki jih zajema sistem. Za ugotavljanje usposobljenosti lahko naročnik opravi lasten preskus, da bi ocenil lastnosti gradenj, blaga ali storitev, zlasti glede združljivosti in varnosti. |
(52) |
Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti. |
(53) |
V ustreznih primerih, v katerih lastnosti gradenj in/ali storitev opravičujejo uporabo ukrepov ali programov za okoljsko ravnanje med izvajanjem javnega naročila, se lahko zahteva uporaba teh ukrepov ali programov. Programi za okoljsko ravnanje, ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov Skupnosti, kot je Uredba (ES) št. 761/2001 (EMAS) ( 21 ), lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto programov evidentiranja okoljskega ravnanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja. |
(54) |
Pri oddajanju javnih naročil je treba onemogočati sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so sodelovali v kriminalni združbi ali ki so bili obtoženi za kazniva dejanja korupcije in goljufije v škodo finančnih interesov Evropske skupnosti ali za kaznivo dejanje pranja denarja. Glede na to, da naročniki, ki niso državni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnega dokaza o tem, je primerno, da se izbiro ali bodo uporabili merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004/18/ES, prepusti tem naročnikom. Obveznost uporabe člena 45(1) mora biti zato omejena samo na naročnike, ki so državni organi. Kadar je to primerno, naročniki zahtevajo od kandidatov za priznanje usposobljenosti, kandidatov ali ponudnikov, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvoma glede osebnega statusa teh gospodarskih subjektov zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Te gospodarske subjekte je treba izključiti takoj, ko naročnik izve za sodno odločbo v zvezi s takimi dejanji, ki je izdana v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neupoštevanje okoljske zakonodaje ali zakonodaje o nezakonitih dogovorih pri javnem naročilu, za katero je bila izdana pravnomočna sodba ali odločba z enakim učinkom, obravnava kot prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta ali kot huda kršitev. Neupoštevanje nacionalnih določb za izvajanje Direktiv Sveta 2000/78/ES ( 22 ) in 76/207/EGS ( 23 ) o enakopravni obravnavi delavcev, ki je bilo predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, se obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev. |
(55) |
Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave in ki jamčijo za ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: „najnižja cena“ in „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Da bi zagotovili skladnost z načelom enake obravnave pri oddajanju naročil, je primerno določiti, na podlagi sodne prakse, obveznost zagotavljanja potrebne preglednosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zato morajo naročniki dovolj zgodaj navesti merila za oddajo naročila in relativno težo vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Naročniki lahko ne navedejo teže meril za oddajo naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, če je težo merila nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju po pomembnosti. Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ocenijo ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. V zvezi s tem določijo ekonomska in kakovostna merila, ki morajo kot celota omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od cilja naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na cilj naročila, kakor je bil opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ponudbe, ki jo je treba oceniti. Da bi zagotovili enako obravnavo, morajo merila za oddajo naročila omogočati objektivno primerjavo in oceno. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zadevne javnosti iz specifikacij naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti družbene zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe posebej prikrajšanih skupin ljudi, navedene v specifikacijah naročila, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve iz naročila. |
(56) |
Merila za oddajo naročila ne smejo vplivati na uporabo nacionalnih določb o plačilu nekaterih storitev, kot so storitve, ki jih opravljajo arhitekti, inženirji ali pravniki. |
(57) |
Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3 junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in izteka rokov ( 24 ), se uporablja pri izračunu rokov iz te direktive. |
(58) |
Ta direktiva ne sme posegati na obstoječe mednarodne obveznosti Skupnosti ali držav članic in na uporabo določb Pogodbe, zlasti členov 81 in 86 Pogodbe. |
(59) |
Ta direktiva ne vpliva na roke iz Priloge XXV, v katerih morajo države članice prenesti Direktivo 93/38/EGS v svoje notranje pravo in jo začeti uporabljati. |
(60) |
Ukrepe, potrebne za izvedbo te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil ( 25 ) – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
KAZALO |
|
NASLOV I |
Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje |
Poglavje I |
Osnovni pogoji |
Člen 1 |
Opredelitev pojmov |
Poglavje II |
Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva |
Oddelek 1 |
Subjekti |
Člen 2 |
Naročniki |
Oddelek 2 |
Dejavnosti |
Člen 3 |
Plin, toplota in električna energija |
Člen 4 |
Voda |
Člen 5 |
Prevozne storitve |
Člen 6 |
Poštne storitve |
Člen 7 |
Iskanje ali črpanje nafte ali plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča |
Člen 8 |
Seznam naročnikov |
Člen 9 |
Naročila, ki zajemajo več dejavnosti |
Poglavje III |
Splošne določbe |
Člen 10 |
Načela za oddajo naročil |
NASLOV II |
Pravila javnega naročanja |
Poglavje I |
Splošne določbe |
Člen 11 |
Gospodarski subjekti |
Člen 12 |
Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije |
Člen 13 |
Zaupnost |
Člen 14 |
Okvirni sporazumi |
Člen 15 |
Dinamični nakupovalni sistemi |
Poglavje II |
Pragovi in določbe o izključitvi |
Oddelek 1 |
Pragovi |
Člen 16 |
Pragovi za oddajo naročil |
Člen 17 |
Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nakupovalnih sistemov |
Oddelek 2 |
Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev |
Pododdelek 1 |
|
Člen 18 |
Koncesije za gradnje in storitve |
Pododdelek 2 |
Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil |
Člen 19 |
Javna naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam |
Člen 20 |
Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi |
Člen 21 |
Naročila, ki so zaupna ali zahtevajo posebne varnostne ukrepe |
Člen 22 |
Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili |
Člen 23 |
Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja |
Pododdelek 3 |
Izjeme, ki veljajo za vse naročnike, vendar samo v zvezi z javnimi naročili storitev |
Člen 24 |
Naročila določenih storitev, ki so izključene iz področja uporabe te direktive |
Člen 25 |
Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice |
Pododdelek 4 |
Izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike |
Člen 26 |
Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije |
Pododdelek 5 |
Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci |
Člen 27 |
Naročila, za katera velja posebna ureditev |
Člen 28 |
Pridržana naročila |
Člen 29 |
Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih sklenejo skupne nabavne službe |
Člen 30 |
Postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci |
Poglavje III |
Pravila za javna naročila storitev |
Člen 31 |
Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII A |
Člen 32 |
Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII B |
Člen 33 |
Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama iz Priloge XVII A in storitve s seznama v Prilogi XVII B |
Poglavje IV |
Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo |
Člen 34 |
Tehnične specifikacije |
Člen 35 |
Sporočanje tehničnih specifikacij |
Člen 36 |
Variante |
Člen 37 |
Podizvajalci |
Člen 38 |
Pogoji za izvedbo naročil |
Člen 39 |
Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o varstvu pri delu in delovnih pogojih |
Poglavje V |
Postopki |
Člen 40 |
Uporaba odprtega in omejenega postopka ter postopka s pogajanji |
Poglavje VI |
Pravila o objavi in preglednosti |
Oddelek 1 |
Objava obvestil |
Člen 41 |
Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti |
Člen 42 |
Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa |
Člen 43 |
Obvestila o oddaji naročila |
Člen 44 |
Oblika in način objave obvestil |
Oddelek 2 |
Roki |
Člen 45 |
Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb |
Člen 46 |
Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije |
Člen 47 |
Povabila za oddajo ponudbe ali za pogajanja |
Oddelek 3 |
Sporočila in informacije |
Člen 48 |
Pravila, ki se uporabljajo za sporočila |
Člen 49 |
Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov |
Člen 50 |
Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil |
Poglavje VII |
Vodenje postopka |
Člen 51 |
Splošne določbe |
Oddelek 1 |
Sistem in merila za ugotavljanje usposobljenosti |
Člen 52 |
Vzajemno priznavanje v zvezi z upravnimi, tehničnimi ali finančnimi pogoji ter potrdili, preskusi in dokazi |
Člen 53 |
Sistemi ugotavljanja usposobljenosti |
Člen 54 |
Merila za ugotavljanje usposobljenosti |
Oddelek 2 |
Oddaja naročila |
Člen 55 |
Merila za oddajo naročila |
Člen 56 |
Uporaba elektronskih dražb |
Člen 57 |
Neobičajno nizke ponudbe |
Oddelek 3 |
Ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, in odnosi s temi državami |
Člen 58 |
Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav |
Člen 59 |
Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili storitev |
NASLOV III |
Pravila za natečaje |
Člen 60 |
Splošne določbe |
Člen 61 |
Pragovi |
Člen 62 |
Izključitev natečajev |
Člen 63 |
Pravila o oglaševanju in preglednosti |
Člen 64 |
Načini sporočanja |
Člen 65 |
Pravila za organizacijo natečajev, izbira udeležencev in žirija |
Člen 66 |
Odločitve žirije |
NASLOV IV |
Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe |
Člen 67 |
Statistične obveznosti |
Člen 68 |
Svetovalni odbor |
Člen 69 |
Revizija pragov |
Člen 70 |
Spremembe |
Člen 71 |
Izvajanje direktive |
Člen 72 |
Mehanizmi za spremljanje |
Člen 73 |
Razveljavitve |
Člen 74 |
Začetek veljavnosti |
Člen 75 |
Naslovniki |
Priloga I |
Naročniki v transportnem sektorju ali sektorju distribucije plina ali toplote |
Priloga II |
Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije |
Priloga III |
Naročniki v sektorju pridobivanja, transporta ali distribucije pitne vode |
Priloga IV |
Naročniki s področja železniškega prometa |
Priloga V |
Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa |
Priloga VI |
Naročniki v sektorju poštnih storitev |
Priloga VII |
Naročniki v sektorjih iskanja in črpanja nafte ali plina |
Priloga VIII |
Naročniki v sektorju iskanja in izkopavanja premoga in drugih trdnih goriv |
Priloga IX |
Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih zmogljivosti |
Priloga X |
Naročniki s področja letališke infrastrukture |
Priloga XI |
Seznam zakonodaje Skupnosti iz člena 30(3) |
Priloga XII |
Seznam dejavnosti iz člena 1(2), (b) |
Priloga XIII |
Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnih naročilih A. Odprti postopki B. Omejeni postopki C. Postopki s pogajanji D. Poenostavljeno obvestilo o naročilu pri dinamičnem nakupovalnem sistemu |
Priloga XIV |
Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti |
Priloga XV A |
Informacije, ki jih je treba navesti v periodičnem informativnem obvestilu |
Priloga XV B |
Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca, kadar se obvestilo ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa |
Priloga XVI |
Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila |
Priloga XVII A |
Storitve v smislu člena 31 |
Priloga XVII B |
Storitve v smislu člena 32 |
Priloga XVIII |
Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o projektnem natečaju |
Priloga XIX |
Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o rezultatih projektnega natečaja |
Priloga XX |
Značilnosti objave |
Priloga XXI |
Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij |
Priloga XXII |
Zbirna tabela rokov iz člena 45 |
Priloga XXIII |
Določbe mednarodnega delovnega prava v smislu člena 59(4) |
Priloga XXIV |
Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih |
Priloga XXV |
Roki za prenos in izvajanje |
Priloga XXVI |
Korelacijska tabela |
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA IN NATEČAJE
POGLAVJE I
Osnovni pogoji
Člen 1
Opredelitev pojmov
1. Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz tega člena.
2.
(a) „Javna naročila blaga, gradenj in storitev“ so pisno sklenjene odplačne pogodbe med enim ali več naročniki iz člena 2(2) in enim ali več izvajalcem gradenj, dobaviteljem blaga ali ponudnikom storitev.
(b) „Javna naročila gradenj“ so javna naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi izvedba in projektiranje gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge XII, ali gradnja ali izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika.„Gradnja“ pomeni rezultat dejavnosti na področju visokih ali nizkih gradenj kot celote, ki sam po sebi izpolnjuje gospodarsko in tehnično funkcijo.
(c) „Javna naročila blaga“ so javna naročila, razen tistih iz točke (b), katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup na kredit z nakupno pravico ali brez nje.
Javno naročilo, katerega predmet je nabava proizvodov in dodatno namestitvena in inštalacijska dela, se obravnava kot „javno naročilo blaga“.
(d) „Javna naročila storitev“ so javna naročila, katerih predmet je opravljanje storitev iz Priloge XVII, razen javnih naročil gradenj ali naročil blaga.
Javno naročilo, katerega predmet so proizvodi in storitve v smislu Priloge XVII, velja za „javno naročilo storitev“, če je vrednost storitev večja od vrednosti proizvodov, ki so vključeni v naročilo.
Javno naročilo, katerega predmet so storitve v smislu Priloge XVII in vključujejo dejavnosti v smislu Priloge XII, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, velja za javno naročilo storitev.
3.
(a) „Koncesija za javne gradnje“ je naročilo enake vrste kot javno naročilo gradenj, razen da je plačilo za opravljanje gradenj bodisi samo pravica do izkoriščanja gradenj ali ta pravica skupaj s plačilom.
(b) „Koncesija za storitve“ je naročilo enake vrste kot naročilo storitev, razen da je plačilo za opravljanje storitev bodisi samo pravica do izkoriščanja storitev ali ta pravica skupaj s plačilom.
4. „Okvirni sporazum“ je sporazum med enim ali več naročniki iz člena 2(2) in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen, in kjer je to primerno, glede predvidenih količin.
5. „Dinamični nakupovalni sistem“ je povsem elektronski postopek za običajne nakupe, katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnika, je omejenega trajanja in je med celotnim obdobjem veljavnosti odprt za gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje merila za izbor in je predložil okvirno ponudbo, skladno s specifikacijo.
6. „Elektronska dražba“ je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko napravo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol, in/ali novih vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb po začetni celotni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Zato nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb.
7. Izrazi „izvajalec gradenj“, „dobavitelj blaga“ in „ponudnik storitev“ pomenijo fizično ali pravno osebo ali naročnika v smislu člena 2(2)(a) ali (b) ali skupino takih oseb in/ali subjektov, ki na trgu ponujajo izvedbo gradnje in/ali gradenj, dobavo proizvodov ali opravljanje storitev.
Izraz „gospodarski subjekt“ enakovredno zajema izvajalca gradenj, dobavitelja blaga in ponudnika storitev. Uporablja se le zaradi enostavnosti.
„Ponudnik“ je gospodarski subjekt, ki odda ponudbo, „kandidat“ pa pomeni osebo, ki je zaprosila za povabilo, da bi sodelovala v omejenem postopku ali v postopku s pogajanji.
8. „Skupna nabavna služba“ je naročnik v smislu člena 2(1)(a) ali naročnik v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES, ki:
— nabavlja blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
— oddaja javna naročila ali sklepa okvirne sporazume za gradnje, dobave blaga ali storitve, namenjene naročnikom.
9. „Odprti in omejeni postopki ter postopki s pogajanji“ pomenijo postopke oddajanja javnih naročil, ki jih izvaja naročnik, pri čemer:
(a) lahko v odprtih postopkih ponudbe oddajo vsi zainteresirani gospodarski subjekti;
(b) lahko v omejenih postopkih kateri koli gospodarski subjekt zaprosi za povabilo za sodelovanje in ponudbe lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik;
(c) se v postopkih s pogajanji naročnik posvetuje z enim ali več gospodarskimi subjekti po njegovi izbiri in se z enim ali več gospodarskimi subjekti pogaja o pogojih pogodbe.
10. „Natečaji“ pomenijo tiste postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi predvsem na področjih prostorskega načrtovanja, arhitekture, inženiringa ali obdelave podatkov načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija in za katerega je bil razpisan nagradni natečaj ali natečaj brez podelitve nagrad.
11. „Pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko podatke, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi.
12. „Elektronska sredstva“ pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalnim stiskanjem) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
13. „Enotni besednjak javnih naročil (CPV)“, pomeni referenčno nomenklaturo za javna naročila, sprejeto z Uredbo (ES) št. 2195/2002 z dne 5. novembra 2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) ( 26 ), in ki zagotavlja enakovrednost z drugimi obstoječimi nomenklaturami.
V primeru različnih razlag področja uporabe te direktive zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in NACE s seznama v Prilogi XII ali med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi XVII, se v prvem primeru uporablja nomenklatura NACE in v drugem pa CPC.
POGLAVJE II
Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva
Oddelek 1
Subjekti
Člen 2
Naročniki
1. Za namene te direktive:
(a) |
„naročniki“ pomenijo državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava in združenja, ki jih sestavljajo en ali več teh organov ali en ali več teh oseb javnega prava; „oseba javnega prava“ pomeni vsako osebo: — ki je ustanovljena samo zato, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa in nima industrijske ali tržne narave, — ki je pravna oseba, in — jo pretežno financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali je njeno vodstvo pod nadzorom teh organov ali pa ima upravni, vodstveni ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; |
(b) |
„javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, na katero imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje. Šteje se, da imajo naročniki prevladujoč vpliv, če ti naročniki v zvezi z določenim podjetjem neposredno ali posredno: — imajo večinski delež vpisanega kapitala podjetja, ali — nadzorujejo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, ali — lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja. |
2. Ta direktiva se uporablja za naročnike:
(a) ki so javni organi ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz členov 3 do 7;
(b) kadar niso javni organi ali javna podjetja in je ena od njihovih dejavnosti katera koli dejavnost iz členov 3 do 7 ali kombinacija teh dejavnosti in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice.
3. V tej direktivi „posebne ali izključne pravice“ pomenijo pravice, ki jih z določbo zakona, predpisa ali upravnega akta dodeli pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev opravljanja dejavnosti, opredeljenih v členih 3 do 7 na enega ali več subjektov in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti.
Oddelek 2
Dejavnosti
Člen 3
Plin, toplota in električna energija
1. Glede plina in toplote se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:
(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo plina ali toplote; ali
(b) dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.
2. Če naročniki, ki niso javni organi, s plinom ali toploto oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar:
(a) je proizvodnja plina in toplote zadevnega subjekta neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 ali 3 tega člena ali členov 4 do 7; in
(b) je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kakor 20 % prometa subjekta glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
3. Glede električne energije se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:
(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije; ali
(b) dobavo električne energije takšnim omrežjem.
4. Če naročniki, ki niso javni organi, z električno energijo oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 3, kadar:
(a) zadevni subjekt proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 ali 3 tega člena ali členov 4 do 7; in
(b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne količine proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
Člen 4
Voda
1. Ta direktiva se uporablja za naslednje dejavnosti:
(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode; ali
(b) dobavo pitne vode takšnim omrežjem.
2. Ta direktiva se uporablja tudi za javna naročila ali natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od dejavnosti iz odstavka 1 in ki:
(a) so povezani s projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se zagotavlja bodisi s temi projekti bodisi z namakalnimi ali melioracijskimi napravami; ali
(b) so povezani z odstranjevanjem ali čiščenjem odplak.
3. Če naročniki, ki niso javni organi, s pitno vodo oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar:
(a) zadevni subjekt proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz člena 3 do 7; in
(b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne količine proizvedene pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.
Člen 5
Prevozne storitve
1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železnice, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov, avtobusov ali žičnic.
Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve.
2. Ta direktiva se ne uporablja za subjekte, ki opravljajo javni avtobusni prevoz in so bile izključene iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS v skladu s členom 2(4) navedene direktive.
Člen 6
Poštne storitve
1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz člena 2(c), drugih storitev, razen poštnih storitev.
2. V tej direktivi in brez poseganja v Direktivo 97/67/ES:
(a) |
„poštna pošiljka“ : pomeni enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede na težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo; |
(b) |
„poštne storitve“ : pomenijo storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. Te storitve zajemajo: — „pridržane poštne storitve“: poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi člena 7 Direktive 97/67/ES, — „druge poštne storitve“: poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi člena 7 Direktive 97/67/ES; in |
(c) |
„druge storitve, razen poštnih storitev“ : storitve na naslednjih področjih: — storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju, kot so „storitve vložišča“), — storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte), — storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki (a), kot je direktna pošta brez naslova, — finančne storitve, kakor so opredeljene v kategoriji 6 Priloge XVII A in v členu 24(c), predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje, — filatelistične storitve, in — logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi nepoštnimi funkcijami), če take storitve opravlja subjekt, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu točke (b), prva ali druga alinea, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinei niso izpolnjeni pogoji iz člena 30(1). |
Člen 7
Iskanje ali črpanje nafte ali plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča
Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za:
(a) iskanje ali črpanje nafte in plina in iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv; ali
(b) zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.
Člen 8
Seznam naročnikov
Okvirni seznam naročnikov v smislu te direktive je v Prilogah I do X. Države članice Komisijo redno uradno obveščajo o spremembah svojih seznamov.
Člen 9
Naročila, ki zajemajo več dejavnosti
1. Za naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjeno.
Vendar se odločitev o oddaji enega naročila ali več ločenih naročil se sme sprejeti z namenom izključitve takega naročila iz področja uporabe te direktive ali, kjer je to primerno, Direktive 2004/18/ES.
2. Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta direktiva in za drugo navedena Direktiva 2004/18/ES in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu z navedeno Direktivo 2004/18/ES.
3. Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta direktiva in za drugo ne velja niti ta direktiva niti navedena Direktiva 2004/18/ES in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s to direktivo.
POGLAVJE III
Splošne določbe
Člen 10
Načela za oddajo naročil
Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enakopravno in brez diskriminacije ter poslujejo pregledno.
NASLOV II
PRAVILA JAVNEGA NAROČANJA
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 11
Gospodarski subjekti
1. Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, lahko opravljajo ustrezne storitve, se ne smejo zavrniti samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.
Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.
2. Ponudbo lahko predloži ali se prijavi kot kandidat tudi skupina gospodarskih subjektov. Naročnik od take skupine ne sme zahtevati, da zaradi predložitve ponudbe ali prijave za sodelovanje prevzame kako posebno pravno obliko, vendar pa se od izbrane skupine lahko to zahteva, potem ko ji je bilo naročilo oddano, če je takšna sprememba potrebna za uspešno izvedbo naročila.
Člen 12
Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije
Za namene oddaje javnega naročila s strani naročnikov uporabljajo države članice v svojih odnosih enako ugodne pogoje, kot so tisti, ki jih odobrijo tretjim državam pri izvajanju Sporazuma. Da bi to dosegle, se države članice glede ukrepov, ki so jih sprejele na podlagi Sporazuma, med seboj posvetujejo v Posvetovalnem odboru za javna naročila.
Člen 13
Zaupnost
1. Naročniki lahko v zvezi s pošiljanjem tehničnih specifikacij zainteresiranim gospodarskim subjektom ter glede usposobljenosti in izbire gospodarskih subjektov in glede oddaje javnih naročil postavijo zahteve, da zaščitijo zaupno naravo informacij, ki jih dajejo na voljo.
2. Brez vpliva na določbe te direktive, zlasti na določbe glede obveznosti v zvezi z oglaševanjem oddanih naročil in z informacijami za kandidate in ponudnike iz členov 43 in 49, ter v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za naročnika, naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne; take informacije so predvsem tehnične ali poslovne skrivnosti in zaupni vidiki ponudb.
Člen 14
Okvirni sporazumi
1. Naročniki lahko okvirni sporazum obravnavajo kot javno naročilo v smislu člena 1(2) in ga oddajo v skladu s to direktivo.
2. Če so naročniki oddali okvirni sporazum v skladu s to direktivo, lahko takrat, ko javna naročila oddajajo na podlagi tega okvirnega sporazuma, uporabijo člen 40(3)(i).
3. Če naročniki okvirnega sporazuma niso oddali v skladu s to direktivo, ne smejo uporabiti člena 40(3)(i).
4. Naročniki ne smejo zlorabljati okvirnih sporazumov zato, da bi ovirali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.
Člen 15
Dinamični nakupovalni sistemi
1. Države članice lahko predpišejo možnost, da naročniki uporabljajo dinamične nakupovalne sisteme.
2. Pri vzpostavitvi dinamičnega nakupovalnega sistema naročniki upoštevajo pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki se sklenejo v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in predložijo okvirno ponudbo v skladu s specifikacijo ter vse dodatne dokumente, se vključijo v sistem; okvirne ponudbe se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne s specifikacijo. Zaradi vzpostavitve tega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročniki uporabljajo izključno elektronska sredstva v skladu s členom 48(2) do (5).
3. Za namene vzpostavitve dinamičnega nakupovalnega sistema naročniki:
(a) objavijo obvestilo o javnem naročilu, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nakupovalni sistem;
(b) v specifikaciji med drugim navedejo vrsto nabav, predvidenih v okviru tega sistema, in vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter načinom vzpostavitve povezave in specifikacije načina povezave;
(c) pri objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudijo neomejeni, neposredni in polni dostop do specifikacije in do vseh dodatnih dokumentov ter v obvestilu navedejo internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
4. Naročniki med celotnim trajanjem dinamičnega nakupovalnega sistema dajo gospodarskim subjektom možnost, da oddajo okvirno ponudbo in imajo dostop v sistem pod pogoji iz odstavka 2. Ocenjevanje zaključijo najpozneje 15 dni od datuma predložitve okvirne ponudbe. To ocenjevalno obdobje pa lahko podaljšajo, če se v tem času ne objavi razpis za zbiranje ponudb.
Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika iz prvega pododstavka o njegovi vključitvi v dinamični nakupovalni sistem ali o zavrnitvi okvirne ponudbe.
5. Za vsako posamezno naročilo je potreben javni razpis. Naročniki pred javnim razpisom objavijo poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo okvirno ponudbo v skladu z odstavkom 4 v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročniki ne smejo nadaljevati z razpisnim postopkom, dokler ne ocenijo vseh okvirnih ponudb, predloženih do navedenega roka.
6. Naročniki povabijo vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki naj bi se oddalo v okviru tega sistema. V ta namen določijo rok za oddajo ponudb.
Naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o naročilu za vzpostavitev dinamičnega nakupovalnega sistema. Ta merila se lahko po potrebi natančneje opredelijo v povabilu iz prvega pododstavka.
7. Dinamični nakupovalni sistem ne sme trajati več kot štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih.
Naročniki ne smejo uporabljati tega sistema z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence.
Gospodarskim subjektom ali strankam se uporaba sistema ne sme zaračunavati.
POGLAVJE II
Pragovi in določbe o izključitvi
Oddelek 1
Pragovi
Člen 16
Pragovi za oddajo naročil
Razen če naročila niso izključena zaradi razlogov iz členov 19 do 26 ali v skladu s členom 30 v zvezi z opravljanjem določene dejavnosti, se ta direktiva uporablja za naročila z ocenjeno vrednostjo brez davka na dodano vrednost (DDV), ki ni manjša od:
(a) ►M5 412 000 EUR ◄ za javna naročila blaga in storitev;
(b) ►M5 5 150 000 EUR ◄ za javna naročila gradenj.
Člen 17
Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nakupovalnih sistemov
1. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil naročnik. V tem izračunu se upošteva ocenjeni skupni znesek, vključno z opcijami in podaljševanjem pogodbe.
Če naročnik predvidi nagrade ali plačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.
2. Naročniki se tej direktivi ne smejo izogibati tako, da bi delili javna naročila gradenj ali določene količine blaga in/ali storitev na več manjših ali da bi uporabljali posebne metode izračunavanja vrednosti javnih naročil.
3. Za okvirne sporazume in dinamične nakupovalne sisteme je ocenjena vrednost, ki jo je treba upoštevati, najvišja ocenjena vrednost brez DDV vseh naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nakupovalnega sistema.
4. Naročniki za namene člena 16 v ocenjeno vrednost javnega naročila gradnje vključijo vrednost same gradnje in blaga ali storitev, potrebnih za izvedbo gradnje, ki jih dajo na voljo izvajalcu gradnje.
5. Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega javnega naročila gradnje, se ne sme dodati vrednosti tega javnega naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi te direktive za naročilo tega blaga ali teh storitev.
6.
(a) Kadar se za predlagano gradnjo ali nakup storitev lahko naročilo odda istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov.
Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 16 ali večja od njega, se ta direktiva uporablja za oddajo vsakega skopa posebej.
Naročniki pa lahko odstopajo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80 000 EUR za storitve ali 1 milijon EUR za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
(b) Če se za predlagan nakup podobnega blaga naročilo lahko odda hkrati v ločenih sklopih, se pri uporabi člena 16 upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.
Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 16 ali večja od njega, se ta direktiva uporablja za oddajo vsakega sklopa posebej.
Naročnikom ni treba uporabljati določil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80 000 EUR, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.
7. V primeru niza javnih naročil blaga ali storitev v določenem obdobju ali javnih naročil, ki jih je treba obnoviti, se ocenjena vrednost naročila izračuna:
(a) na podlagi dejanske skupne vrednosti prejšnjih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v poslovnem letu, pri čemer jo je treba, kjer je to mogoče, prilagoditi za pričakovane spremembe količine ali vrednosti v obdobju 12 mesecev od prvotne pogodbe;
(b) ali na podlagi skupne ocenjene vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih od prve dobave ali v poslovnem letu, če je obdobje daljše od 12 mesecev.
8. Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.
9. Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti naročila pri javnih naročilih blaga na zakup, najem ali nakup na kredit, je:
(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše od 12 mesecev, ocenjena skupna vrednost za čas trajanja naročila ali, če je obdobje daljše od 12 mesecev, skupna vrednost za prvih 12 mesecev in ocenjena vrednost za preostali čas do poteka pogodbe;
(b) pri javnih naročilih za nedoločen čas ali v primerih, ko trajanja pogodbe ni mogoče določiti, mesečna vrednost obrokov, pomnožena z 48.
10. Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev:
(a) za zavarovalniške storitve višina premije in druge oblike plačil;
(b) za bančne in druge finančne storitve prejemki, provizije, obresti in druge vrste plačil;
(c) za javna naročila, ki vključujejo projektiranje, prejemek ali provizija in druge oblike plačil.
11. Podlaga za izračunavanje vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroški:
(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše od 48 mesecev: skupna vrednost za ves čas trajanja pogodbe;
(b) pri javnih naročilih za nedoločeno obdobje ali če je to obdobje daljše od 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
Oddelek 2
Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev
PODODDELEK 1
Člen 18
Koncesije za gradnje in storitve
Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti.
PODODDELEK 2
Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil
Člen 19
Javna naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam
1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, če naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali najemom predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik.
2. Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih imajo za izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.
Člen 20
Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi
1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti, ki niso opisane v členih 3 do 7, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Skupnosti.
2. Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o dejavnostih, ki jih imajo v skladu z odstavkom 1 za izjeme. Komisija lahko sezname dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.
Člen 21
Naročila, ki so zaupna ali zahtevajo posebne varnostne ukrepe
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih države članice označijo kot zaupna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države članice.
Člen 22
Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih urejajo različna postopkovna pravila in so oddana:
(a) po mednarodnem sporazumu, sklenjenim v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami in zajema blago, gradnje, storitve ali natečaje, katerih namen je skupno izvajanje ali izkoriščanju projekta držav podpisnic; o vsakem sporazumu je treba obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 68;
(b) podjetjem države članice ali tretje države v skladu s sklenjenim mednarodnim sporazumom o stacioniranju vojaških enot;
(c) v skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije.
Člen 23
Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja
1. V tem členu „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami sedme Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 44(2)(g) Pogodbe ( 27 ) ( 28 ), ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta direktiva, vsako podjetje, na katero ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv v smislu člena 2(1)(b) te direktive ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje.
2. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki:
(a) jih naročnik odda povezanemu podjetju; ali
(b) jih mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu členov 3 do 7, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.
3. Odstavek 2 se uporablja:
(a) za naročila storitev, pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi s storitvami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev podjetjem, s katerimi je povezano;
(b) za naročila blaga, pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi z blagom, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja takega blaga podjetjem, s katerimi je povezano;
(c) za naročila gradenj, pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi s gradnjami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja takih gradenj podjetjem, s katerimi je povezano.
Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz točk (a), (b) in (c) verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.
Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.
4. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, ki jih odda:
(a) mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu členov 3 do 7 enemu od teh naročnikov; ali
(b) naročnik takemu mešanemu podjetju, katerega del je, pod pogojem, da je bilo mešano podjetje ustanovljene za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi mešanega podjetja določa, da bo naročnik, ki je njegov del, ostal njegov del najmanj za enako obdobje.
5. Naročniki Komisiji na njeno zahtevo uradno pošljejo naslednje podatke glede uporabe odstavkov 2, 3 in 4:
(a) imena zadevnih podjetij ali mešanih podjetij;
(b) vrsto in vrednost zadevnih javnih naročil,
(c) podatke, ki so po mnenju Komisije lahko potrebni kot dokaz, da je razmerje med podjetjem ali mešanim podjetjem, kateremu so javna naročila oddana, in naročnikom v skladu z zahtevami iz tega člena.
PODODDELEK 3
Izjeme, ki veljajo za vse naročnike, vendar samo v zvezi z javnimi naročili storitev
Člen 24
Naročila določenih storitev, ki so izključene iz področja uporabe te direktive
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:
(a) pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin, s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, ali pravic na njih; vendar pa so pogodbe o finančnih storitvah, ki se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje kakor pogodba o pridobitvi ali najemu, prav tako predmet te direktive;
(b) storitve na področju arbitraže in sprave;
(c) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti transakcije naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala;
(d) pogodbe o zaposlitvi;
(e) raziskovalne in razvojne storitve, razen tistih, od katerih ima koristi samo naročnik pri opravljanju svojih lastnih dejavnosti, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.
Člen 25
Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice
Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, oddana subjektu, ki je sam naročnik v smislu člena 2(1)(a), ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.
PODODDELEK 4
Izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike
Člen 26
Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije
Ta direktiva se ne uporablja:
(a) za javna naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz člena 4(1);
(b) za javna naročila za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo dejavnost iz člena 3(1), člena 3(3) ali člena 7(a).
PODODDELEK 5
Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci
Člen 27
Naročila, za katera velja posebna ureditev
Brez vpliva na člen 30 Kraljevina Nizozemska, Združeno kraljestvo, Republika Avstrija in Zvezna republika Nemčija na podlagi pogojev za dovoljenje ali drugih ustreznih ukrepov zagotovijo, da vsak subjekt, ki posluje v sektorjih iz Odločb 93/676/EGS, 97/367/EGS, 2002/205/ES in 2004/73/ES:
(a) upošteva načela nediskriminatornosti in konkurence na področju oddaje javnih naročil blaga, gradenj in storitev, zlasti kar zadeva informacije, ki jih ta subjekt dá na voljo gospodarskim subjektom v zvezi s svojimi nameni glede javnih naročil;
(b) sporoča podatke Komisiji pod pogoji, ki jih je ta določila v Odločbi 93/327/EGS o določitvi pogojev, pod katerimi morajo naročniki, ki geografsko razmejena območja izkoriščajo za odkrivanje ali pridobivanje nafte, plina, premoga ali drugega trdnega goriva, Komisiji sporočiti podatke o javnih naročilih, ki jih oddajo ( 29 ).
Člen 28
Pridržana naročila
Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za podjetja za zaposlovanje invalidov ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov za zaposlovanje invalidov, če je večina zadevnih zaposlenih invalidov, ki zaradi narave ali resnosti invalidnost ne morejo še naprej opravljati svojega poklica pod običajnimi pogoji.
Obvestilo o javnem naročilu mora vsebovati sklic na ta člen.
Člen 29
Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih sklenejo skupne nabavne službe
1. Države članice lahko predpišejo, da lahko naročniki kupijo gradnje, blago in/ali storitve od skupne nabavne službe ali prek nje.
2. Šteje se, da naročniki, ki v primerih iz člena 1(8) kupijo gradnje, blago in/ali storitve od skupne nabavne službe ali prek nje, izpolnjujejo zahteve te direktive, če skupna nabavna služba izpolnjuje zahteve te direktive ali, kjer je to ustrezno, Direktive 2004/18/ES.
Člen 30
Postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci
1. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.
2. Za namene odstavka 1 se odločitev ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci sprejme na podlagi meril, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz Pogodbe, kot so lastnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, cene in dejanska ali potencialna prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali storitev.
3. Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja določbe zakonodaje Skupnosti iz Priloge XI.
Če ni mogoče predpostavljati prostega dostopa do danega trga na podlagi prvega pododstavka, je treba dokazati, da je dostop do zadevnega trga pravno in dejansko prost.
4. Če država članica meni, da je v skladu z odstavkoma 2 in 3 za dano dejavnost treba uporabljati odstavek 1, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporočil vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1, kadar je to ustrezno skupaj z mnenjem, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost.
Ta direktiva se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, če Komisija:
— sprejme odločbo o uporabi odstavka 1 v skladu z odstavkom 6 in v obdobju, ki ga določi, ali
— ne sprejme odločbe o taki uporabi v navedenem obdobju.
Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega pododstavka odstavka 3 in če neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost, ugotovi, da se uporablja odstavek 1, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, ta direktiva ne uporablja več, če Komisija z odločbo, ki jo sprejme v skladu z odstavkom 6 in v predpisanem roku, ne ugotovi, da se odstavek 1 ne uporablja.
5. Kadar zakonodaja zadevne države članice tako določa, lahko naročniki zaprosijo Komisijo, da sprejme odločbo o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost v skladu z odstavkom 6. V takem primeru Komisija o tem takoj obvesti zadevno državo članico.
Ta država članica ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 obvesti Komisijo o vseh pomembnih dejstvih in zlasti o vseh določbah zakonov in drugih predpisov ali sporazuma o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 1, kjer je to ustrezno, skupaj z mnenjem, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost.
Komisija lahko tudi začne postopek za sprejetje odločbe o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost na svojo pobudo. V takem primeru Komisija o tem takoj obvesti zadevno državo članico.
Če na koncu obdobja iz odstavka 6 Komisija ne sprejme odločbe o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost, se šteje, da se odstavek 1 lahko uporablja.
6. Za sprejetje odločbe po tem členu v skladu s postopkom iz člena 68(2) ima Komisija na voljo rok treh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila ali zahteve. To obdobje pa se lahko v upravičenih primerih podaljša enkrat za največ tri mesece, zlasti če so podatki iz uradnega obvestila ali prošnje ali spremnih dokumentov nepopolni ali nenatančni ali ob bistvenih spremembah sporočenih dejstev. To podaljšanje je omejeno na en mesec, če neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost, v primerih iz tretjega pododstavka odstavka 4 ugotovi, da se uporablja odstavek 1.
Če za dejavnost v dani državi članici že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v isti državi članice pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje.
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 4, 5 in 6 v skladu s postopkom iz člena 68(2).
Ta pravila vključujejo najmanj:
(a) v informativne namene, objavo v Uradnem listu datuma, na katerega se začne trimesečno obdobje iz prvega pododstavka, in če se to obdobje podaljša, datum podaljšanja in obdobje, za katero je bilo podaljšano;
(b) objavo možne uporabe odstavka 1 v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom odstavka 4 ali v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 5; in
(c) način pošiljanja mnenj, ki jih sprejme neodvisni organ, pristojen za zadevno dejavnost, o vprašanjih v zvezi z odstavkoma 1 in 2.
POGLAVJE III
Pravila za javna naročila storitev
Člen 31
Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII A
Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII A, se oddajo v skladu s členi 34 do 59.
Člen 32
Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII B
Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII B, se oddajo samo v skladu s členoma 34 in 43.
Člen 33
Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama iz Priloge XVII A in storitve s seznama v Prilogi XVII B
Javna naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII A in Prilogi XVII B, se oddajo v skladu s členi 34 do 59, če je vrednost storitev s seznama v Prilogi XVII A večja od vrednosti storitev s seznama v Prilogi XVII B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu s členoma 34 in 43.
POGLAVJE IV
Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo
Člen 34
Tehnične specifikacije
1. Tehnične specifikacije, kot so opredeljene v točki 1 Priloge XXI, se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot so obvestilo o javnem naročilu, razpisna dokumentacija ali dodatna dokumentacija. Kadar koli je to mogoče, je treba te tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo merila za dostop za invalidne osebe ali merila za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom.
2. Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.
3. Brez vpliva na pravno zavezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Skupnosti, se tehnične specifikacije oblikujejo:
(a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge XXI in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo proizvodov. Pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“;
(b) ali v smislu izvedbe ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti. Ti parametri pa morajo biti dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;
(c) ali v smislu izvedbe ali funkcionalnih zahtev iz pododstavka (b) s sklicevanjem na specifikacije iz pododstavka (a), ki je sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi zahtevami glede izvedbe ali funkcionalnimi zahtevami;
(d) ali s sklicevanjem na specifikacije iz pododstavka (a) za določene značilnosti ter s sklicevanjem na izvedbo ali funkcionalne zahteve iz pododstavka (b) za druge značilnosti.
4. Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi ali storitve, ki so ponujeni, niso skladni s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.
Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
5. Če naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3, da določi izvedbene ali funkcionalne zahteve, ne sme zavrniti ponudbe za proizvode, storitve ali gradnje, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na izvedbo ali funkcionalne zahteve, ki jih je ta določil.
Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da proizvod, storitev ali gradnja, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.
Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
6. Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njihove dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:
— so navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,
— so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,
— so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so državni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter
— da so dostopni vsem zainteresiranim stranem.
Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.
7. „Priznani organi“ so v smislu tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in inšpekcijski organi, ki izpolnjujejo veljavne evropske standarde.
Naročniki sprejmejo potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.
8. Če tega ne opravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na določen postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se navedeta besedi „ali enakovredni“.
Člen 35
Sporočanje tehničnih specifikacij
1. Naročniki dajo gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navajajo v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo upoštevati v javnih naročilih in so vključene v periodična informativna obvestila v smislu člena 41(1).
2. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.
Člen 36
Variante
1. Če je merilo oddaje javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki upoštevajo variante, ki jih predložijo ponudniki in ustrezajo minimalnim zahtevanim specifikacijam naročnikov.
Naročniki morajo v razpisni dokumentaciji navesti ali dovoljujejo variante in če jih, minimalne specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev.
2. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili predložitev variantnih predlogov v skladu z odstavkom 1, ne smejo zavrniti variante samo z utemeljitvijo, da bi, če bi bila izbrana, pomenila bolj javno naročilo storitev kot blaga ali bolj javno naročilo blaga kot storitev.
Člen 37
Podizvajalci
Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva, ali pa to od njega zahteva država članica, da ponudnik v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce. Ta navedba ne sme vplivati na vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.
Člen 38
Pogoji za izvedbo naročil
Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali v specifikacijah. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na družbene in okoljske vidike.
Člen 39
Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o varstvu pri delu in delovnih pogojih
1. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede, ali pa to od njega zahteva država članica, organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja, določbah o varstvu pri delu in delovnih pogojih, veljavnih v državi članici, regiji ali na območju, kjer se bodo storitve opravljale in ki veljajo za izvedeno gradnjo ali opravljene storitve na kraju samem med izvajanjem javnega naročila.
2. Naročnik, ki predloži informacije iz odstavka 1, mora od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila zahtevati, da navedejo, da so pri sestavljanju ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o zaščiti zaposlovanja in delovnih pogojih, ki veljajo v kraju, kjer se bodo opravljale storitve.
Prvi pododstavek ne vpliva na uporabo člena 57.
POGLAVJE V
Postopki
Člen 40
Uporaba odprtega in omejenega postopka ter postopka s pogajanji
1. Pri oddaji javnih naročil blaga, gradenj ali storitev naročniki uporabljajo postopke, ki so prilagojeni za namene te direktive.
2. Naročniki lahko izberejo katerega koli izmed postopkov, opisanih v členu 1(9)(a), (b) ali (c), pod pogojem, da ob upoštevanju odstavka 3 opravijo javni razpis v skladu s členom 42.
3. Naročniki lahko uporabijo postopek oddaje javnega naročila brez predhodnega javnega razpisa v naslednjih primerih:
(a) če po postopku s predhodnim javnim razpisom ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba ali prijava, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila niso bistveno spremenili;
(b) kadar ima javno naročilo samo raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen in ni namen zagotavljanje dobička ali vračilo stroškov raziskav in razvoja in če oddaja takšnih naročil ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil z natanko temi nameni;
(c) kadar iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali zaradi razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, javno naročilo lahko izvede samo določen gospodarski subjekt;
(d) če je to nujno potrebno, kadar se zaradi skrajno nujnih primerov, do katerih pride zaradi dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče držati rokov, predpisanih za odprte in omejene postopke ter postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom;
(e) v primeru javnih naročil blaga za dodatne dobave prvotnega dobavitelja blaga, ki so namenjene bodisi za delno nadomestilo običajnih dobav blaga ali inštalacij bodisi za povečanje obstoječih dobav blaga ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja blaga prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
(f) za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno oddano ali sklenjeno javno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu gradenj ali ponudniku storitev, ki izvaja prvotno naročilo:
— če takšnih dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega javnega naročila, ne da bi to povzročilo velike neprijetnosti za naročnika, ali
— če so te dodatne gradnje ali storitve, čeprav bi jih bilo mogoče ločiti od izvedbe prvotnega javnega naročila, nujno potrebne za njegovo izvedbo v poznejših fazah;
(g) v primeru javnih naročil gradenj, za nove gradnje, ki so ponovitev podobnih gradenj, katere so bile zaupane gradbeniku, ki mu je isti naročnik že prej oddal javno naročilo, pod pogojem, da take storitve ali gradnje ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo prvo naročilo oddano po postopku oddaje javnega naročila; že ob razpisu natečaja za izvedbo prvega projekta je treba navesti, da se utegne uporabiti ta postopek in da bodo naročniki, ko bodo uporabljali določbe členov 16 in 17, upoštevali skupne ocenjene stroške poznejših gradenj;
(h) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;
(i) za javna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz člena 14(2);
(j) za ugodne nakupe, ko je blago mogoče zagotoviti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;
(k) za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki gre dokončno v stečaj, ali od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev v stečajnem postopku, bodisi po sporazumu z upniki ali po podobnem postopku po nacionalnem pravu ali uredbah;
(l) če je zadevno javno naročilo storitev del poznejšega projektnega natečaja, ki je organiziran skladno z določbami te direktive in skladno z ustreznimi pravili, mora biti oddan zmagovalcu ali enemu izmed zmagovalcev natečaja; v tem primeru mora naročnik povabiti vse sodelujoče na pogajanja.
POGLAVJE VI
Pravila o objavi in preglednosti
Oddelek 1
Objava obvestil
Člen 41
Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti
1. Naročniki vsaj enkrat letno v obliki predhodnega informativnega obvestila iz Priloge XV A, ki ga objavi Komisija, ali sami v „profilu kupca“, kot je opisan v točki 2(b) Priloge XX, javnost obvestijo:
(a) pri javnem naročilu blaga o skupnem obsegu javnih naročil ali okvirnih sporazumov za vsako skupino proizvodov, ki jih nameravajo oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost ob upoštevanju določb členov 16 in 17 enaka ali večja od 750 000 EUR.
Skupino proizvodov določijo naročniki s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;
(b) pri naročilu storitev o ocenjeni skupni vrednosti javnih naročil ali okvirnih sporazumov za vsako kategorijo storitev s seznama v Prilogi XVII A, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost ob upoštevanju določb iz členov 16 in 17 enaka ali večja od 750 000 EUR;
(c) pri naročilu gradenj o bistvenih značilnostih javnih naročil gradenj ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, katerih ocenjena vrednost je ob upoštevanju določb člena 17 enaka ali večja od praga iz člena 16.
Obvestila iz pododstavkov (a) in (b) se pošljejo Komisiji ali objavijo v profilu kupca čim prej po začetku proračunskega leta.
Obvestilo iz pododstavka (c) se pošlje Komisiji ali objavi v profilu kupca čim prej po odločbi o odobritvi načrtov v zvezi z naročilom gradenj, ki jih naročniki nameravajo oddati, ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo skleniti.
Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o profilu kupca, po elektronski poti pošljejo Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil iz točke 3 Priloge XX.
Objava obvestil iz pododstavkov (a), (b) in (c) je obvezna samo, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za prejem ponudb iz člena 45(4).
Ta odstavek se ne uporablja za postopke brez predhodnega javnega razpisa.
2. Naročniki lahko zlasti objavljajo ali poskrbijo, da Komisija objavi periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnja periodična informativna obvestila, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.
3. Če se naročnik odloči za uporabo sistema ugotavljanja usposobljenosti v skladu s členom 53, o sistemu ugotavljanja usposobljenosti sestavi obvestilo v skladu s Prilogo XIV, v katerem naveden namen sistema ugotavljanja usposobljenosti in pogoje za dostop do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če sistem traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.
Člen 42
Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa
1. Pri javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev se javni razpis lahko opravi:
(a) s periodičnim informativnim obvestilom, sestavljenim v skladu s Prilogo XV A; ali
(b) z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, sestavljenim v skladu s Prilogo XIV; ali
(c) z obvestilom o javnem naročilu, sestavljenim v skladu s Prilogo XIII A, B ali C.
2. V primeru dinamičnega nakupovalnega sistema, se javni razpis objavi z obvestilom o naročilu iz odstavka 1(c), javni razpisi za naročila na podlagi takih sistemov pa se objavijo s poenostavljenim obvestilom o naročilu iz Priloge XIII D.
3. Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:
(a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;
(b) je treba v obvestilu navesti, da bo naročilo oddano po omejenem postopku ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem razpisu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in
(c) je lahko obvestilo objavljeno v skladu s Prilogo XX največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo iz člena 47(5). Poleg tega se mora naročnik držati skrajnih rokov, predpisanih v členu 45.
Člen 43
Obvestila o oddaji naročila
1. Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali sklenili okvirni sporazum, v dveh mesecih od oddaje naročila ali sklenitve okvirnega sporazuma pošljejo obvestilo o oddaji naročila iz Priloge XVI pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2).
Če se naročilo odda na podlagi okvirnega sporazuma v smislu člena 14(2), naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako naročilo na podlagi tega sporazuma.
Naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila na podlagi dinamičnega nakupovalnega sistema v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila. Taka obvestila pa lahko pošiljajo tudi skupaj za vsako četrtletje. V tem primeru pošljejo vsa zbrana obvestila v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.
2. Podatki, dani v skladu s Prilogo XVI in namenjeni za objavo, se objavijo v skladu s Prilogo XX. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike v zvezi s številom prejetih ponudb, podatki o gospodarskih subjektih in cenah, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te podatke.
3. Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku brez javnega razpisa v skladu s členom 40(3)(b), lahko podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Prilogo XVI o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis „storitve na področju raziskav in razvoja“.
Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku brez javnega razpisa v skladu s členom 40(3)(b), lahko na podlagi poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Prilogo XVI o vrsti in količini opravljenih storitev.
Vendar pa morajo naročniki zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem razpisu, objavljeno v skladu s členom 42(1).
Če naročniki uporabljajo sistem ugotavljanja usposobljenosti, morajo v takih primerih zagotoviti, da so vse informacije vsaj tako podrobne kot tiste, ki jih vsebuje kategorija iz seznama usposobljenih ponudnikov storitev, sestavljenega v skladu s členom 53(7).
4. V primeru javnega naročila storitev s seznama v Prilogi VII B naročniki v obvestilu navedejo, ali soglašajo z njegovo objavo.
5. Podatki, dani v skladu s Prilogo XVI in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu s Prilogo XX za statistične namene.
Člen 44
Oblika in način objave obvestil
1. Obvestila vsebujejo informacije iz Prilog XIII, XIV, XV A, XV B in XVI ter, če je to primerno, vse druge podatke, za katero naročnik meni, da so koristni, v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 68(2).
2. Obvestila, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, se pošljejo bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, ali na drug način.
Obvestila iz členov 41, 42 in 43 se objavijo v skladu s tehničnimi značilnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge XX.
3. Obvestila, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz točke 3 Priloge XX, se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju.
Obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, se objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju. V izjemnih primerih pa se obvestila o javnem naročilu iz člena 42(1)(c) objavijo v petih dneh, če tako zahteva naročnik in pod pogojem, da je bilo obvestilo poslano po telefaksu.
4. Obvestila o javnem naročilu se objavijo v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.
Stroške, ki jih ima Komisija z objavo teh obvestil, krije Skupnost.
5. Obvestila in njihova vsebina ne smejo biti objavljeni na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji.
Obvestila, ki se objavijo na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, ali ki niso objavljene v profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 41(1), navede pa se datum odpošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave v profilu kupca.
Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti v profilu kupca, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja.
6. Naročniki zagotovijo, da razpolagajo s dokazilom o datumih odpošiljanja obvestil.
7. Komisija izda naročniku potrdilo o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo predstavlja dokazilo o objavi.
8. Naročniki lahko v skladu z odstavki 1 do 7 objavijo obvestila o javnih naročilih, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive.
Oddelek 2
Roki
Člen 45
Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb
1. Naročniki pri določanju rokov za prijave za sodelovanje ali sprejemanje ponudb upoštevajo zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, kar pa ne vpliva na minimalne roke, določene v tem členu.
2. V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 52 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu.
3. V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji s predhodno objavo veljajo naslednja izhodišča:
(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje na podlagi obvestila, objavljenega v skladu s členom 42(1)(c), ali na podlagi povabila naročnika v skladu s členom 47(5) je praviloma najmanj 37 dni od datuma, ko je bilo obvestilo ali povabilo odposlano, ter v nobenem primeru ne manj kot 22 dni, če je bilo obvestilo v objavo poslano na drug način kot z elektronskimi sredstvi ali telefaksom, in najmanj 15 dni, če je bilo obvestilo poslano na ta način;
(b) rok za sprejemanje ponudb se lahko določi z vzajemnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;
(c) kadar ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki je praviloma vsaj 24 dni in v nobenem primeru ni manj kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudbe.
4. Če je naročnik objavil periodično informativno obvestilo iz člena 41(1) v skladu s Prilogo XX, minimalni rok za sprejemanje ponudb v odprtem postopku praviloma ne sme biti krajši od 36 dni in v nobenem primeru manj kakor 22 dni od datuma, ko je bilo obvestilo poslano.
Skrajšani roki so dovoljeni pod pogojem, da periodično informativno obvestilo poleg informacij, ki se zahtevajo v Prilogi XV A, del I, vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v Prilogi XV A, del II, če so te informacije na voljo ob objavi obvestila in če je obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu iz člena 42(1)(c).
5. Če se obvestila sestavljajo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, se roki za sprejemanje prijav za sodelovanje v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji ter sprejemanje ponudb v odprtih postopkih lahko skrajšajo za sedem dni.
6. Razen v primeru rokov, ki se določijo z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), se lahko roki za sprejemanje ponudb v odprtih in omejenih postopkih ter postopkih s pogajanji skrajšajo še za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in poln neposreden dostop do razpisne dokumentacije in kakršne koli dodatne dokumentacije od datuma objave obvestila, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa v skladu s Prilogo XX. V obvestilu mora biti naveden internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.
7. Pri odprtih postopkih skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bil rok za sprejemanje ponudb manj kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu.
Če obvestilo o naročilu ni poslano s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi, skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bil rok za sprejemanje ponudb v odprtih postopkih manj kakor 22 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu.
8. Skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bili roki za sprejemanje prijav za sodelovanje na podlagi obvestila, objavljenega v skladu s členom 42(1)(c), ali na podlagi povabila naročnika v skladu s členom 47(5), manj kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu ali povabila.
V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 5 v nobenem primeru, razen v primeru rokov, določenih z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), ne sme povzročiti, da bi bili roki za sprejemanje ponudb manj kakor 10 dni od datuma povabila za oddajo ponudbe.
9. Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija in dodatna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne pošljejo v rokih iz členov 46 in 47 ali če se ponudbe lahko sestavijo šele po obisku lokacije ali po pregledu razpisne dokumentacije na kraju samem, se roki za sprejemanje ponudb ustrezno podaljšajo, razen v primeru roka, določenega z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), tako da se lahko zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.
10. Zbirna tabela rokov iz tega člena je v Prilogi XXII.
Člen 46
Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije
1. V odprtih postopkih, kadar naročniki ne ponudijo neomejenega in polnega neposrednega dostopa z elektronskimi sredstvi do specifikacij in vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 45(6), se specifikacije in dodatni dokumenti pošljejo gospodarskim subjektom v šestih dneh od prejema prijave za sodelovanje, pod pogojem, da je prijava predložena pravočasno pred skrajnim rokom za oddajo ponudb.
2. Če se dodatne informacije v zvezi s specifikacijami pravočasno zahtevajo, jih naročniki ali pristojne službe zagotovijo najpozneje šest dni pred skrajnim rokom za sprejemanje ponudb.
Člen 47
Povabila za oddajo ponudbe ali za pogajanja
1. V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji naročniki hkrati in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate, da predložijo svoje ponudbe ali na začetek pogajanj. Povabilo kandidatom vsebuje:
— kopijo specifikacij in vseh dodatnih dokumentov, ali
— navedbo dostopa do specifikacij in drugih dokumentov iz prve alinee, če so neposredno dostopni z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 45(6).
2. Če ima drug subjekt in ne naročnik, ki je zadolžen za postopek oddaje naročil, specifikacije in/ali katere koli dodatne dokumente, se v povabilu navedejo naslov, na katerem je mogoče zahtevati te specifikacije in dodatne dokumente, ter, če je to primerno, skrajni rok, do katerega se ti dokumenti lahko zahtevajo, znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev teh dokumentov, in plačilni postopki. Pristojna služba pošlje to dokumentacijo gospodarskemu subjektu takoj po prejemu zahtevka.
3. Naročnik ali pristojna služba pošlje dodatne informacije v zvezi s specifikacijami ali dodatne dokumente najmanj šest dni pred skrajnim rokom za sprejemanje ponudb, če se zahtevajo pravočasno.
4. Poleg tega mora povabilo vsebovati vsaj naslednje podatke:
(a) kjer je to primerno, roke za zahtevanje dodatne dokumentacije ter znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev te dokumentacije;
(b) zadnji rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega jih je treba poslati, in jezik ali jezike, v katerih morajo biti napisane;
(c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o naročilu;
(d) navedbo dokumentov, ki jih je treba priložiti;
(e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpis;
(f) relativno težo meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v obvestilu o naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti ali specifikacijah.
5. Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, morajo naročniki nato povabiti vse kandidate, da potrdijo svoj interes za sodelovanje, na podlagi natančnih obvestil o zadevnem javnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.
Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
(a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predviden čas objave nadaljnjih obvestil o javnih razpisih za gradnje, blago ali storitve;
(b) vrsta postopka: omejeni postopek ali postopek s pogajanji;
(c) kjer je to primerno, datum, na katerega se začne ali preneha dobava blaga ali izvajanje gradnje ali opravljanje storitev;
(d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;
(e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev specifikacij in ostale dokumentacije;
(f) gospodarske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;
(g) znesek in plačilne postopke za znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;
(h) obliko pogodbe, ki je predmet javnega razpisa: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija; in
(i) merila za oddajo naročila in njihovo težo ali, kjer je to primerno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če ta informacija ni navedena v informativnem obvestilu ali v specifikacijah ali v povabilu k oddaji ponudba ali za začetek pogajanj.
Oddelek 3
Sporočila in informacije
Člen 48
Pravila, ki se uporabljajo za sporočila
1. Vsa sporočila in informacije iz tega naslova se lahko pošiljajo po pošti, telefaksu, z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavkoma 4 in 5, po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali ob uporabi kombinacije teh sredstev, ki jo zahteva naročnik.
2. Izbrana sredstva sporočanja morajo praviloma biti javno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka oddaje ponudb.
3. Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se izvedejo tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo oddajo.
4. Orodja, ki se uporabljajo za sporočanje z elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminacijske, splošno dostopne in interoperabilne z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni uporabi.
5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:
(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Priloge XXIV;
(b) države članice lahko v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES zahtevajo, da se elektronskim ponudbam doda izpopolnjen elektronski podpis v skladu z odstavkom 1 Direktive;
(c) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav;
(d) ponudniki ali kandidati se obvežejo, da bodo pred iztekom roka za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje predložili dokumente, potrdila in izjave iz členov 52(2), 52(3), 53 in 54, če ne obstajajo v elektronski obliki.
6. Naslednja pravila se uporabljajo za pošiljanje prijav za sodelovanje:
(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;
(b) pri telefonskih prijavah za sodelovanje se pošlje pisna potrditev pred iztekom roka za njihovo sprejemanje;
(c) naročniki lahko zahtevajo, da se prijave za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrdijo po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Vsako tako zahtevo skupaj z rokom za pošiljanje potrditve po pošti ali z elektronskimi sredstvi mora naročnik navesti v obvestilu o naročilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali v povabilu iz člena 47(5).
Člen 49
Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov
1. Naročniki čim prej obvestijo gospodarske subjekte o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nakupovalni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne izvajajo dinamičnega nakupovalnega sistema; naročniki te informacije dajo v pisni obliki, če se to od njih zahteva.
2. Na zahtevo zainteresirane stranke naročnik čim prej obvesti:
— vse neuspešne kandidate o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,
— vse neuspešne ponudnike o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, za primere iz člena 34(4) in (5) pa tudi razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev glede pričakovane izvedbe ali funkcionalnih zahtev,
— vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali pogodbenih strank okvirnega sporazuma.
Rok za obveščanje v nobenem primeru ni daljši kakor 15 dni od prejema pisnega zahtevka.
Vendar pa se naročniki lahko odločijo, da nekaterih podatkov o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nakupovalni sistem iz odstavka 1 ne objavijo, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, ali bi škodovala zakonitim poslovnim interesom določenega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, vključno interesom gospodarskega subjekta, kateremu je bilo naročilo oddano, ali bi lahko ovirala pošteno konkurenco med njimi.
3. Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, obvestijo ponudnike o svoji odločitvi glede usposobljenosti v šestih mesecih.
Če bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.
4. Ponudniki, katerih usposobljenost je zavrnjena, so obveščeni o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na merilih za usposobljenost iz odstavka 53(2).
5. Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, lahko usposobljenost gospodarskega subjekta prekličejo samo iz razlogov na podlagi meril za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 53(2). O nameri, da se bo usposobljenost preklicala, je treba gospodarskega subjekta v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, na katerega naj bi se usposobljenost preklicala, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.
Člen 50
Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil
1. Naročniki o vsakem javnem naročilu hranijo ustrezne podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičujejo odločitve, ki so jih sprejeli v zvezi z:
(a) ugotavljanjem usposobljenosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo naročil;
(b) uporabo postopkov brez predhodnega javnega razpisa, na podlagi člena 40(3);
(c) ne-uporabo poglavij III do VI tega naslova na podlagi odstopanj, predvidenih v poglavju II naslova I in v poglavju II tega naslova.
Naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročil, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi.
2. Te podatke je treba hraniti najmanj štiri leta od dneva oddaje javnega naročila, tako da naročnik v tem obdobju lahko Komisiji zagotovi potrebne podatke, če ta tako zahteva.
POGLAVJE VII
Vodenje postopka
Člen 51
Splošne določbe
1. Pri izbiranju udeležencev v postopkih za oddajo naročil:
(a) naročniki, ki so navedli pravila in merila za izključitev ponudnikov in kandidatov v skladu s členom 54(1), (2) ali (4), izključijo gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo taka pravila in merila;
(b) naročniki izberejo ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in merili, določenimi v skladu s členom 54;
(c) v omejenih postopkih in v postopkih s pogajanji po predhodnem javnem razpisu po potrebi v skladu s členom 54 zmanjšajo število kandidatov, izbranih v skladu s pododstavkoma (a) in (b).
2. Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti in za izbiro udeležencev v postopkih za oddajo določenega javnega naročila, ki je predmet javnega razpisa, naročniki:
(a) ugotovijo usposobljenost gospodarskih subjektov v skladu z določbami člena 53;
(b) uporabljajo za te gospodarske subjekte tiste določbe odstavka 1, ki se nanašajo na omejene postopke ali postopke s pogajanji.
3. Naročniki potrdijo, da so ponudbe, ki so jih predložili izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za ponudbe in oddajo naročilo na podlagi meril, določenih v členih 55 in 57.
Oddelek 1
Ugotavljanje usposobljenosti in kakovosti
Člen 52
Vzajemno priznavanje v zvezi z upravnimi, tehničnimi ali finančnimi pogoji ter potrdili, preskusi in dokazi
1. Pri izbiranju udeležencev v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede usposobljenosti ali dopolnjevanju meril in pravil, naročniki ne smejo:
(a) določati upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev za nekatere gospodarske subjekte, če isti pogoji ne veljajo tudi za druge;
(b) zahtevati preskusov ali dokazov, ki se podvajajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.
2. Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo skladnost gospodarskega subjekta z določenimi standardi za zagotavljanje kakovosti, se sklicujejo na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrdijo pa jih organi v skladu s serijo evropskih standardov v zvezi s potrjevanjem.
Naročniki sprejmejo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.
3. Za javna naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primeri naročnik lahko zaradi preverjanja tehnične usposobljenosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov ravnanja z okoljem, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo skladnost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za ravnanje z okoljem, se sklicujejo na Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde za ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrdili pa so jih organi v skladu z zakonodajo Skupnosti ali ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi s potrjevanjem.
Naročniki sprejmejo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za ravnanje z okoljem.
Člen 53
Sistemi ugotavljanja usposobljenosti
1. Naročniki, ki tako želijo, lahko vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti gospodarskih subjektov.
Gospodarski subjekti, ki vzpostavijo ali vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje usposobljenosti.
2. Sistem iz odstavka 1 lahko obsega različne stopnje ugotavljanja usposobljenosti.
Sistem naročnik vodi na podlagi objektivnih meril in pravil za ugotavljanje usposobljenosti, ki jih določi.
Če ta merila in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporabljajo določbe člena 34. Merila in pravila se po potrebi lahko dopolnijo.
3. Merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 lahko vključujejo merila za izključitev iz člena 45 Direktive 2004/18/ES pod pogoji iz navedene direktive.
Če je naročnik naročnik v smislu člena 2(1)(a) ta merila in pravila vključujejo merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004(18/ES.
4. Če merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva.
Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
5. Če merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 vključujejo zahteve glede tehnične in/ali poklicne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva.
Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
6. Merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 se gospodarskim subjektom dajo na voljo na zahtevo. Dopolnjena merila in pravila se pošljejo zainteresiranim gospodarskim subjektom.
Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja usposobljenosti nekaterih tretjih oseb ali organov izpolnjuje njegove zahteve, imena teh tretjih oseb ali organov sporoči zainteresiranim gospodarskim subjektom.
7. O usposobljenih gospodarskih subjektih se vodi pisna evidenca, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto javnega naročila, za katero usposobljenost velja.
8. Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja usposobljenosti naročniki zlasti upoštevajo določbe člena 41(3) o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, člena 49(3), (4) in (5) o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje usposobljenosti, člena 51(2) o izbiri udeležencev pri javnem razpisu z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti ter določb člena 52 o vzajemnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, potrdil, preskusov in dokazov.
9. Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, se ponudniki v omejenem postopku ali udeleženci v postopku s pogajanji izberejo izmed usposobljenih kandidatov, v skladu s takšnim sistemom.
Člen 54
Merila za ugotavljanje usposobljenosti
1. Naročniki, ki določajo merila za izbor v odprtem postopku, ta merila pripravijo po objektivnih pravilih in merilih, ki so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.
2. Naročniki, ki izbirajo kandidate za omejeni postopek ali postopek s pogajanji, kandidate izberejo po objektivnih pravilih in merilih, ki jih določijo in so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.
3. V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji lahko merila temeljijo na objektivni potrebi naročnika, da zmanjša število kandidatov na raven, ki je upravičena glede na potrebo po ravnovesju med posebnimi značilnostmi postopka oddaje javnega naročila in finančnimi sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa je treba pri številu izbranih kandidatov upoštevati, da je treba zagotoviti ustrezno konkurenco.
4. Merila iz odstavkov 1 in 2 lahko vključujejo merila za izključitev iz člena 45 Direktive 2004/18/ES pod pogoji iz navedene direktive.
Če je naročnik naročnik v smislu člena 2(1)(a) ta merila in pravila iz odstavkov 1 in 2 tega člena vključujejo merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004/18/ES.
5. Če merila iz odstavkov 1 in 2 vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave teh subjektov, da mu bodo dali na voljo potrebna sredstva.
Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
6. Če merila iz odstavkov 1 in 2 vključujejo zahteve glede tehnične in/ali poklicne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da mu bodo dali na voljo potrebna sredstva.
Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.
Oddelek 2
Oddaja naročila
Člen 55
Merila za oddajo naročila
1. Brez vpliva na nacionalne zakone in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki javna naročila oddajajo na podlagi naslednjih meril:
(a) če je naročilo z vidika naročnika oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, različnih meril, ki so odvisna od zadevnega naročila, na primer: datum dobave in zaključka del, tekoči stroški, stroškovna učinkovitost, kakovost, estetske in funkcionalne lastnosti, vpliv na okolje, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična pomoč, obveznosti v zvezi z rezervnimi deli, zanesljivost dobav in cena ali drugo;
(b) samo najnižja cena.
2. Brez vpliva na določbe iz tretjega pododstavka naročnik v primeru iz odstavka 1(a) navede relativno težo vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Ta teža se lahko poda z določitvijo razpona s primernim maksimalnim obsegom.
Če po mnenju naročnika teže meril ni mogoče določiti iz dokazljivih razlogov, naročnik merila navede v padajočem zaporedju po pomembnosti.
Relativna teža ali vrstni red se določi, kjer je to primerno, v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu za potrditev interesa iz člena 47(5), v povabilu za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj in v specifikacijah.
Člen 56
Uporaba elektronskih dražb
1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.
2. Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji po predhodnem javnem razpisu lahko naročniki določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti specifikacije naročila.
V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po začetku javnega razpisa a naročila, ki naj bi se oddala na podlagi dinamičnega nakupovalnega sistema iz člena 15.
Elektronska dražba temelji:
(a) samo na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno;
(b) ali na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v specifikaciji, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.
3. Naročniki, ki se odločijo za elektronsko dražbo, to navedejo v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa.
Specifikacije vsebujejo med drugim naslednje podatke:
(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;
(b) omejitve za vrednosti, ki se lahko predložijo in izhajajo iz specifikacij v zvezi s predmetom naročila;
(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je to primerno, kdaj jim bodo na voljo;
(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;
(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, kjer je to primerno, zlasti najnižje zneske višanja cene med dražbo;
(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter način vzpostavitve povezave in specifikacije načina povezave.
4. Pred začetkom postopka elektronske dražbe naročniki opravijo začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za oddajo naročila glede na težo, ki je določena za vsakega od njih.
Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, so istočasno povabljeni z elektronskimi sredstvi, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi s posamezno povezavo na elektronsko opremo, ki se uporablja, ter navaja datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražbe se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.
5. Če naj bi se naročilo oddalo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda rezultat ocenjevanja zadevne ponudbe, opravljeno v skladu s ponderiranjem iz prvega pododstavka člena 55(2).
Povabilo navaja tudi matematično formulo, ki se uporablja pri elektronski dražbi za določitev avtomatične razvrstitve na podlagi predložitve novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula vključuje ponderiranje vseh meril, predvidenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega naročila, ali specifikacijah; vendar se za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšajo na določeno vrednost.
Če so dovoljene variante, se za vsako varianto določi ločena formula.
6. Naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe brez odlašanja sporočijo vsem ponudnikom zadostne informacije, da lahko kadar koli preverijo svojo relativno razvrstitev. Sporočiti morajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v specifikacijah. Lahko tudi kadar koli objavijo število udeležencev v določeni fazi dražbe. V nobenem primeru pa ne smejo razkriti imen ponudnikov med katero koli fazo elektronske dražbe.
7. Naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:
(a) v povabilu k sodelovanju na dražbi navedejo datum in čas, ki sta vnaprej določena;
(b) če prejmejo eno ali več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve glede najnižjega zneska višanja. V tem primeru naročniki v povabilu k sodelovanju na elektronski dražbi navedejo čas po prejemu zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo;
(c) ko se izvedejo vse faze dražbe, ki so določene v povabilu k sodelovanju na dražbi.
Če se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s pododstavkom (c), lahko tudi v kombinaciji s postopkom iz pododstavka (b), je v povabilu k sodelovanju na dražbi navedeno trajanje vsake faze dražbe.
8. Po zaključku elektronske dražbe naročniki oddajo naročilo v skladu s členom 55 na podlagi izidov elektronske dražbe.
9. Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali jo uporabljati na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je predstavljen v objavljenem obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, in v specifikacijah.
Člen 57
Neobičajno nizke ponudbe
1. Če se za dano javno naročilo pojavljajo neobičajno nizke ponudbe za blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden take ponudbe zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev sestavnih delov ponudbe, za katere meni, da so merodajni.
Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:
(a) ekonomičnost proizvodnega procesa, ponujene storitve ali načina gradnje;
(b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali storitev ali za izvedbo gradnje;
(c) izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik;
(d) skladnost z določbami v zvezi z zaščito zaposlitve in delovnimi pogoji, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;
(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.
2. Naročnik preveri te elemente s posvetovanji s ponudnikom, pri čemer upošteva predložena dokazila.
3. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo samo na tej podlagi šele po posvetovanju s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, o tem obvesti Komisijo.
Oddelek 3
Ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, in odnosi s temi državami
Člen 58
Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav
1. Ta člen se uporablja za ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, s katerimi Skupnost ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Skupnosti na trge teh tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.
2. Vse ponudbe za oddajo javnega naročila blaga se lahko zavrnejo, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 30 ), presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo. Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.
3. Če sta ob upoštevanju drugega pododstavka dve ponudbi ali več enakovredni glede na merila za oddajo, opredeljena v členu 55, je treba dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti v skladu z odstavkom 2. Cene teh ponudb je za namene tega člena treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3 %.
Vendar se eni ponudbi ne sme dati prednosti pred drugo v skladu s prvim pododstavkom, če bi naročnik z njenim sprejetjem moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.
4. Za namene tega člena se tiste tretje države, na katere so se z Odločba Sveta v skladu z odstavkom 1 razširile ugodnosti določb te direktive, ne upoštevajo pri določanju deleža iz odstavka 2 glede proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav.
5. Komisija predloži Svetu letno poročilo o napredku v dvostranskih ali večstranskih pogajanjih glede dostopa podjetij iz Skupnosti na trge tretjih držav na področjih, ki so vključena v to direktivo, o rezultatih, ki so jih ta pogajanja morda prinesla, in tudi o dejanskem izvajanju vseh sklenjenih sporazumov, in sicer prvič v drugi polovici prvega leta, ki sledi letu začetka veljavnosti te direktive.
Svet, ki o predlogu Komisije odloča s kvalificirano večino, lahko spremeni določbe tega člena ob upoštevanju teh sprememb.
Člen 59
Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev
1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo njihova podjetja ob pridobivanju javnih naročil storitev v tretjih državah.
2. Komisija poroča Svetu pred 31. decembrom 2005 in nato v rednih presledkih o odpiranju trga javnih naročil storitev v tretjih državah in o napredku pri pogajanjih s temi državami glede tega vprašanja, zlasti v okviru WTO.
3. Komisija si tako, da se obrne na zadevno tretjo državo, prizadeva odpraviti kakršno koli stanje, ko na podlagi poročil iz odstavka 2 ali drugih informacij ugotovi, da tretja država v zvezi z oddajanjem javnih naročil storitev:
(a) ne omogoča podjetjem iz Skupnosti dejanskega dostopa, primerljivega s tistim, ki ga Skupnost omogoča podjetjem iz te države; ali
(b) ne omogoča podjetjem iz Skupnosti nacionalne obravnave ali istih konkurenčnih možnosti, kakor so na voljo domačim podjetjem; ali
(c) podjetjem iz drugih tretjih držav omogoča ugodnejše obravnavanje kakor podjetjem iz Skupnosti.
4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo in o njih poročajo njihova podjetja in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XXIII, ko so ta podjetja poskušala pridobiti javna naročila v tretjih državah.
5. V okoliščinah iz odstavkov 3 in 4 lahko Komisija kadar koli predlaga, naj Svet odloči, da se začasno ustavi ali omeji oddajanje javnih naročil storitev:
(a) podjetjem, za katera velja zakonodaja zadevnih tretjih držav;
(b) podjetjem, ki so pridružena podjetjem, določenim v točki (a), in imajo sedež v Skupnosti, vendar nimajo nobene neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom katere izmed držav članic;
(c) podjetjem, ki predložijo ponudbe, katerih predmet so storitve, ki so po izvoru iz zadevne tretje države.
Svet o tem čimprej odloča s kvalificirano večino.
Komisija lahko predlaga te ukrepe na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.
6. Ta člen ne vpliva na obveznosti Skupnosti do tretjih držav, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o javnih naročilih, zlasti v okviru WTO.
NASLOV III
PRAVILA ZA NATEČAJE
Člen 60
Splošne določbe
1. Pravila za organizacijo natečajev morajo biti v skladu z odstavkom 2 tega člena, s členom 61 in členi 63 do 66 in jih je treba sporočiti tistim, ki se zanimajo za sodelovanje na natečaju.
2. Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:
(a) na podlagi ozemlja ali dela ozemlja države članice;
(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.
Člen 61
Pragovi
1. Ta naslov se uporablja za natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev, katerih ocenjena vrednostjo brez DDV je enaka ali večja od ►M5 412 000 EUR ◄ . V tem odstavku „prag“ pomeni ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.
2. Ta člen se uporablja za vse natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem večji od ►M5 412 000 EUR ◄ .
Za namene tega odstavka se „prag“ nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po členu 40(3), če naročnik v obvestilu o naročilu ne izključi take oddaje.
Člen 62
Izključitev natečajev
Ta naslov se ne uporablja za:
(1) natečaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot so tisti iz členov 20, 21 in 22, za javna naročila storitev;
(2) natečaje, organizirane za opravljanje v zadevni državi članici take dejavnosti, za katero je Komisija sprejela sklep o uporabi odstavka 1 člena 30 ali se šteje, da se uporablja odstavek 1 na podlagi odstavka 4, drugega ali tretjega pododstavka, ali odstavka 5, četrtega pododstavka, navedenega člena.
Člen 63
Pravila o oglaševanju in preglednosti
1. Naročniki, ki želijo izvesti natečaj, objavijo javni razpis z obvestilom o natečaju. Naročniki, ki so izvedli natečaj, objavijo rezultate v obliki obvestila. Javni razpis vsebuje informacije iz Priloge XVIII, obvestilo o rezultatih natečaja pa vsebuje informacije iz Priloge XIX v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela po postopku iz člena 68(2).
Obvestilo o rezultatih natečaja se pošlje Komisiji v dveh mesecih po izvedbi natečaja in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2). Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike v zvezi s številom prejetih projektov ali načrtov, podatki o gospodarskih subjektih in cenami, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te podatke.
2. Člen 44(2) do (8) se uporablja tudi za vsa obvestila v zvezi z natečaji.
Člen 64
Načini sporočanja
1. Člen 48(1), (2) in (4) se uporablja tudi za vsa sporočila v zvezi z natečaji.
2. Sporočanje, izmenjava in shranjevanje informacij se izvedejo tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vseh informacij, ki jih sporočijo udeleženci natečaja, in da lahko žirija pregleda načrte in projekte šele po izteku roka za njihovo predložitev.
3. Za naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov se uporabljajo naslednja pravila:
(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za predstavitev načrtov in projektov z elektronskimi sredstvi, vključno s šifriranjem, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Priloge XXIV;
(b) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav.
Člen 65
Pravila za organizacijo natečajev, izbira udeležencev in žirija
1. Pri organiziranju natečajev naročniki uporabljajo postopke, ki so prilagojeni določbam te direktive.
2. Če je število udeležencev na natečaju omejeno, naročniki določijo jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora število kandidatov, ki so povabljeni k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev dejanske konkurence.
3. Žirijo sestavljajo le fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahtevajo določena strokovna znanja, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja.
Člen 66
Odločitve žirije
1. Žirija je pri svojih odločitvah in mnenjih samostojna.
2. Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno, izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.
3. Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.
4. Anonimnost je treba spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.
5. Po potrebi so kandidati povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku za pojasnitev katerih koli vidikov projektov.
6. Sestaviti je treba izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.
NASLOV IV
STATISTIČNE OBVEZNOSTI, IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE
Člen 67
Statistične obveznosti
1. Država članica mora v skladu z načini, ki bodo predpisani po postopku, predvidenem v členu 68(2), zagotoviti, da Komisija vsako leto prejme statistično poročilo, razdeljeno po državah članicah in posameznih kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo priloge I do X, o skupni vrednosti javnih naročil, oddanih pod pragovi, opredeljenimi v členu 16, ki bi vključeni v to direktivo, če ne bi bili določeni pragovi.
2. V zvezi s kategorijami dejavnosti, na katere se nanašajo Priloge II, III, V, IX in X, države članice zagotovijo, da Komisija prejme statistično poročilo o oddanih naročilih najkasneje do 31. oktobra 2004 za preteklo leto in do 31. oktobra vsako leto po tem v skladu z ureditvijo, ki se določi po postopku iz člena 68(2). Statistično poročilo vsebuje vse informacije, potrebne za preverjanje pravilne uporabe Sporazuma.
Informacije, ki se zahtevajo po prvem pododstavku, ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Priloge XVII A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Priloge XVII A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Priloge XVII B.
3. Ureditev iz odstavkov 1 in 2 se določi tako, da zagotavlja, da:
(a) se v interesu upravne poenostavitve javna naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;
(b) se spoštuje zaupnost predloženih informacij.
Člen 68
Postopek z odborom
1. Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s členom 1 Sklepa Sveta 71/306/EGS ( 31 ) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES v skladu s členom 8 Sklepa.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 69
Revizija pragov
1. Komisija preveri pragove iz člena 16 na vsaki dve leti od 30. aprila 2004 dalje in jih v skladu z drugim pododstavkom po potrebi revidira po postopku iz člena 68(2).
Izračun vrednosti teh pragov temelji na povprečni dnevni vrednosti eura, izraženi s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako revidiranih pragov se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da bi zagotovili upoštevanje veljavnih pragov iz Sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja (SDR).
2. Istočasno z revizijo iz odstavka 1 Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2) prilagodi pragove iz člena 61 (natečaji) z revidiranimi pragovi, ki se uporabljajo za naročila storitev.
Višino pragov, določenih v skladu z odstavkom 1, v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, je treba praviloma revidirati vsako drugo leto od 1. januarja 2004. Izračunavanje teh vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja.
3. Revidirane pragove iz odstavka 1, njihove vrednosti v nacionalnih valutah in prilagojene pragove iz odstavka 2 objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra po njihovi reviziji.
Člen 70
Spremembe
Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 68(2) spremeni:
(a) seznam naročnikov iz Prilog I do X, ki izpolnjujejo merila iz členov 2 do 7;
(b) postopke za sestavo, pošiljanje, prejemanje, prevajanje, zbiranje in razpošiljanje obvestil iz členov 41, 42, 43 in 63;
(c) postopke za sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v obvestilih;
(d) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge XVII, če to ne spreminja področja uporabe Direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v prilogi;
(e) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge XII, če to ne spreminja področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v obvestilih;
(f) Prilogo XI;
(g) postopek za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge XX zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov;
(h) tehnične podatke in značilnosti naprav za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge XXIV;
(i) v interesu upravne poenostavitve, predvidene v členu 67(3), postopke za uporabo, sestavo, pošiljanje, prejemanje, prevajanje, zbiranje in razpošiljanje statističnih poročil iz člena 67(1) in (2);
(j) tehnične postopke za metode izračunavanja iz člena 69(1) in (2), drugi pododstavek.
Člen 71
Izvajanje direktive
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice lahko uporabijo možnost dodatnega obdobja do 35 mesecev po izteku roka iz prvega pododstavka za uporabo določb, potrebnih za uskladitev s členom 6 te direktive.
Države članice se pri sprejemanju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Določbe člena 30 se uporabljajo od 30. aprila 2004.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga obravnava ta direktiva.
Člen 72
Mehanizmi za spremljanje
Države članice zagotovijo izvajanje te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi v skladu z Direktivo Sveta 92/13/EGS z dne 21. decembra 1989 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju ( 32 ).
Za ta namen lahko med drugim določijo ali ustanovijo neodvisni organ.
Člen 73
Razveljavitve
Razveljavi se Direktiva 93/38/EGS, kar ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti držav članic glede skrajnih rokov za prenos v nacionalno zakonodajo, navedenih v Prilogi XXV.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XXVI.
Člen 74
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 75
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
Naročniki v transportnem sektorju ali sektorju distribucije plina ali toplote
Belgija
— Distrigaz
— Lokalni organi in združenja lokalnih organov za ta del njihovih dejavnosti.
— Fluxys
Bolgarija
Subjekti, ki imajo licenco za proizvodnjo ali transport toplote v skladu s členom 39(1) Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр.107/09.12.2003):
— АЕЦ Козлодуй – ЕАД
— Брикел – ЕАД
— „Бул Еко Енергия“ ЕООД
— „ГЕРРАД“ АД
— Девен АД
— ТЕЦ „Марица 3“ – АД
— „Топлина електроенергия газ екология“ ООД
— Топлофикация Бургас – ЕАД
— Топлофикация Варна – ЕАД
— Топлофикация Велико Търново – ЕАД
— Топлофикация Враца – ЕАД
— Топлофикация Габрово – ЕАД
— Топлофикация Казанлък – ЕАД
— Топлофикация Лозница – ЕАД
— Топлофикация Перник – ЕАД
— ЕВН България Топлофикация – Пловдив – ЕАД
— Топлофикация Плевен – ЕАД
— Топлофикация Правец – ЕАД
— Топлофикация Разград – ЕАД
— Топлофикация Русе – ЕАД
— Топлофикация Сливен – ЕАД
— Топлофикация София – ЕАД
— Топлофикация Шумен – ЕАД
— Топлофикация Ямбол – ЕАД
Subjekti, ki imajo licenco za transport, distribucijo, javno dostavo ali oskrbo s plinom, ki jo zagotovi končni dobavitelj, v skladu s členom 39(1) Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр.107/09.12.2003):
— Булгаргаз ЕАД
— Булгартрансгаз ЕАД
— Балкангаз 2000 АД
— Бургасгаз ЕАД
— Варнагаз АД
— Велбъждгаз АД
— Газо-енергийно дружество-Елин Пелин ООД
— Газинженеринг ООД
— Газоснабдяване Асеновград АД
— Газоснабдяване Бургас ЕАД
— Газоснабдяване Враца ЕАД
— Газоснабдяване Нова Загора АД
— Газоснабдяване Нови Пазар АД
— Газоснабдяване Попово АД
— Газоснабдяване Първомай АД
— Газоснабдяване Разград АД
— Газоснабдяване Русе ЕАД
— Газоснабдяване Стара Загора ООД
— Добруджа газ АД
— Дунавгаз АД
— Каварна газ ООД
— Камено-газ ЕООД
— Кнежа газ ООД
— Кожухгаз АД
— Комекес АД
— Консорциум Варна Про Енерджи ООД
— Костинбродгаз ООД
— Ловечгаз 96 АД
— Монтанагаз АД
— Овергаз Инк. АД
— Павгаз АД
— Плевенгаз АД
— Правецгаз 1 АД
— Примагаз АД
— Промишлено газоснабдяване ООД
— Раховецгаз 96 АД
— Рилагаз АД
— Севлиевогаз-2000 АД
— Сигаз АД
— Ситигаз България АД
— Софиягаз ЕАД
— Трансгаз Енд Трейд АД
— Хебросгаз АД
— Централ газ АД
— Черноморска технологична компания АД
— Ямболгаз 92 АД
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki opravljajo storitve v sektorjih plina in toplote, kakor so opredeljeni v oddelku 4 odstavka 1 črkah a), b) zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.
Primeri naročnikov:
— RWE Transgas Net, s.r.o.
— Pražská plynárenská, a.s.
— Severomoravská plynárenská, a.s.
— Plzeňská teplárenská, a.s.
— Pražská teplárenská a.s.
Danska
— Subjekti, ki distribuirajo plin ali toploto na podlagi dovoljenja v skladu s § 4 lov om varmeforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 347 z dne 17. julija 2005.
— Subjekti, ki transportirajo plin na podlagi licence v skladu s § 10 iz lov om naturgasforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1116 z dne 8. maja 2006.
— Subjekti, ki transportirajo plin na podlagi dovoljenja v skladu z bekendtgørelse nr. 361 om rørledningsanlæg på dansk kontinentalsokkelområde til transport af kulbrinter z dne 25. aprila 2006.
— Transport plina, ki ga izvede Energinet Danmark ali hčerinske družbe, ki so popolnoma v lasti Energinet Danmark, v skladu z lov om Energinet Danmark § 2, stk. 2 og 3, glej zakon št. 1384 z dne 20. decembra 2004.
Nemčija
Lokalni organi, organi javnega prava ali združenja organov javnega prava ali državna podjetja, ki oskrbujejo z energijo druga podjetja, upravljajo omrežje za oskrbo z energijo ali razpolagajo z omrežjem za oskrbo z energijo na podlagi lastništva v skladu s členom 3(18) Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz) z dne 24. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 9. decembra 2006.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).
— AS Kohtla-Järve Soojus;
— AS Kuressaare Soojus;
— AS Võru Soojus.
Irska
— Bord Gáis Éireann
— Drugi subjekti, ki lahko od Komisije za nadzor področja energetike dobijo licenco za distribucijo ali transportiranje naravnega plina v skladu z določbami Gas Act 1976 to 2002.
— Subjekti, ki dobijo licenco na podlagi Electricity Regulation Act 1999 in so kot upravljavci kombiniranih toplarn in elektrarn udeleženi v distribuciji toplote.
Grčija
— „Δημόσια Επιχείρηση Αερίου (Δ.ΕΠ.Α.) Α.Ε.“, ki transportira in distribuira plin v skladu z zakonom št. 2364/95, kakor je bil spremenjen z zakoni št. 2528/97, 2593/98 in 2773/99.
— Διαχειριστής Εθνικού Συστήματος Φυσικού Αερίου (ΔΕΣΦΑ) Α.Ε.
Španija
— Enagas, S.A.
— Bahía de Bizkaia Gas, S.L.
— Gasoducto Al Andalus, S.A.
— Gasoducto de Extremadura, S.A.
— Infraestructuras Gasistas de Navarra, S.A.
— Regasificadora del Noroeste, S.A.
— Sociedad de Gas de Euskadi, S.A
— Transportista Regional de Gas, S.A.
— Unión Fenosa de Gas, S.A.
— Bilbogas, S.A.
— Compañía Española de Gas, S.A.
— Distribución y Comercialización de Gas de Extremadura, S.A.
— Distribuidora Regional de Gas, S.A.
— Donostigas, S.A.
— Gas Alicante, S.A.
— Gas Andalucía, S.A.
— Gas Aragón, S.A.
— Gas Asturias, S.A.
— Gas Castilla – La Mancha, S.A.
— Gas Directo, S.A.
— Gas Figueres, S.A.
— Gas Galicia SDG, S.A.
— Gas Hernani, S.A.
— Gas Natural de Cantabria, S.A.
— Gas Natural de Castilla y León, S.A.
— Gas Natural SDG, S.A.
— Gas Natural de Alava, S.A.
— Gas Natural de La Coruña, S.A.
— Gas Natural de Murcia SDG, S.A.
— Gas Navarra, S.A.
— Gas Pasaia, S.A.
— Gas Rioja, S.A.
— Gas y Servicios Mérida, S.L.
— Gesa Gas, S.A.
— Meridional de Gas, S.A.U.
— Sociedad del Gas Euskadi, S.A.
— Tolosa Gas, S.A.
Francija
— Gaz de France, ki je ustanovljen in deluje na podlagi Loi 46/628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen.
— GRT Gaz, upravljavec prenosnega omrežja zemeljskega plina.
— Subjekti, ki distribuirajo plin in so navedeni v členu 23 Loi no46–628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen. (distribucijska podjetja mešanega gospodarstva, régies ali podobne storitve, sestavljene iz regionalnih ali lokalnih organov) Npr. Gaz de Bordeaux, Gaz de Strasbourg.
— Lokalni organi ali združenja lokalnih organov, ki distribuirajo toploto.
Italija
— SNAM Rete Gas SpA, S.G.M. e EDISON T. e S., ki transportira plin.
— Subjekti, ki distribuirajo plin na podlagi prečiščenega besedila zakonov o neposrednem nadzoru nad javnimi storitvami, ki ga izvajajo lokalni organi in pokrajine, odobrenega z Regio Decreto No2578 z dne 15. oktobra 1925 in D.P.R. No902 z dne 4. oktobra 1986 ter s členoma 14 in 15 Decreto Legislativo No164 z dne 23. maja 2000
— Subjekti, ki izvajajo javno distribucijo toplote, navedeni v členu 10 iz zakona št. 308 z dne 29. maja 1982 – Norme sul contenimento dei consumi energetici, lo sviluppo delle fonti rinnovabili di energia, l'esercizio di centrali elettriche alimentate con combustibili diversi dagli idrocarburi.
— Lokalni organi ali združenja lokalnih organov, ki izvajajo javno distribucijo toplote.
— Società di trasporto regionale, katere tarife je odobrila Autorità per l'energia elettrica ed il gas.
Ciper
Latvija
— Akciju sabiedrība „Latvijas gāze“.
— Javni subjekti lokalnih vlad, ki izvajajo javno oskrbo s toploto.
Litva
— Akcinė bendrovė „Lietuvos dujos“
— Drugi subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki izvajajo transport, distribucijo ali oskrbo s plinom v skladu z zakonom o zemeljskem plinu Republike Litve (Uradni list, št. 89–2743, 2000, št. 43–1626, 2007)
— Subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki izvajajo oskrbo s toploto v skladu z zakonom o toploti Republike Litve (Uradni list, št. 51-2254, 2003, št. 130-5259, 2007).
Luksemburg
— Société de transport de gaz SOTEG S.A.
— Gaswierk Esch-Uelzecht S.A.
— Service industriel de la Ville de Dudelange.
— Service industriel de la Ville de Luxembourg.
— Lokalni organi ali združenja lokalnih organov, zadolžena za javno distribucijo toplote.
Madžarska
— Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin v skladu s členi 162–163 iz 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in na podlagi dovoljenja v skladu z 2003. évi XLII. törvény a földgázellátásról.
— Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo toploto v skladu s členi 162–163 iz 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in na podlagi dovoljenja v skladu z 2005. évi XVIII. törvény a távhőszolgáltatásról.
Malta
— Korporazzjoni Enemalta (Enemalta Corporation)
Nizozemska
— Subjekti, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo plin na podlagi licence (vergunning), katero so podelili občinski organi v skladu z Gemeentewet. Na primer: NV Nederlandse Gasunie
— Občinski ali pokrajinski organi, ki transportirajo ali distribuirajo plin v skladu z Gemeentewet ali Provinciewet.
— Lokalni organi ali združenja lokalnih organov, ki izvajajo javno distribucijo toplote.
Avstrija
— Subjekti, ki so pooblaščeni za transport ali distribucijo plina v skladu z Energiewirtschaftsgesetz, dRGBl. I, str. 1451–1935 ali Gaswirtschaftgesetz, BGBl. I št. 121/2000, kakor je bil spremenjen.
— Subjekti, ki imajo dovoljenje za transport ali distribucijo toplote v skladu z Gewerbeordnung, BGBl. št. 194/1994, kakor je bil spremenjen.
Poljska
Energetske družbe v smislu ustawa z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne, ki med drugim vključujejo:
— Dolnośląska Spółka Gazownictwa Sp. z o.o. we Wrocławiu
— Europol Gaz S.A Warszawa
— Gdańskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Sp. z o.o.
— Górnośląska Spółka Gazownictwa Sp. z o.o., Zabrze
— Karpacka Spółka Gazownictwa Sp. z o.o. w Tarnowie
— Komunalne Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Sp. z o.o., Karczew
— Mazowiecka Spółka Gazownictwa Sp. z o.o. Warszawa
— Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej S. Α., Tarnów
— OPEC Grudziądz Sp. z o.o.
— Ostrowski Zakład Ciepłowniczy S.A., Ostrów Wielkopolski
— Pomorska Spółka Gazownictwa Sp. z o.o., Gdańsk
— Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej – Gliwice Sp. z o, o.
— Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej w Dąbrowie Górniczej S.A.
— Stołeczne Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej S.A., Warszawa
— Wielkopolska Spółka Gazownictwa Sp. z o.o, Poznań
— Wojewódzkie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej w Legnicy S.A.
— Zakład Energetyki Cieplnej w Wołominie Sp. z o.o.
— Zespół Elektrociepłowni Bydgoszcz S.A.
— Zespół Elektrociepłowni Bytom S.A.
— Elektrociepłownia Zabrze S.A.
— Ciepłownia Łańcut Sp. z.ο.ο.
Portugalska
Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin v skladu z:
— Decreto-Lei no 30/2006, de 15 de Fevereiro, que estabelece os princípios gerais de organização e funcionamento do Sistema Nacional de Gás Natural (SNGN), bem como o exercício das actividades de recepção, armazenamento, transporte, distribuição e comercialização de gás natural;
— Decreto-Lei no 140/2006, de 26 de Julho, que desenvolve os princípios gerais relativos à organização e funcionamento do SNGN, regulamentando o regime jurídico aplicável ao exercício daquelas actividades.
Romunija
— „Societatea Națională de Transport Gaze Naturale Transgaz – SA Mediaș“
— SC Distrigaz Sud SA
— E. ON Gaz România SA
— E.ON Gaz Distribuție SA – Societăți de distribuție locală
Slovenija
Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), in subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo toploto v skladu z odloki občin:
Mat. št. |
Naziv |
Poštna št. |
Kraj |
5226406 |
Javno podjetje Energetika Ljubljana D.O.O. |
1000 |
Ljubljana |
5796245 |
Podjetje za oskrbo z energijo Ogrevanje Piran D.O.O. Piran |
6330 |
Piran – Pirano |
5926823 |
Jeko – In, javno komunalno podjetje, D.O.O., Jesenice |
4270 |
Jesenice |
1954288 |
Geoplin plinovodi D.O.O. |
1000 |
Ljubljana |
5034477 |
Plinarna Maribor, družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve D.D. |
2000 |
Maribor |
5705754 |
Petrol Energetika D.O.O. Ravne na Koroškem |
2390 |
Ravne na Koroškem |
5789656 |
Javno podjetje Plinovod Sevnica |
8290 |
Sevnica |
5865379 |
Adriaplin podjetje za distribucijo zemeljskega plina D.O.O. Ljubljana |
1000 |
Ljubljana |
5872928 |
Mestni plinovodi Distribucija plina D.O.O. |
6000 |
Koper – Capodistria |
5914531 |
Energetika Celje javno podjetje D.O.O. |
3000 |
Celje |
5015731 |
Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje D.O.O. |
1420 |
Trbovlje |
5067936 |
Komunala D.O.O. javno podjetje Murska Sobota |
9000 |
Murska Sobota |
5067804 |
Javno komunalno podjetje Komunala Kočevje D.O.O. |
1330 |
Kočevje |
1574558 |
Oks občinske komunalne storitve D.O.O. Šempeter pri Gorici |
5290 |
Šempeter pri Gorici |
1616846 |
Energetika Preddvor, energetsko podjetje D.O.O. |
4205 |
Preddvor |
5107199 |
Javno podjetje Toplotna oskrba, D.O.O., Maribor |
2000 |
Maribor |
5231787 |
Javno podjetje Komunalna Energetika Nova Gorica D.O.O. |
5000 |
Nova Gorica |
5433215 |
Toplarna Železniki, proizvodnja in distribucija toplotne energije D.O.O. |
4228 |
Železniki |
5545897 |
Toplarna Hrastnik, javno podjetje za proizvodnjo, distribucijo in prodajo toplotne energije, D.O.O. |
1430 |
Hrastnik |
5615402 |
Spitt D.O.O. Zreče |
3214 |
Zreče |
5678170 |
Energetika Nazarje D.O.O. |
3331 |
Nazarje |
5967678 |
Javno podjetje Dom Nazarje, podjetje za oskrbo z energijo in vodo ter upravljanje z mestnimi napravami D.O.O. |
3331 |
Nazarje |
5075556 |
Loška komunala, oskrba z vodo in plinom, D.D. Škofja Loka |
4220 |
Škofja Loka |
5222109 |
Komunalno podjetje Velenje D.O.O. Izvajanje komunalnih dejavnosti D.O.O. |
3320 |
Velenje |
5072107 |
Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec D.O.O. |
2380 |
Slovenj Gradec |
5073162 |
Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, D.O.O. |
2310 |
Slovenska Bistrica |
Slovaška
— Subjekti, ki na podlagi dovoljenja zagotavljajo ali vodijo pridobivanje, distribucijo, transport, skladiščenje in javno oskrbo s plinom v skladu z zakonom št. 656/2004 zb.
— Subjekti, ki na podlagi dovoljenja zagotavljajo ali vodijo pridobivanje, distribucijo in javno oskrbo s toploto v skladu z zakonom št. 657/2004 zb.
— Na primer:
—— Slovenský plynárenský priemysel, a.s.
Finska
Javni ali drugi subjekti, ki upravljajo sistem plinskega prenosnega omrežja in ki transportirajo ali distribuirajo plin na podlagi licence v skladu s poglavjem 3(1) ali poglavjem 6(1) maakaasumarkkinalaki//naturgasmarknadslagen (508/2000), in občinski subjekti ali javna podjetja, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo toploto ali zagotavljajo toploto za omrežja.
Švedska
— Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin ali toploto na podlagi koncesije v skladu z lagen (1978:160) om vissa rörledningar.
Združeno kraljestvo
— Javni transporter plina, kakor je opredeljen v delu 7(1) Gas Act 1986.
— Subjekt, ki je zadolžen za oskrbo s plinom na podlagi člena 8 Gas (Northern Ireland) Order 1996.
— Lokalni organ, ki zagotavlja ali upravlja fiksno omrežje in zagotavlja ali bo zagotavljal javno storitve v zvezi s proizvodnjo, transportiranjem ali distribucijo toplote.
— Subjekt, ki ima licenco na podlagi dela 6(1)(a) Electricity Act 1989 in katerega dovoljenje vključuje tudi oskrbo iz dela 10(3) navedenega zakona.
PRILOGA II
Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije
Belgija
— Lokalni organi in združenja lokalnih organov za ta del njihovih dejavnosti.
— Société de Production d'Electricité/Elektriciteitsproductie Maatschappij.
— Electrabel/Electrabel
— Elia
Bolgarija
Subjekti, ki imajo licenco za proizvodnjo, transport, distribucijo, javno dostavo ali oskrbo z električno energijo s strani končnega dobavitelja v skladu s členom 39(1) Закона за енергетиката (обн., ДВ, бр.107/09.12.2003):
— АЕЦ Козлодуй – ЕАД
— Болкан Енерджи АД
— Брикел – ЕАД
— Българско акционерно дружество Гранитоид АД
— Девен АД
— ЕВН България Електроразпределение АД
— ЕВН България Електроснабдяване АД
— ЕЙ И ЕС – 3С Марица Изток 1
— Енергийна компания Марица Изток III – АД
— Енерго-про България – АД
— ЕОН България Мрежи АД
— ЕОН България Продажби АД
— ЕРП Златни пясъци АД
— ЕСО ЕАД
— ЕСП „Златни пясъци“ АД
— Златни пясъци-сервиз АД
— Калиакра Уинд Пауър АД
— НЕК ЕАД
— Петрол АД
— Петрол Сторидж АД
— Пиринска Бистрица-Енергия АД
— Руно-Казанлък АД
— Сентрал хидроелектрик дьо Булгари ЕООД
— Слънчев бряг АД
— ТЕЦ – Бобов Дол ЕАД
— ТЕЦ – Варна ЕАД
— ТЕЦ „Марица 3“ – АД
— ТЕЦ Марица Изток 2 – ЕАД
— Топлофикация Габрово – ЕАД
— Топлофикация Казанлък – ЕАД
— Топлофикация Перник – ЕАД
— Топлофикация Плевен – ЕАД
— ЕВН България Топлофикация – Пловдив – ЕАД
— Топлофикация Русе – ЕАД
— Топлофикация Сливен – ЕАД
— Топлофикация София – ЕАД
— Топлофикация Шумен – ЕАД
— Хидроенергострой ЕООД
— ЧЕЗ България Разпределение АД
— ЧЕЗ Електро България АД
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve v sektorju električne energije, kakor so opredeljeni črki c) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.
Primeri naročnikov:
— ČEPS, a.s.
— ČEZ, a. s.
— Dalkia Česká republika, a.s.
— PREdistribuce, a.s.
— Plzeňská energetika a.s.
— Sokolovská uhelná, právní nástupce, a.s.
Danska
— Subjekti, ki proizvajajo električno energijo na podlagi licence v skladu s § 10 iz lov om elforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1115 z dne 8. novembra 2006.
— Subjekti, ki transportirajo električno energijo na podlagi licence v skladu s § 19 iz lov om elforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1115 z dne 8. novembra 2006.
— Transport električne energije, ki ga izvede Energinet Danmark ali hčerinske družbe, ki so popolnoma v lasti Energinet Danmark, v skladu z lov om Energinet Danmark § 2, stk. 2 og 3, glej zakon št. 1384 z dne 20. decembra 2004.
Nemčija
Lokalni organi, organi javnega prava ali združenja organov javnega prava ali državna podjetja, ki oskrbujejo z energijo druga podjetja, upravljajo omrežje za oskrbo z energijo ali razpolagajo z omrežjem za oskrbo z energijo na podlagi lastništva v skladu s členom 3(18) Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz) z dne 24. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 9. decembra 2006.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332):
— AS Eesti Energia,
— OÜ Jaotusvõrk (Jaotusvõrk LLC);
— AS Narva Elektrijaamad;
— OÜ Põhivõrk.
Irska
— The Electricity Supply Board
— ESB Independent Energy [ESBIE – oskrba z električno energijo]
— Synergen Ltd. [proizvodnja električne energije]
— Viridian Energy Supply Ltd. [oskrba z električno energijo]
— Huntstown Power Ltd. [proizvodnja električne energije]
— Bord Gáis Éireann [oskrba z električno energijo]
— Dobavitelji in proizvajalci elektrike, ki so dobili licenco na podlagi Electricity Reulation Act 1999
— EirGrid plc
Grčija
„Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού Α.Ε.“, ustanovljen v skladu z zakonom 1468/1950 περί ιδρύσεως της ΔΕΗ in ki deluje v skladu z zakonom št. 2773/1999 in predsedniško odredbo št. 333/1999.
Španija
— Red Eléctrica de España, S.A.
— Endesa, S.A.
— Iberdrola, S.A.
— Unión Fenosa, S.A.
— Hidroeléctrica del Cantábrico, S.A.
— Electra del Viesgo, S.A.
— Drugi subjekti, ki izvajajo proizvodnjo, transport in distribucijo električne energije v skladu z „Ley 54/1997, de 27 de noviembre, del Sector eléctrico“ in izvedbeno zakonodajo.
Francija
— Électricité de France, ki je ustanovljen in deluje na podlagi Loi 46/628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen.
— RTE, upravljavec prenosnega električnega omrežja
— Subjekti, ki distribuirajo električno energijo in so navedeni v členu 23 Loi no46-628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen. (distribucijska podjetja mešanega gospodarstva, régies ali podobne storitve, sestavljene iz regionalnih ali lokalnih organov) Npr. Gaz de Bordeaux, Gaz de Strasbourg.
— Compagnie nationale du Rhône
— Electricité de Strasbourg
Italija
— Podjetja v Gruppo Enel, ki je pooblaščen za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije v smislu Decreto Legislativo No79 z dne 16. marca 1999, kakor je bil spremenjen in dopolnjen.
— TERNA – Rete elettrica nazionale SpA
— Druga podjetja, ki delujejo na podlagi koncesije v skladu z Decreto Legislativo No79 z dne 16. marca 1999.
Ciper
— Η Αρχή Ηλεκτρισμού Κύπρου, ustanovljen z περί Αναπτύξεως Ηλεκτρισμού Νόμο, Κεφ. 171.
— Διαχειριστής Συστήματος Μεταφοράς je bil ustanovljen v skladu s členom 57 Περί Ρύθμισης της Αγοράς Ηλεκτρισμού Νόμου 122(Ι) του 2003
Druge osebe, subjekti ali podjetja, ki izvajajo dejavnost iz člena 3 Direktive 2004/17/ES in poslujejo na podlagi licence, dodeljene v skladu s členom 34 περί Ρύθμισης της αγοράς Ηλεκτρισμού Νόμου του 2003 {Ν. 122(Ι)/2003}.
Latvija
VAS „Latvenergo“ in druga podjetja, ki proizvajajo, prenašajo in distribuirajo električno energijo ter nakupujejo v skladu z zakonom „Par iepirkumu sabiedrisko pakalpojumu sniedzēju vajadzībām“
Litva
— Državno podjetje Ignalina – jedrska elektrarna
— Akcinė bendrovė „Lietuvos energija“
— Akcinė bendrovė „Lietuvos elektrinė“
— Akcinė bendrovė Rytų skirstomieji tinklai
— Akcinė bendrovė „VST“
— Drugi subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki izvajajo dejavnosti proizvodnje električne energije, transporta ali distribucije v skladu z zakonom o električni energiji Republike Litve (Uradni list, št. 66–1984, 2000; št. 107–3964, 2004) in zakonom o nuklearni energiji Republike Litve (Uradni list, št. 119–2771, 1996).
Luksemburg
— Compagnie grand–ducale d'électricité de Luxembourg, ki proizvaja ali distribuira električno energijo v skladu s convention concernant l'établissement et l'exploitation des réseaux de distribution d'énergie électrique dans le grand-duché du Luxembourg z dne 11. novembra 1927 in odobrene z zakonom z dne 4. januarja 1928.
— Lokalni organi, zadolženi za transport ali distribucijo električne energije.
— Société électrique de l'Our (SEO).
— Syndicat de communes SIDOR
Madžarska
Subjekti, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo električno energijo v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2007. évi LXXXVI. törvény a villamos energiáról.
Malta
Korporazzjoni Enemalta (Enemalta Corporation)
Nizozemska
Subjekti, ki distribuirajo električno energijo na podlagi licence (vergunning), ki so jo podelili pokrajinski organi v skladu z Provinciewet. Na primer:
— Essent
— Nuon
Avstrija
Subjekti, ki upravljajo prenosna ali distribucijska omrežja v skladu z Elektrizitätswirtschafts- und Organisationsgesetz, BGBl. I št. 143/1998, kakor je bil spremenjen, ali v skladu z Elektrizitätswirtschafts(wesen)gesetze devetih Länder.
Poljska
Energetske družbe v smislu ustawa z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne, ki med drugim vključujejo :
— BOT Elektrownia „Opole“ S.A., Brzezie
— BOT Elektrownia Bełchatów S.A,
— BOT Elektrownia Turów S.A., Bogatynia
— Elbląskie Zakłady Energetyczne S.A. w Elblągu
— Elektrociepłownia Chorzów „ELCHO“ Sp. z o.o.
— Elektrociepłownia Lublin – Wrotków Sp. z o.o.
— Elektrociepłownia Nowa Sarzyna Sp. z o.o.
— Elektrociepłownia Rzeszów S.A.
— Elektrociepłownie Warszawskie S.A.
— Elektrownia „Kozienice“ S.A.
— Elektrownia „Stalowa Wola“ S.A.
— Elektrownia Wiatrowa, Sp. z o.o., Kamieńsk
— Elektrownie Szczytowo-Pompowe S.A., Warszawa
— ENEA S.A., Poznań
— Energetyka Sp. z o.o, Lublin
— EnergiaPro Koncern Energetyczny S.A., Wrocław
— ENION S.A., Kraków
— Górnośląski Zakład Elektroenergetyczny S.A., Gliwice
— Koncern Energetyczny Energa S.A., Gdańsk
— Lubelskie Zakłady Energetyczne S.A.
— Łódzki Zakład Energetyczny S.A,
— PKP Energetyka Sp. z o.o., Warszawa
— Polskie Sieci Elektroenergetyczne S.A., Warszawa
— Południowy Koncern Energetyczny S.A., Katowice
— Przedsiębiorstwo Energetyczne w Siedlcach Sp. z o.o.
— PSE-Operator S.A., Warszawa
— Rzeszowski Zakład Energetyczny S.A,
— Zakład Elektroenergetyczny „Elsen“ Sp. z o.o,, Częstochowa
— Zakład Energetyczny Białystok S.A,
— Zakład Energetyczny Łódź-Teren S, A.
— Zakład Energetyczny Toruń S.A.
— Zakład Energetyczny Warszawa-Teren
— Zakłady Energetyczne Okręgu Radomsko-Kieleckiego S.A.
— Zespół Elektrociepłowni Bydgoszcz S.A.
— Zespół Elektrowni Dolna Odra S.A., Nowe Czarnowo
— Zespół Elektrowni Ostrołęka S.A.
— Zespół Elektrowni Pątnów-Adamów-Konin S.A.
— Polskie Sieci Elektroenergetyczne S.A,
— Przedsiębiorstwo Energetyczne MEGAWAT Sp. Z.ο.ο.
— Zespół Elektrowni Wodnych Niedzica S.A.
— Energetyka Południe S.A.
Portugalska
(1) Proizvodnja električne energije
Subjekti, ki proizvajajo električno energijo v skladu z:
— Decreto-Lei no29/2006, de 15 de Fevereiro que estabelece as bases gerais da organização e o funcionamento dos sistema eléctrico nacional (SEN), e as bases gerais aplicáveis ao exercício das actividades de produção, transporte, distribuição e comercialização de electricidade e à organização dos mercados de electricidade;
— Decreto-Lei no 172/2006, de 23 de Agosto, que desenvolve os princípios gerais relativos à organização e ao funcionamento do SEN, regulamentando o diploma a trás referido.
— Subjekti, ki proizvajajo električno energijo pod posebnim režimom v skladu z Decreto-Lei no 189/88 de 27 de Maio, com a redacção dada pelos Decretos-Lei no 168/99, de 18 de Maio, no 313/95, de 24 de Novembro, no 538/99, de 13 de Dezembro, no 312/2001 e no 313/2001, ambos de 10 de Dezembro, Decreto-Lei no 339-C/2001, de 29 de Dezembro, Decreto-Lei no 68/2002, de 25 de Março, Decreto-Lei no 33-A/2005, de 16 de Fevereiro, Decreto-Lei no 225/2007, de 31 de Maio e Decreto-Lei no 363/2007, de 2 Novembro.
(2) Transport električne energije:
Subjekti, ki transportirajo električno energijo v skladu z:
— Decreto-Lei no29/2006, de 15 de Fevereiro, e do Decreto-lei no 172/2006, de 23 de Agosto.
(3) Distribucija električne energije
— Subjekti, ki distribuirajo električno energijo v skladu z Decreto-Lei no29/2006, de 15 de Fevereiro, e do Decreto-lei no 172/2006, de 23 de Agosto.
— Subjekti, ki distribuirajo električno energijo v skladu z Decreto-Lei no 184/95, de 27 de Julho, com a redacção dada pelo Decreto-Lei no 56/97, de 14 de Março e do Decreto-Lei no 344-B/82, de 1 de Setembro, com a redacção dada pelos Decreto-Lei no 297/86, de 19 de Setembro, Decreto-Lei no 341/90, de 30 de Outubro e Decreto-Lei no 17/92, de 5 de Fevereiro.
Romunija
— Societatea Comercială de Producere a Energiei Electrice Hidroelectrica – SA București
— Societatea Națională „Nuclearelectrica“ SA
— Societatea Comercială de Producere a Energiei Electrice și Termice Termoelectrica SA
— S. C. Electrocentrale Deva S.A.
— S.C. Electrocentrale București S.A.
— SC Electrocentrale Galați SA
— S.C. Electrocentrale Termoelectrica SA
— SC Complexul Energetic Craiova SA
— SC Complexul Energetic Rovinari SA
— SC Complexul Energetic Turceni SA
— Compania Națională de Transport a Energiei Electrice Transelectrica SA București
— Societatea Comercială Electrica SA, București
— S.C. Filiala de Distribuție a Energiei Electrice
— „Electrica Distribuție Muntenia Nord“ S.A
— S.C. Filiala de Furnizare a Energiei Electrice
— „Electrica Furnizare Muntenia Nord“ S.A
— S.C. Filiala de Distribuție și Furnizare a Energiei Electrice Electrica Muntenia Sud
— S.C. Filiala de Distribuție a Energiei Electrice
— „Electrica Distribuție Transilvania Sud“ S.A
— S.C. Filiala de Furnizare a Energiei Electrice
— „Electrica Furnizare Transilvania Sud“ S.A
— S.C. Filiala de Distribuție a Energiei Electrice
— „Electrica Distribuție Transilvania Nord“ S.A
— S.C. Filiala de Furnizare a Energiei Electrice
— „Electrica Furnizare Transilvania Nord“ S.A
— Enel Energie
— Enel Distribuție Banat
— Enel Distribuție Dobrogea
— E.ON Moldova SA
— CEZ Distribuție
Slovenija
Subjekti, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo električno energijo v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99)
Mat. št. |
Naziv |
Poštna št. |
Kraj |
1613383 |
Borzen D.O.O. |
1000 |
Ljubljana |
5175348 |
Elektro Gorenjska D.D. |
4000 |
Kranj |
5223067 |
Elektro Celje D.D. |
3000 |
Celje |
5227992 |
Elektro Ljubljana D.D. |
1000 |
Ljubljana |
5229839 |
Elektro Primorska D.D. |
5000 |
Nova Gorica |
5231698 |
Elektro Maribor D.D. |
2000 |
Maribor |
5427223 |
Elektro – Slovenija D.O.O. |
1000 |
Ljubljana |
5226406 |
Javno podjetje Energetika Ljubljana, D.O.O. |
1000 |
Ljubljana |
1946510 |
Infra D.O.O. |
8290 |
Sevnica |
2294389 |
Sodo sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, D.O.O. |
2000 |
Maribor |
5045932 |
Egs-Ri D.O.O. |
2000 |
Maribor |
Slovaška
Subjekti, ki na podlagi dovoljenja zagotavljajo proizvodnjo, transport prek sistema prenosnega omrežja, distribucijo in javno oskrbo z električno energijo prek distribucijskega omrežja v skladu z zakonom št. 656/2004 zb.
Na primer:
— Slovenské elektrárne, a.s.
— Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s.
— Západoslovenská energetika, a.s.
— Stredoslovenská energetika, a.s.
— Východoslovenská energetika, a.s.
Finska
Občinski subjekti in javna podjetja za proizvodnjo električne energije in subjekti, zadolženi za vzdrževanje električnih prenosnih ali distribucijskih omrežij in za transport električne energije ali za elektroenergetski sistem na podlagi licence v skladu s členom 4 ali 16 sähkömarkkinalaki/elmarknadslagen (386/1995) in v skladu z laki vesi- ja energiahuollon, liikenteen ja postipalvelujen alalla toimivien yksiköiden hankinnoista (349/2007)/lag om upphandling inom sektorerna vatten, energi, transporter och posttjänster (349/2007).
Švedska
Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo električno energijo na podlagi koncesije v skladu z ellagen (1997:857).
Združeno kraljestvo
— Subjekt, ki ima licenco na podlagi dela 6 Electricity Act 1989.
— Subjekt, ki ima licenco na podlagi člena 10(1) Electricity (Northern Ireland) Order 1992.
— National Grid Electricity Transmission plc
— System Operation Northern Irland Ltd
— Scottish & Southern Energy plc
— SPTransmission plc
PRILOGA III
Naročniki v sektorju pridobivanja, transporta ali distribucije pitne vode
Belgija
— Lokalni organi ali združenja lokalnih organov za ta del njihovih dejavnosti
— Société Wallonne des Eaux
— Vlaams Maatschappij voor Watervoorziening
Bolgarija
— „Тузлушка гора“ – ЕООД, Антоново
— „В И К – Батак“ – ЕООД, Батак
— „В и К – Белово“ – ЕООД, Белово
— „Водоснабдяване и канализация Берковица“ – ЕООД, Берковица
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Благоевград
— „В и К – Бебреш“ – ЕООД, Ботевград
— „Инфрастрой“ – ЕООД, Брацигово
— „Водоснабдяване“ – ЕООД, Брезник
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕАД, Бургас
— „Лукойл Нефтохим Бургас“ АД, Бургас
— „Бързийска вода“ – ЕООД, Бързия
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Варна
— „ВиК“ ООД, к.к. Златни пясъци
— „Водоснабдяване и канализация Йовковци“ – ООД, Велико Търново
— „Водоснабдяване, канализация и териториален водоинженеринг“ – ЕООД, Велинград
— „ВИК“ – ЕООД, Видин
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Враца
— „В И К“ – ООД, Габрово
— „В И К“ – ООД, Димитровград
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Добрич
— „Водоснабдяване и канализация – Дупница“ – ЕООД, Дупница
— ЧПСОВ, в.с. Елени
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Исперих
— „Аспарухов вал“ ЕООД, Кнежа
— „В И К – Кресна“ – ЕООД, Кресна
— „Меден кладенец“ – ЕООД, Кубрат
— „ВИК“ – ООД, Кърджали
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Кюстендил
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Ловеч
— „В и К – Стримон“ – ЕООД, Микрево
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Монтана
— „Водоснабдяване и канализация – П“ – ЕООД, Панагюрище
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Перник
— „В И К“ – ЕООД, Петрич
— „Водоснабдяване, канализация и строителство“ – ЕООД, Пещера
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Плевен
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Пловдив
— „Водоснабдяване–Дунав“ – ЕООД, Разград
— „ВКТВ“ – ЕООД, Ракитово
— ЕТ „Ердуван Чакър“, Раковски
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Русе
— „Екопроект-С“ ООД, Русе
— „УВЕКС“ – ЕООД, Сандански
— „ВиК-Паничище“ ЕООД, Сапарева баня
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕАД, Свищов
— „Бяла“ – ЕООД, Севлиево
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Силистра
— „В и К“ – ООД, Сливен
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Смолян
— „Софийска вода“ – АД, София
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, София
— „Стамболово“ – ЕООД, Стамболово
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Стара Загора
— „Водоснабдяване и канализация-С“ – ЕООД, Стрелча
— „Водоснабдяване и канализация – Тетевен“ – ЕООД, Тетевен
— „В и К – Стенето“ – ЕООД, Троян
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Търговище
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Хасково
— „Водоснабдяване и канализация“ – ООД, Шумен
— „Водоснабдяване и канализация“ – ЕООД, Ямбол
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve v panogi za upravljanje z vodo, kakor so opredeljeni v delu 4 odstavka 1 črkah d) in e) zakona št. 137/2006 Sb. o javnih naročilih.
Primeri naročnikov:
— Veolia Voda Česká Republika, a.s.
— Pražské vodovody a kanalizace, a.s.
— Severočeská vodárenská společnost a.s.
— Severomoravské vodovody a kanalizace Ostrava a.s.
— Ostravské vodárny a kanalizace a.s.Severočeská vodárenská společnost a.s.
Danska
— Subjekti za oskrbo z vodo, kakor so opredeljeni v § 3(3) lov om vandforsyning m.v., glej prečiščeno besedilo zakona št. 71 z dne 17. januarja 2007.
Nemčija
— Subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo vodo v skladu z Eigenbetriebsverordnungen ali Eigenbetriebsgesetze der Länder (komunalna podjetja).
— Subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo vodo v skladu z Gesetze über die kommunale Gemeinschaftsarbeit oder Zusammenarbeit der Länder.
— Subjekti, ki pridobivajo vodo v skladu z Gesetz über Wasser- und Bodenverbände z dne 12. februarja 1991, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. maja 2002.
— Javna podjetja za pridobivanje ali distribucijo pitne vode v skladu s Kommunalgesetze, zlasti z Gemeindeverordnungen der Länder.
— Podjetja, ustanovljena na podlagi Aktiengesetz z dne 6. septembra 1965, kakor je bil nazadnje spremenjen 5. januarja 2007, ali na podlagi GmbH-Gesetz z dne 20. aprila 1892, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. novembra 2006, ali s pravnim statusom Kommanditgesellschaft (komandintne družbe), ki pridobivajo ali distribuirajo vodo na podlagi posebne pogodbe z regionalnimi ali lokalnimi oblastmi.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332):
— AS Haapsalu Veevärk;
— AS Kuressaare Veevärk;
— AS Narva Vesi;
— AS Paide Vesi;
— AS Pärnu Vesi;
— AS Tartu Veevärk;
— AS Valga Vesi;
— AS Võru Vesi.
Irska
Subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo vodo v skladu z Local Government [Sanitary Services] Act 1878 to 1964.
Grčija
— „Εταιρεία Υδρεύσεως και Αποχετεύσεως Πρωτευούσης Α.Ε.“ („Ε.Υ.Δ.Α.Π.“ ali „Ε.Υ.Δ.Α.Π. Α.Ε.“). Pravni status družbe urejajo določbe iz prečiščenega besedila zakona št. 2190/1920, zakona št. 2414/1996 in dodatno določbe zakona št. 1068/80 in zakona št. 2744/1999.
— „Εταιρεία Ύδρευσης και Αποχέτευσης Θεσσαλονίκης Α.Ε.“ („Ε.Υ.Α.Θ. Α.Ε.“), ki posluje v skladu z zakonom št. 2937/2001 (Uradni list Grčije št. 169 A') in zakonom št. 2651/1998 (Uradni list Grčije št. 248 A').
— „Δημοτική Επιχείρηση Ύδρευσης και Αποχέτευσης Μείζονος Περιοχής Βόλου“ („ΔΕΥΑΜΒ“), ki posluje v skladu z zakonom št. 890/1979.
— „Δημοτικές Επιχειρήσεις Ύδρευσης – Αποχέτευσης“ (občinska podjetja za oskrbo z vodo in kanalizacijo), ki pridobivajo in distribuirajo vodo v skladu z zakonom št. 1069/80 z dne 23. avgusta 1980.
— „Σύνδεσμοι Ύδρευσης“ (občinska združenja za oskrbo z vodo in združenja skupnosti za oskrbo z vodo), ki poslujejo na podlagi predsedniške odredbe št. 410/1995 v skladu z Κώδικoς Δήμων και Κοινοτήτων.
— „Δήμοι και Κοινότητες“ (občine in skupnosti), ki posluje na podlagi predsedniške odredbe št. 410/1995 v skladu z Κώδικoς Δήμων και Κοινοτήτων.
Španija
— Mancomunidad de Canales de Taibilla.
— Aigües de Barcelona S.A., y sociedades filiales
— Canal de Isabel II
— Agencia Andaluza del Agua
— Agencia Balear de Agua y de la Calidad Ambiental
— Drugi javni subjekti, ki so del „Comunidades Autónomas“ ali odvisni od njih in od „Corporaciones locales“ ter dejavni na področju distribucije pitne vode.
— Drugi zasebni subjekti, ki imajo posebne ali izključne pravice, ki jim jih na področju distribucije pitne vode podelijo „Corporaciones locales“.
Francija
Regionalni ali lokalni organi in javni lokalni subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo pitno vodo.
— Régies des eaux, (primeri: Régie des eaux de Grenoble, régie des eaux de Megève, régie municipale des eaux et de l'assainissement de Mont-de-Marsan, régie des eaux de Venelles)
— Organi za transport vode, dobavo in pridobivanje (primeri: Syndicat des eaux d'Ile de France, syndicat départemental d'alimentation en eau potable de la Vendée, syndicat des eaux et de l'assainissement du Bas-Rhin, syndicat intercommunal des eaux de la région grenobloise, syndicat de l'eau du Var-est, syndicat des eaux et de l'assainissement du Bas-Rhin).
Italija
— Organi, zadolženi za upravljanje različnih faz distribucije vode na podlagi prečiščenega besedila zakonov o neposrednem nadzoru javnih služb, ki ga izvajajo lokalni organi in pokrajine, odobrenim z Regio Decreto No2578 z dne 15. oktobra 1925, D.P.R. No902 z dne 4. oktobra 1986 in zakonsko uredbo št. 267 z dne 18. avgusta 2000, ki vsebuje prečiščeno besedilo zakonov o strukturi lokalnih organov, predvsem v smislu členov 112 in 116.
— Acquedotto Pugliese S.p.A. (D.lgs. 11.5.1999 n. 141)
— Ente acquedotti siciliani, ustanovljen na podlagi Legge Regionale No2/2 z dne 4. septembra 1979 in Lege Regionale No81 z dne 9. avgusta 1980, in liquidazione con Legge Regionale No9 z dne 31. maja 2004 (člen 1)
— Ente sardo acquedotti e fognature, ustanovljen z zakonom št. 9 z dne 5. julija 1963. Poi ESAF S.p.A. nel 2003 – confluita in ABBANOA S.p.A: : ente soppresso il 29.7.2005 e posto in liquidazione con L.R. 21.4.2005 no7 (art. 5, comma 1)- Legge finanziaria 2005
Ciper
— Τα Συμβούλια Υδατοπρομήθειας, ki distribuira vodo na občinskih in drugih območjih v skladu z περί Υδατοπρομήθειας Δημοτικών και Άλλων Περιοχών Νόμου, Κεφ. 350.
Latvija
— Subjekti javnega in zasebnega prava, ki pridobivajo, prenašajo in distribuirajo pitno vodo v fiksni sistem ter nakupujejo v skladu z zakonom „Par iepirkumu sabiedrisko pakalpojumu sniedzēju vajadzībām“
Litva
— Subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki izvajajo dejavnosti pridobivanja pitne vode, transporta ali distribucije v skladu z zakonom o upravljanju pitne in odpadne vode Republike Litve (Uradni list, št. 82–3260, 2006).
Luksemburg
— Službe lokalnih organov, zadolžene za distribucijo vode.
— Združenja lokalnih organov, ki pridobivajo ali distribuirajo vodo in so ustanovljena v skladu z loi concernant la création des syndicats de communes z dne 23. februarja 2001, kakor je bil spremenjen in dopolnjen z zakonom z dne 23. decembra 1958 in z zakonom z dne 29. julija 1981, in v skladu z loi ayant pour objet le renforcement de l'alimentation en eau potable du grand–duché du Luxembourg a partir du réservoir d'Esch–sur–Sure z dne 31. julija 1962:
— Syndicat de communes pour la construction, l’exploitation et l’entretien de la conduite d’eau du Sud-Est – SESE
— Syndicat des Eaux du Barrage d’Esch-sur-Sûre – SEBES
— Syndicat intercommunal pour la distribution d’eau dans la région de l’Est – SIDERE
— Syndicat des Eaux du Sud – SES
— Syndicat des communes pour la construction, l’exploitation et l’entretien d’une distribution d’eau à Savelborn-Freckeisen
— Syndicat pour la distribution d’eau dans les communes de Bous, Dalheim, Remich, Stadtbredimus et Waldbredimus – SR
— Syndicat de distribution d’eau des Ardennes – DEA
— Syndicat de communes pour la construction, l’exploitation et l’entretien d’une distribution d’eau dans les communes de Beaufort, Berdorf et Waldbillig
— Syndicat des eaux du Centre – SEC
Madžarska
— Subjekti, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 1995. évi LVII. törvény a vízgazdálkodásról.
Malta
— Korporazzjoni għas-Servizzi ta’ l-Ilma (Water Services Corporation)
— Korporazzjoni għas-Servizzi ta’ Desalinazzjoni (Water Desalination Services)
Nizozemska
Subjekti, ki pridobivajo ali distribuirajo vodo v skladu z Waterleidingwet
Avstrija
Lokalni organi in združenja lokalnih organov, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo v skladu z Wasserversorgungsgesetze devetih Länder.
Poljska
Družbe za oskrbo z vodo in kanalizacijo v smislu ustawa z dnia 7 czerwca 2001 r., o zbiorowym zaopatrzeniu w wodę i zbiorowym odprowadzaniu ścieków, ki izvajajo gospodarske dejavnosti javne oskrbe z vodo ali javne storitve čiščenja komunalnih voda. Te med drugim vključujejo:
— AQUANET S.A., Poznań
— Górnośląskie Przedsiębiorstwo Wodociągów S.A. w Katowicach
— Miejskie Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji S.A. w Krakowie
— Miejskie Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji Sp. z o. o. Wrocław
— Miejskie Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji w Lublinie Sp. z o.o.
— Miejskie Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji w m. st. Warszawie S.A.
— Rejonowe Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji w Tychach S.A,
— Rejonowe Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji Sp. z o.o. w Zawierciu
— Rejonowe Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji w Katowicach S.A.
— Wodociągi Ustka Sp. z o.o.
— Zakład Wodociągów i Kanalizacji Sp. z o.o. Łódź
— Zakład Wodociągów i Kanalizacji Sp. z o.o., Szczecin
Portugalska
— Medobčinski sistemi – podjetja, ki vključujejo državna ali druga javna podjetja z večinskim deležem in zasebna podjetja v skladu z Decreto-Lei No 379/93 do 5 de Novembro 1993 , alterado pelo Decreto-Lei No 176/99 do 25 de Outubro 1999, Decreto-Lei No 439-A/99 do 29 de Outubro 1999 in Decreto-Lei No 103/2003 do 23 de Maio 2003. Dovoljeno je neposredno državno upravljanje.
— Medobčinski sistemi – lokalni organi, združenja lokalnih organov, službe lokalnih organov, podjetja s celotnim ali večinskim deležem kapitala v državni lasti ali zasebna podjetja v skladu z Lei 53-F/2006, do 29 de Dezembro 2006, in Decreto-Lei No 379/93 do 5 de Novembro 1993, spremenjenim z Decreto-Lei No 176/99 z dne 25. oktobra 1999, Decreto-Lei No 439-A/99 do 29 de Outubro 1999 e Decreto-Lei No 103/2003 do 23 de Maio 2003.)
Romunija
Departamente ale Autorităților locale și Companii care produc, transportă și distribuie apă (službe lokalnih organov in podjetja, ki pridobivajo, transportirajo in distribuirajo vodo); na primer:
— S.C. APA – C.T.T.A. S.A. Alba Iulia, Alba
— S.C. APA – C.T.T.A. S.A. Filiala Alba Iulia SA., Alba Iulia, Alba
— S.C. APA – C.T.T.A. S.A Filiala Blaj, Blaj, Alba
— Compania de Apă Arad
— S.C. Aquaterm AG 98 S.A. Curtea de Argeș, Argeș
— S.C. APA Canal 2000 S.A. Pitești, Argeș
— S.C. APA Canal S.A. Onești, Bacău
— Compania de Apă-Canal, Oradea, Bihor
— R.A.J.A. Aquabis Bistrița, Bistrița-Năsăud
— S.C. APA Grup SA Botoșani, Botoșani
— Compania de Apă, Brașov, Brașov
— R.A. APA, Brăila, Brăila
— S.C. Ecoaquasa Sucursala Călărași, Călărași, Călărași
— S.C. Compania de Apă Someș S.A., Cluj, Cluj-Napoca
— S.C. Aquasom S.A. Dej, Cluj
— Regia Autonomă Județeană de Apă, Constanța, Constanța
— R.A.G.C. Târgoviște, Dâmbovița
— R.A. APA Craiova, Craiova, Dolj
— S.C. Apa-Canal S.A., Bailești, Dolj
— S.C. Apa-Prod S.A. Deva, Hunedoara
— R.A.J.A.C. Iași, Iași
— Direcția Apă-Canal, Pașcani, Iași
— Societatea Națională a Apelor Minerale (SNAM)
Slovenija
Subjekti, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo v skladu s koncesijskim aktom, izdanim na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93, 1/96), in odloki občin.
Mat. št. |
Naziv |
Poštna št. |
Kraj |
5015731 |
Javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje D.O.O. |
1420 |
Trbovlje |
5067936 |
Komunala D.O.O. javno podjetje Murska Sobota |
9000 |
Murska Sobota |
5067804 |
Javno komunalno podjetje Komunala Kočevje D.O.O. |
1330 |
Kočevje |
5075556 |
Loška komunala, oskrba z vodo in plinom, D.D. Škofja Loka |
4220 |
Škofja Loka |
5222109 |
Komunalno podjetje Velenje D.O.O. Izvajanje komunalnih dejavnosti D.O.O. |
3320 |
Velenje |
5072107 |
Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec D.O.O. |
2380 |
Slovenj Gradec |
1122959 |
Komunala javno komunalno podjetje D.O.O. Gornji Grad |
3342 |
Gornji Grad |
1332115 |
Režijski obrat občine Jezersko |
4206 |
Jezersko |
1332155 |
Režijski obrat občine Komenda |
1218 |
Komenda |
1357883 |
Režijski obrat občine Lovrenc na Pohorju |
2344 |
Lovrenc na Pohorju |
1563068 |
Komuna, javno komunalno podjetje D.O.O. Beltinci |
9231 |
Beltinci |
1637177 |
Pindža javno komunalno podjetje D.O.O. Petrovci |
9203 |
Petrovci |
1683683 |
Javno podjetje EDŠ – ekološka družba, D.O.O. Šentjernej |
8310 |
Šentjernej |
5015367 |
Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, D.O.O., Postojna |
6230 |
Postojna |
5015707 |
Komunalno podjetje Vrhnika proizvodnja in distribucija vode, D.D. |
1360 |
Vrhnika |
5016100 |
Komunalno podjetje Ilirska Bistrica |
6250 |
Ilirska Bistrica |
5046688 |
Javno podjetje Vodovod – kanalizacija, D.O.O. Ljubljana |
1000 |
Ljubljana |
5062403 |
Javno podjetje Komunala Črnomelj D.O.O. |
8340 |
Črnomelj |
5063485 |
Komunala Radovljica, javno podjetje za komunalno dejavnost, D.O.O. |
4240 |
Radovljica |
5067731 |
Komunala Kranj, javno podjetje, D.O.O. |
4000 |
Kranj |
5067758 |
Javno podjetje Komunala Cerknica D.O.O. |
1380 |
Cerknica |
5068002 |
Javno komunalno podjetje Radlje D.O.O. ob Dravi |
2360 |
Radlje ob Dravi |
5068126 |
Jkp, javno komunalno podjetje D.O.O. Slovenske Konjice |
3210 |
Slovenske Konjice |
5068134 |
Javno komunalno podjetje Žalec D.O.O. |
3310 |
Žalec |
5073049 |
Komunalno podjetje Ormož D.O.O. |
2270 |
Ormož |
5073103 |
Kop javno komunalno podjetje Zagorje ob Savi, D.O.O. |
1410 |
Zagorje ob Savi |
5073120 |
Komunala Novo Mesto D.O.O., javno podjetje |
8000 |
Novo mesto |
5102103 |
Javno komunalno podjetje Log D.O.O. |
2390 |
Ravne na Koroškem |
5111501 |
Okp javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina D.O.O. |
3250 |
Rogaška Slatina |
5112141 |
Javno podjetje komunalno stanovanjsko podjetje Litija, D.O.O. |
1270 |
Litija |
5144558 |
Komunalno podjetje Kamnik D.D. |
1241 |
Kamnik |
5144574 |
Javno komunalno podjetje Grosuplje D.O.O. |
1290 |
Grosuplje |
5144728 |
Ksp Hrastnik komunalno – stanovanjsko podjetje D.D. |
1430 |
Hrastnik |
5145023 |
Komunalno podjetje Tržič D.O.O. |
4290 |
Tržič |
5157064 |
Komunala Metlika javno podjetje D.O.O. |
8330 |
Metlika |
5210461 |
Komunalno stanovanjska družba D.O.O. Ajdovščina |
5270 |
Ajdovščina |
5213258 |
Javno komunalno podjetje Dravograd |
2370 |
Dravograd |
5221897 |
Javno podjetje Komunala D.O.O. Mozirje |
3330 |
Mozirje |
5227739 |
Javno komunalno podjetje Prodnik D.O.O. |
1230 |
Domžale |
5243858 |
Komunala Trebnje D.O.O. |
8210 |
Trebnje |
5254965 |
Komunala, komunalno podjetje D.O.O.,Lendava |
9220 |
Lendava – Lendva |
5321387 |
Komunalno podjetje Ptuj D.D. |
2250 |
Ptuj |
5466016 |
Javno komunalno podjetje Šentjur D.O.O. |
3230 |
Šentjur |
5475988 |
Javno podjetje Komunala Radeče D.O.O. |
1433 |
Radeče |
5529522 |
Radenska-Ekoss, podjetje za stanovanjsko, komunalno in ekološko dejavnost, Radenci D.O.O. |
9252 |
Radenci |
5777372 |
Vit-Pro D.O.O. Vitanje; Komunala Vitanje, javno podjetje D.O.O. |
3205 |
Vitanje |
5827558 |
Komunalno podjetje Logatec D.O.O. |
1370 |
Logatec |
5874220 |
Režijski obrat občine Osilnica |
1337 |
Osilnica |
5874700 |
Režijski obrat občine Turnišče |
9224 |
Turnišče |
5874726 |
Režijski obrat občine Črenšovci |
9232 |
Črenšovci |
5874734 |
Režijski obrat občine Kobilje |
9223 |
Dobrovnik |
5881820 |
Režijski obrat občina Kanal Ob Soči |
5213 |
Kanal |
5883067 |
Režijski obrat občina Tišina |
9251 |
Tišina |
5883148 |
Režijski obrat občina Železniki |
4228 |
Železniki |
5883342 |
Režijski obrat občine Zreče |
3214 |
Zreče |
5883415 |
Režijski obrat občina Bohinj |
4264 |
Bohinjska Bistrica |
5883679 |
Režijski obrat občina Črna Na Koroškem |
2393 |
Črna na Koroškem |
5914540 |
Vodovod – Kanalizacija javno podjetje D.O.O. Celje |
3000 |
Celje |
5926823 |
Jeko – In, javno komunalno podjetje, D.O.O., Jesenice |
4270 |
Jesenice |
5945151 |
Javno komunalno podjetje Brezovica D.O.O. |
1352 |
Preserje |
5156572 |
Kostak, komunalno in stavbno podjetje D.D. Krško |
8270 |
Krško |
1162431 |
Vodokomunalni sistemi izgradnja in vzdrževanje vodokomunalnih sistemov D.O.O. Velike Lašče |
Velike Lašče |
|
1314297 |
Vodovodna zadruga Golnik, Z.O.O. |
4204 |
Golnik |
1332198 |
Režijski obrat občine Dobrovnik |
9223 |
Dobrovnik – Dobronak |
1357409 |
Režijski obrat občine Dobje |
3224 |
Dobje pri Planini |
1491083 |
Pungrad, javno komunalno podjetje D.O.O. Bodonci |
9265 |
Bodonci |
1550144 |
Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica D.D. |
5000 |
Nova Gorica |
1672860 |
Vodovod Murska Sobota javno podjetje D.O.O. |
9000 |
Murska Sobota |
5067545 |
Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice D.D. |
8250 |
Brežice |
5067782 |
Javno podjetje – Azienda publica Rižanski vodovod Koper D.O.O. – S.R.L. |
6000 |
Koper – Capodistria |
5067880 |
Mariborski vodovod javno podjetje D.D. |
2000 |
Maribor |
5068088 |
Javno podjetje Komunala D.O.O. Sevnica |
8290 |
Sevnica |
5072999 |
Kraški vodovod Sežana javno podjetje D.O.O. |
6210 |
Sežana |
5073251 |
Hydrovod D.O.O. Kočevje |
1330 |
Kočevje |
5387647 |
Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer D.O.O. |
9240 |
Ljutomer |
5817978 |
Vodovodna zadruga Preddvor, Z.B.O. |
4205 |
Preddvor |
5874505 |
Režijski obrat občina Laško |
Laško |
|
5880076 |
Režijski obrat občine Cerkno |
5282 |
Cerkno |
5883253 |
Režijski obrat občine Rače Fram |
2327 |
Rače |
5884624 |
Vodovodna zadruga Lom, Z.O.O. |
4290 |
Tržič |
5918375 |
Komunala, javno podjetje, Kranjska Gora, D.O.O. |
4280 |
Kranjska Gora |
5939208 |
Vodovodna zadruga Senično, Z.O.O. |
4294 |
Križe |
1926764 |
Ekoviz D.O.O. |
9000 |
Murska Sobota |
5077532 |
Komunala Tolmin, javno podjetje D.O.O. |
5220 |
Tolmin |
5880289 |
Občina Gornja Radgona |
9250 |
Gornja Radgona |
1274783 |
Wte Wassertechnik Gmbh, podružnica Kranjska Gora |
4280 |
Kranjska Gora |
1785966 |
Wte Bled D.O.O. |
4260 |
Bled |
1806599 |
Wte Essen |
3270 |
Laško |
5073260 |
Komunalno stanovanjsko podjetje D.D. Sežana |
6210 |
Sežana |
5227747 |
Javno podjetje centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik D.O.O. |
1230 |
Domžale |
1215027 |
Aquasystems gospodarjenje z vodami D.O.O. |
2000 |
Maribor |
1534424 |
Javno komunalno podjetje D.O.O. Mežica |
2392 |
Mežica |
1639285 |
Čistilna naprava Lendava D.O.O. |
9220 |
Lendava – Lendva |
5066310 |
Nigrad javno komunalno podjetje D.D. |
2000 |
Maribor |
5072255 |
Javno podjetje-Azienda Pubblica Komunala Koper, D.O.O. – S.R.L. |
6000 |
Koper – Capodistria |
5156858 |
Javno podjetje Komunala Izola, D.O.O. Azienda Pubblica Komunala Isola, S.R.L. |
6310 |
Izola – Isola |
5338271 |
Gop gradbena, organizacijska in prodajna dejavnost, D.O.O. |
8233 |
Mirna |
5708257 |
Stadij, D.O.O., Hruševje |
6225 |
Hruševje |
5144647 |
Komunala, javno komunalno podjetje Idrija, D.O.O. |
5280 |
Idrija |
5105633 |
Javno podjetje Okolje Piran |
6330 |
Piran – Pirano |
5874327 |
Režijski obrat občina Kranjska Gora |
4280 |
Kranjska Gora |
1197380 |
Čista narava, javno komunalno podjetje D.O.O. Moravske Toplice |
9226 |
Moravske Toplice |
Slovaška
— Subjekti, ki upravljajo javne vodne sisteme v zvezi s pridobivanjem ali transportom in javno distribucijo pitne vode na podlagi trgovinske licence in potrdila o poklicni usposobljenosti za vodenje javnih vodnih sistemov, podeljenih v skladu z zakonom št. 442/2002 zb. po besedilu zakonov št. 525/2003 zb., št. 364/2004 zb., št. 587/2004 zb. in št. 230/2005 zb.,
— Subjekti, ki vodijo obrat za upravljanje z vodo v skladu s pogoji iz zakona št. 364/2004 zb. po besedilu zakononov št. 587/2004 zb. in št. 230/2005 zb., na podlagi dovoljenja v skladu z zakonom št. 135/1994 zb. po besedilu zakonov št. 52/1982 zb., št. 595/1990 zb., št. 128/1991 zb., št. 238/1993 zb., št. 416/2001 zb., št. 533/2001 zb. in hkrati zagotavljajo javni transport ali distribucijo pitne vode v skladu z zakonom št. 442/2002 zb. po besedilu zakonov št. 525/2003 zb., št. 364/2004 zb., št. 587/2004 zb. in št. 230/2005 zb.
Na primer:
— Bratislavská vodárenská spoločnosť, a.s.
— Západoslovenská vodárenská spoločnosť, a.s.
— Považská vodárenská spoločnosť, a.s.
— Severoslovenské vodárne a kanalizácie, a.s.
— Stredoslovenská vodárenská spoločnosť, a.s.
— Podtatranská vodárenská spoločnosť, a.s.
— Východoslovenská vodárenská spoločnosť, a.s.
Finska
— Organi za oskrbo z vodo na podlagi člena 3 vesihuoltolaki/lagen om vattentjänster (119/2001).
Švedska
Lokalni organi in občinska podjetja, ki pridobivajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo na podlagi lagen (2006:412) om allmänna vattentjänster.
Združeno kraljestvo
— Družba, ki deluje kot podjetje za oskrbo z vodo ali komunalno podjetje na podlagi Water Industry Act 1991.
— Organ za vodo in kanalizacijo, ustanovljen na podlagi člena 62 Local Government etc (Scotland) Act 1994.
— The Department for Regional Development (Northern Ireland)
PRILOGA IV
Naročniki s področja železniškega prometa
Belgija
— SNCB Holding/NMBS Holding
— Société nationale des Chemins de fer belges//Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen.
— Infrabel
Bolgarija
— Национална компания „Железопътна инфраструктура“
— „Български държавни железници“ ЕАД
— „БДЖ – Пътнически превози“ ЕООД
— „БДЖ – Тягов подвижен състав (Локомотиви)“ ЕООД
— „БДЖ – Товарни превози“ ЕООД
— „Българска Железопътна Компания“ АД
— „Булмаркет – ДМ“ ООД
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve na področju železniških storitev, kakor so opredeljene v črki f) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.
Primeri naročnikov:
— ČD Cargo, a.s.
— České dráhy, a.s
— Správa železniční dopravní cesty, státní organizace
Danska
— DSB
— DSB S-tog A/S
— Metroselskabet I/S
Nemčija
— Deutsche Bahn AG.
— Drugi subjekti, ki zagotavljajo storitve javnega železniškega prometa v skladu s členom 2(1) Allgemeines Eisenbahngesetz z dne 27. decembra 1993, kakor je bil nazadnje spremenjen 26. februarja 2008.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).
— AS Eesti Raudtee;
— AS Elektriraudtee.
Irska
— Iarnród Éireann [/Irish Rail]
— Railway Procurement Agency
Grčija
— „Oργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος Α.Ε.“ („Ο.Σ.Ε. Α.Ε.“) v skladu z zakonom št. 2671/98.
— „ΕΡΓΟΣΕ Α.Ε.“ v skladu z zakonom št. 2366/95.
Španija
— Ente público Administración de Infraestructuras Ferroviarias (ADIF).
— Red Nacional de los Ferrocarriles Españoles (RENFE).
— Ferrocarriles de Vía Estrecha (FEVE).
— Ferrocarrils de la Generalitat de Catalunya (FGC).
— Eusko Trenbideak (Bilbao).
— Ferrocarrils de la Generalitat Valenciana. (FGV).
— Serveis Ferroviaris de Mallorca (Ferrocarriles de Mallorca).
— Ferrocarril de Soller
— Funicular de Bulnes
Francija
— Société nationale des chemins de fer français in druga javna železniška omrežja iz Loi d'orientation des transports intérieurs št. 82–1153 z dne 30. decembra 1982, naslov II, poglavje 1.
— Réseau ferré de France, državno podjetje, ustanovljeno na podlagi zakona št. 97–135 z dne 13. februarja 1997.
Italija
— Ferrovie dello Stato S. p. A., vključno s Società partecipate
— Subjekti, družbe in podjetja, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 10 kraljeve uredbe št. 1447 z dne 9. maja 1912, ki odobrava prečiščeno besedilo zakonov o le ferrovie concesse all'Industria privata, le tramvie a trazione meccanica e gli automobili
— Subjekti, družbe in podjetja, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 4 zakona št. 410 z dne 4. junija 1949 – Concorso dello Stato per la riattivazione del pubblici servizi di trasporto in concessione.
— Subjekti, družbe in podjetja ali lokalni organi, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 14 zakona št. 1221 z dne 2. avgusta 1952 – Provvedimenti per l'esercizio ed il potenziamento di ferrovie e di altre linee di trasporto in regime di concessione.
— Subjekti, družbe in podjetja, ki opravljajo storitve javnega prometa v skladu s členoma 8 in 9 decreto legislativo No422 z dne 19. novembra 1997 – Conferimento alle regioni ed agli enti locali di funzioni e compiti in materia di trasporto pubblico locale, a norma dell'articolo 4, comma 4, della L. 15 marzo 1997, n. 9 –, kakor je bil spremenjen z decreto legislativo No400 z dne 20. septembra 1999 in s členom 45 Legge No166 z dne 1. avgusta 2002.
Ciper
Latvija
— Valsts akciju sabiedrība „Latvijas dzelzceļš“.
— Valsts akciju sabiedrība „Vaiņodes dzelzceļš“.
Litva
— Akcinė bendrovė „Lietuvos geležinkeliai“
— Drugi subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki poslujejo na področju železniških storitev v skladu z zakonikom o železniškem prometu Republike Litve (Uradni list, št. 72–2489, 2004).
Luksemburg
— Chemins de fer luxembourgeois (CFL).
Madžarska
— Subjekti, ki opravljajo storitve javnega železniškega prometa v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2005. évi CLXXXIII. törvény a vasúti közlekedésről in na podlagi dovoljenja v skladu z 45/2006. (VII. 11.) GKM rendelet a vasúti társaságok működésének engedélyezéséről.
— Na primer:
—— Magyar Államvasutak (MÁV)
Malta
Nizozemska
Naročniki s področja železniškega prometa. Na primer:
— Nederlandse Spoorwegen
— ProRail
Avstrija
— Österreichische Bundesbahn.
— Schieneninfrastrukturfinanzierungs-Gesellschaft mbH sowie.
— Subjekti, ki so pooblaščeni za opravljanje prevoznih storitev na podlagi Eisenbahngesetz, BGBl. št. 60/1957, kakor je bil spremenjen.
Poljska
Subjekti, ki opravljajo storitve železniškega prometa na podlagi ustawa o komercjalizacji, restrukturyzacji i prywatyzacji przedsiębiorstwa państwowego „Polskie Koleje Państwowe“ z dnia 8 września 2000 r. Ti med drugim vključujejo:
— PKP Intercity Sp, z o.o.
— PKP Przewozy Regionalne Sp. z o.o.
— PKP Polskie Linie Kolejowe S.A.
— „Koleje Mazowieckie – KM“ Sp. z o.o.
— PKP Szybka Kolej Miejska w Trójmieście Sp. z ο.ο.
— PKP Warszawska Kolej Dojazdowa Sp. z o.o.
Portugalska
— CP – Caminhos de Ferro de Portugal, E.P., v skladu z Decreto-Lei No 109/77 do 23 de Março 1977.
— REFER, E.P., v skladu z Decreto-Lei No 104/97 do 29 de Abril 1997.
— RAVE, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 323-H/2000 z dne 19 de Dezembro 2000.
— Fertagus, S.A., v skladu z Decreto-Lei 78/2005, z dne 13 de Abril.
— Javni organi in javna podjetja, ki opravljajo železniške storitve v skladu z Lei No 10/90 do 17 de Março 1990.
— Zasebna podjetja, ki opravljajo železniške storitve v skladu z Lei No 10/90 do 17 de Março 1990, če so imetniki posebnih ali izključnih pravic.
Romunija
— Compania Națională Căi Ferate – CFR
— Societatea Națională de Transport Feroviar de Marfă „CFR – Marfă“,– Societatea Națională de Transport Feroviar de Călători „CFR – Călători“
Slovenija
Mat. št. |
Naziv |
POŠTNA št. |
KRAJ |
5142733 |
Slovenske železnice, d. o. o. |
1000 |
LJUBLJANA |
Slovaška
— Subjekti, ki upravljajo železnice in žičnice ter s tem povezane zmogljivosti v skladu z zakonom št. 258/1993 zb. po besedilu zakonov št. 152/1997 zb. in št. 259/2001 zb.
— Subjekti, ki so prevozniki javnega železniškega prometa v skladu z zakonom št. 164/1996 zb. po besedilu zakonov št. 58/1997 zb., št. 260/2001 zb., št. 416/2001 zb. in št. 114/2004 zb. in na podlagi odloka vlade št. 662 z dne 7. julija 2004.
Na primer:
— Železnice Slovenskej republiky, a.s.
— Železničná spoločnosť Slovensko, a.s.
Finska
VR Osakeyhtiö//VR Aktiebolag
Švedska
— Javni subjekti, ki opravljajo železniške storitve v skladu z järnvägslagen (2004:519) in järnvägsförordningen (2004:526). Regionalni in lokalni javni subjekti, ki upravljajo regionalne ali lokalne železniške povezave na podlagi lagen (1997:734) om ansvar foer viss kollektiv persontrafik.
— Zasebni subjekti, ki opravljajo železniške storitve na podlagi pooblastila, danega v skladu s foerordningen (1996:734) om statens spaaranlaeggningar, če je takšno pooblastilo skladno s členom 2(3) Direktive.
Združeno kraljestvo
— Network Rail plc
— Eurotunnel plc
— Northern Ireland Transport Holding Company
— Northern Ireland Railways Company Limited
— Izvajalci železniških storitev, ki poslujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jih podeli Department of Transport ali kateri koli drug pristojni organ.
PRILOGA V
Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa
Belgija
— Société des Transports intercommunaux de Bruxelles/Maatschappij voor intercommunaal Vervoer van Brussel
— Société régionale wallonne du Transport et ses sociétés d'exploitation (TEC Liège–Verviers, TEC Namur–Luxembourg, TEC Brabant wallon, TEC Charleroi, TEC Hainaut)/Société régionale wallonne du Transport en haar exploitatiemaatschappijen (TEC Liège–Verviers, TEC Namur–Luxembourg, TEC Brabant wallon, TEC Charleroi, TEC Hainaut)
— Vlaamse Vervoermaatschappij (De Lijn)
— Zasebna podjetja, ki uživajo posebne ali izključne pravice.
Bolgarija
— „Метрополитен“ ЕАД, София
— „Столичен електротранспорт“ ЕАД, София
— „Столичен автотранспорт“ ЕАД, София
— „Бургасбус“ ЕООД, Бургас
— „Градски транспорт“ ЕАД, Варна
— „Тролейбусен транспорт“ ЕООД, Враца
— „Общински пътнически транспорт“ ЕООД, Габрово
— „Автобусен транспорт“ ЕООД, Добрич
— „Тролейбусен транспорт“ ЕООД, Добрич
— „Тролейбусен транспорт“ ЕООД, Пазарджик
— „Тролейбусен транспорт“ ЕООД, Перник
— „Автобусни превози“ ЕАД, Плевен
— „Тролейбусен транспорт“ ЕООД, Плевен
— „Градски транспорт Пловдив“ ЕАД, Пловдив
— „Градски транспорт“ ЕООД, Русе
— „Пътнически превози“ ЕАД, Сливен
— „Автобусни превози“ ЕООД, Стара Загора
— „Тролейбусен транспорт“ ЕООД, Хасково
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve na področju mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa, kakor so opredeljene v črki f) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.
Primeri naročnikov:
— Dopravní podnik hl.m. Prahy, akciová společnost
— Dopravní podnik města Brna, a. s.
— Dopravní podnik Ostrava a.s.
— Plzeňské městské dopravní podniky, a.s.
— Dopravní podnik města Olomouce, a.s.
Danska
— DSB
— DSB S-tog A/S
— Subjekti, ki opravljajo storitve javnega avtobusnega prometa (redne linijske storitve) na podlagi pooblastila v skladu z lov om buskørsel, glej prečiščeno besedilo zakona št. 107 z dne 19. februarja 2003.
— Metroselskabet I/S
Nemčija
Subjekti, ki na podlagi pooblastila opravljajo javne prevozne storitve na kratke razdalje v skladu s Personenbeförderungsgesetz z dne 21. marca 1961, kakor je bil nazadnje spremenjen 31. oktobra 2006.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).
— AS Tallinna Autobussikoondis;
— AS Tallinna Trammi- ja Trollibussikoondis;
— Narva Bussiveod AS;
Irska
— Iarnród Éireann [Irish Rail]
— Railway Procurement Agency
— Luas [Dublin Light Rail]
— Bus Éireann [Irish Bus]
— Bus Átha Cliath [Dublin Bus]
— Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s spremenjenim Road Transport Act 1932.
Grčija
— „Ηλεκτροκίνητα Λεωφορεία Περιοχής Αθηνών – Πειραιώς Α.Ε.“ („VΗ.Λ.Π.Α.Π. Α.Ε.“) (Athens-Pireaeus Trolley Buses S.A), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 768/1970 (Α'273), zakonom št. 588/1977 (Α'148) in zakonom št. 2669/1998 (Α'283).
— „Ηλεκτρικοί Σιδηρόδρομοι Αθηνών – Πειραιώς“ („Η.Σ.Α.Π. Α.Ε.“) (Athens-Piraeus Electric Railways), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonom št. 352/1976 (Α' 147) in 2669/1998 (Α'283)
— „Οργανισμός Αστικών Συγκοινωνιών Αθηνών Α.Ε.“ („Ο.Α.ΣΑ. Α.Ε.“) (Athens Urban Transport Organization S.A), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonom št. 2175/1993 (Α'211) in 2669/1998 (Α'283).
— „Εταιρεία Θερμικών Λεωφορείων Α.Ε.“ („Ε.Θ.Ε.Λ. Α.Ε.“),) (Company of Thermal Buses S.A.), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonom št. 2175/1993 (Α'211) in 2669/1998 (Α'283).
— „Αττικό Μετρό Α.Ε.“ (Attiko Metro S.A), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonom št. 1955/1991
— „Οργανισμός Αστικών Συγκοινωνιών Θεσσαλονίκης“ („Ο.Α.Σ.Θ.“), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z odredbo št. 3721/1957, uredbo z zakonsko močjo št. 716/1970 in zakonoma št. 866/79 in 2898/2001 (A'71).
— „Κοινό Ταμείο Είσπραξης Λεωφορείων“ („Κ.Τ.Ε.Λ.“), ki posluje v skladu z zakonom št. 2963/2001 (A'268).
— „Δημοτικές Επιχειρήσεις Λεωφορείων Ρόδου και Κω“, poznano kot „ΡΟΔΑ“ oziroma „ΔΕΑΣ ΚΩ“, ki posluje v skladu z zakonom št. 2963/2001 (A'268).
Španija
— Subjekti, ki izvajajo storitve javnega mestnega prometa v skladu z „Ley 7/1985 Reguladora de las Bases de Régimen Local z dne 2. aprila 1985; Real Decreto legislativo 781/1986, de 18 de abril, por el que se aprueba el texto refundido de las disposiciones legales vigentes en materia de régimen local“ in ustrezno regionalno zakonodajo, če je to primerno.
— Podjetja, ki izvajajo javne avtobusne storitve v skladu s prehodno določbo številka tri „Ley 16/1987, de 30 de julio, de Ordenación de los Transportes Terrestres“.
— Primeri:
—— Empresa Municipal de Transportes de Madrid
— Empresa Municipal de Transportes de Málaga
— Empresa Municipal de Transportes Urbanos de Palma de Mallorca
— Empresa Municipal de Transportes Públicos de Tarragona
— Empresa Municipal de Transportes de Valencia
— Transporte Urbano de Sevilla, S.A.M. (TUSSAM)
— Transporte Urbano de Zaragoza, S.A. (TUZSA)
— Entitat Metropolitana de Transport – AMB
— Eusko Trenbideak, s.a.
— Ferrocarril Metropolitá de Barcelona, sa
— Ferrocariles de la Generalitat Valenciana
— Consorcio de Transportes de Mallorca
— Metro de Madrid
— Metro de Málaga, S.A.,
— Red Nacional de los Ferrocarriles Españoles (Renfe)
Francija
— Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 7-II Loi d'orientation des transports intérieurs št. 82-1153 z dne 30. decembra 1982.
— Régie des transports de Marseille
— RDT 13 Régie départementale des transports des Bouches du Rhône
— Régie départementale des transports du Jura
— RDTHV Régie départementale des transports de la Haute-Vienne
— Régie autonome des transports parisiens, Société nationale des chemins de fer français in drugi subjekti, ki opravljajo prevozne storitve na podlagi pooblastila, ki ga je izdal Syndicat des transports d'Ile-de-France v skladu z Ordonnance št. 59-151 z dne 7. januarja 1959, kakor je bil spremenjen z izvedbenimi odredbami o organizaciji prevoza potnikov v regiji Ile-de-France.
— Réseau ferré de France, državno podjetje, ustanovljeno na podlagi zakona št. 97–135 z dne 13. februarja 1997.
— Regionalni ali lokalni organi ali skupine regionalnih ali lokalnih organov, ki so organizacijski organ za prevoz (primer: Communauté urbaine de Lyon).
Italija
Subjekti, družbe in podjetja ki opravljajo javne prevozne storitve z železnico, avtomatskim sistemom, tramvajem, trolejbusom ali avtobusom ali ki upravljajo ustrezno infrastrukturo na državni, regijski ali lokalni ravni.
Sem spadajo na primer:
— Subjekti, družbe in podjetja, ki izvajajo storitve javnega prevoza na podlagi dovoljenja v skladu z Decreto Ministro dei Trasporti No316 z dne 1. decembra 2006„Regolamento recante riordino dei servizi automobilistici interregionali di competenza statale“
— Subjekti, družbe in podjetja, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 1(4) ali (15) Regio Decreto št. 2578 z dne 15. oktobra 1925 – Approvazione del testo unico della legge sull'assunzione diretta dei pubblici servizi da parte dei comuni e delle province.
— Subjekti, družbe in podjetja, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu z Decreto Legislativo št. 422 z dne 19. novembra 1997 – Conferimento alle regioni ed agli enti locali di funzioni e compiti in materia di trasporto pubblico locale, pod pogoji iz člena 4(4) Legge št. 59 z dne 15. marca 1997 –, kakor je bil spremenjen z Decreto Legislativo No 400 z dne 20. septembra 1999 in členom 45 Legge št. 166 z dne 1. avgusta 2002.
— Subjekti, družbe in podjetja, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 113 prečiščenega besedila zakonov o strukturi lokalnih organov, odobrenega z Legge št. 267 z dne 18. avgusta 2000, kakor je bil spremenjen s členom 35 Legge No448 z dne 28. decembra 2001.
— Subjekti, družbe in podjetja, ki poslujejo na podlagi koncesije v skladu s členom 242 ali 256 Regio Decreto No1447 z dne 9. maja 1912, ki odobrava prečiščeno besedilo zakonov o le ferrovie concesse all'Industria privata, le tramvie a trazione meccanica e gli automobili.
— Subjekti, družbe in podjetja ter lokalni organi, ki poslujejo na podlagi koncesije v skladu s členom 4 Legge No410 z dne 4. junija 1949 – Concorso dello Stato per la riattivazione del pubblici servizi di trasporto in concessione.
— Subjekti, družbe in podjetja, ki poslujejo na podlagi koncesije v skladu s členom 14 Legge št. 1221 z dne 2. avgusta 1952 – Provvedimenti per l'esercizio ed il potenziamento di ferrovie e di altre linee di trasporto in regime di concessione.
Ciper
Latvija
Subjekti javnega in zasebnega prava, ki izvajajo storitve prevoza potnikov na avtobusih, trolejbusih in/ali tramvajih vsaj v naslednjih mestih: Riga, Jurmala Liepaja, Daugavpils, Jelgava, Rezekne and Ventspils
Litva
— Akcinė bendrovė „Autrolis“
— Uždaroji akcinė bendrovė „Vilniaus autobusai“
— Uždaroji akcinė bendrovė „Kauno autobusai“
— Uždaroji akcinė bendrovė „Vilniaus troleibusai“
— Drugi subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki poslujejo na področju mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa v skladu z zakonikom o cestnem prometu Republike Litve (Uradni list, št. 119–2772, 1996).
Luksemburg
— Chemins de fer luxembourgeois (CFL).
— Service communal des autobus municipaux de la Ville de Luxembourg.
— Transports intercommunaux du canton d'Esch–sur–Alzette (TICE).
— Podjetja za storitve avtobusnega prometa, ki delujejo v skladu z règlement grand–ducal concernant les conditions d'octroi des autorisations d'établissement et d'exploitation des services de transports routiers réguliers de personnes rémunérées z dne 3. februarja 1978.
Madžarska
— Subjekti, ki izvajajo reden lokalni javni avtobusni prevoz in prevoz na dolge razdalje v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 1988. évi I. törvény a közúti közlekedésről.
— Subjekti, ki zagotavljajo nacionalni javni železniški potniški promet v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2005. évi CLXXXIII. törvény a vasúti közlekedésről.
Malta
— L-Awtorita' dwar it-Trasport ta' Malta (Malta Transport Authority)
Nizozemska
Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s poglavjem II (Openbaar vervoer) iz Wet Personenvervoer. Na primer:
— Na primer:
— RET (Rotterdam)
— GVB (Amsterdam)
Avstrija
— Subjekti, ki so pooblaščeni za opravljanje prevoznih storitev na podlagi Eisenbahngesetz, BGBl. št. 60/1957, kakor je bil spremenjen, ali Kraftfahrliniengesetz, BGBl. I št. 203/1999, kakor je bil spremenjen.
Poljska
(1) Subjekti, ki izvajajo storitve mestnega železniškega prometa, poslujejo na podlagi koncesije, ki je bila izdana v skladu z ustawa z dnia 28 marca 2003 r. o transporcie kolejowym,
(2) Subjekti, ki izvajajo storitve javnega mestnega avtobusnega prevoza in poslujejo na podlagi dovoljenja v skladu z ustawa z dnia 6 września 2001 r. o transporcie drogowym in subjekti, ki izvajajo storitve javnega mestnega prevoza.
Ti med drugim vključujejo:
— Komunalne Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z o.o, Białystok
— Komunalny Zakład Komunikacyjny Sp. z o.o Białystok
— Miejski Zakład Komunikacji Sp. z o.o Grudziądz
— Miejski Zakład Komunikacji Sp. z o.o w Zamościu
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne – Łódź Sp. z o.o.
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z o. o. Lublin
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne S.A., Kraków
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne SA., Wrocław
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z o.o., Częstochowa
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z ο.ο., Gniezno
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z ο, ο., Olsztyn
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z o.o., Radomsko
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z ο.ο, Wałbrzych
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne w Poznaniu Sp. z o.o.
— Miejskie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z o. o. w Świdnicy
— Miejskie Zakłady Komunikacyjne Sp. z o.o, Bydgoszcz
— Miejskie Zakłady Autobusowe Sp. z o.o., Warszawa
— Opolskie Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej S.A. w Opolu
— Polbus – PKS Sp. z o.o., Wrocław
— Polskie Koleje Linowe Sp. z o.o Zakopane
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Miejskiej Sp. z o.o., Gliwice
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Miejskiej Sp. z o.o. w Sosnowcu
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej Leszno Sp. z o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej S.A, Kłodzko
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej SA, Katowice
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Brodnicy S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Dzierżoniowie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Kluczborku Sp. z o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Krośnie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Raciborzu Sp. z o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Rzeszowie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Strzelcach Opolskich S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej Wieluń Sp. z o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Kamiennej Górze Sp. z.ο.ο
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Białymstoku S.A
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Bielsku Białej S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Bolesławcu Sp. z.o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Cieszynie Sp. z.ο, ο.
— Przedsiębiorstwo Przewozu Towarów Powszechnej Komunikacji Samochodowej S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Bolesławcu Sp. z.ο.ο
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Mińsku Mazowieckim S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Siedlcach S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej „SOKOŁÓW“ w Sokołowie Podlaskim S.A
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Garwolinie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Lubaniu Sp. z.o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Łukowie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Wadowicach S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Staszowie Sp. z.o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Krakowie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Dębicy S.A,
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Zawierciu S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Żyrardowie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Pszczynie Sp. z.o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Płocku S.A.
— Przedsiębiorstwo Spedycyjno-Transportowe „Transgór“ Sp. z.o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Stalowej Woli S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Jarosławiu S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Ciechanowie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Mławie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Nysie Sp. z, o.o.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Ostrowcu Świętokrzyskim S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Kielcach S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Końskich S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Jędrzejowie Spółka Akcyjna
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Oławie Spółka Akcyjna
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Wałbrzychu Sp. z.o.o
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Busku Zdroju S.A
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Ostrołęce S.A.
— Tramwaje Śląskie S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Olkuszu S.A
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Przasnyszu S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Nowym Sączu S.A
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej Radomsko Sp. z o.o
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Myszkowie Sp. z.ο.ο.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Lublińcu Sp. z o.o
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Głubczycach Sp. z.o.o
— PKS w Suwałkach S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Koninie S.A
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Turku S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Zgorzelcu Sp. z o.o
— PKS Nowa Sól Sp. z.o.o
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej Zielona Góra Sp. z o.o
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej Sp. z o.o, w Przemyślu
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Koło
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Biłgoraj
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej Częstochowa S.A
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Gdańsk
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Kalisz
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Konin
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Nowy Dwór Mazowiecki
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Starogard Gdański
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Toruń
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej, Warszawa
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Białymstoku S.A.
— Przedsiębiorstwo Komunikacji Samochodowej w Cieszynie Sp, z o.o.
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej w Gnieźnie
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej w Krasnymstawie
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej w Olsztynie
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej w Ostrowie Wlkp.
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej w Poznaniu
— Przedsiębiorstwo Państwowej Komunikacji Samochodowej w Zgorzelcu Sp. z o.o.
— Szczecińsko-Polickie Przedsiębiorstwo Komunikacyjne Sp. z o.o.
— Tramwaje Śląskie S.A., Katowice
— Tramwaje Warszawskie Sp. z o.o.
— Zakład Komunikacji Miejskiej w Gdańsku Sp. z o.o.
Portugalska
— Metropolitano de Lisboa, E.P., v skladu z Decreto-Lei No 439/78 do 30 de Dezembro de 1978
— Lokalni organi, službe lokalnih organov in podjetja lokalnih organov na podlagi zakona št. 58/98 z dne 18. avgusta 1998, ki opravljajo prevozne storitve v skladu z Lei No 159/99 do 14 de Septembro 1999.
— Javni organi in javna podjetja, ki opravljajo železniške storitve v skladu z zakonom No 10/90 do 17 de Março 1990.
— Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 98 Regulamento de Transportes em Automóveis (Decreto No 37272 do 31 de Dezembro 1948).
— Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu z Lei No 688/73 do 21 de Dezembro 1973.
— Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu z Decreto-Lei No 38144 do 31 de Dezembro 1950.
— Metro do Porto, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 394-A/98 do 15 de Dezembro 1998, kakor je bil spremenjen z Decreto-Lei No 261/2001 do 26 September 2001.
— Normetro, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 394-A/98 z dne 15. decembra 1998, kakor je bil spremenjen z Decreto-Lei No 261/2001 do 26 de Septembro 2001
— Metropolitano Ligeiro de Mirandela, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 24/95 do 8 de Fevereiro 1995
— Metro do Mondego, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 10/2002 do 24 de Janeiro 2002
— Metro Transportes do Sul, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 337/99 do 24 de Agosto 1999
— Lokalni organi in podjetja lokalnih organov, ki opravljajo prevozne storitve v skladu z Lei No 159/99 do 14 de Septembro 1999
Romunija
— S.C. de Transport cu Metroul București – „Metrorex“ SA
— Regii Autonome Locale de Transport Urban de Călători
Slovenija
Podjetja, ki izvajajo javni mestni avtobusni prevoz v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, 72/94, 54/96, 48/98 in 65/99).
Mat. št. |
Naziv |
POŠTNA št. |
KRAJ |
1540564 |
AVTOBUSNI PREVOZI RIŽANA D.O.O. Dekani |
6271 |
DEKANI |
5065011 |
AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota D.D. |
9000 |
MURSKA SOBOTA |
5097053 |
Alpetour potovalna agencija |
4000 |
Kranj |
5097061 |
ALPETOUR, špedicija in transport, D.D. Škofja Loka |
4220 |
ŠKOFJA LOKA |
5107717 |
INTEGRAL BREBUS Brežice D.O.O. |
8250 |
BREŽICE |
5143233 |
IZLETNIK CELJE D.D. prometno in turistično podjetje Celje |
3000 |
CELJE |
5143373 |
AVRIGO DRUŽBA ZA AVTOBUSNI PROMET IN TURIZEM D.D. NOVA GORICA |
5000 |
NOVA GORICA |
5222966 |
JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET D.O.O. |
1000 |
LJUBLJANA |
5263433 |
CERTUS AVTOBUSNI PROMET MARIBOR D.D. |
2000 |
MARIBOR |
5352657 |
I & I – Avtobusni prevozi D.D. Koper |
6000 |
KOPER – CAPODISTRIA |
5357845 |
Meteor Cerklje |
4207 |
Cerklje |
5410711 |
KORATUR avtobusni promet in turizem D.D. Prevalje |
2391 |
PREVALJE |
5465486 |
INTEGRAL, Avto. Promet Tržič, D.D. |
4290 |
TRŽIČ |
5544378 |
KAM-BUS družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil, D.D. Kamnik |
1241 |
KAMNIK |
5880190 |
MPOV storitve in trgovina D.O.O. Vinica |
8344 |
VINICA |
Slovaška
— Prevozniki, ki poslujejo na podlagi licence in izvajajo javni potniški promet s tramvaji, trolejbusi, posebnimi prevoznimi sredstvi ali žičnicami v skladu s členom 23 zakona št. 164/1996 zb. po besedilu zakonov št. 58/1997 zb., št. 260/2001 zb., št. 416/2001 zb. in št. 114/2004 zb.,
— Prevozniki, ki izvajajo linijski javni avtobusni prevoz na območju Slovaške republike ali tudi na delu območja tuje države ali na določenem delu območja Slovaške republike na podlagi dovoljenja za opravljanje avtobusnega prevoza in na podlagi licence za opravljanje prevoza na posebnih poteh, ki se dodelita v skladu z zakonom št. 168/1996 zb. po besedilu zakonov št.. 386/1996 zb., št. 58/1997 zb., št.. 340/2000 zb., št.. 416/2001 zb., št. 506/2002 zb., št. 534/2003 zb. in št. 114/2004 zb.
— Na primer:
—— Dopravný podnik Bratislava, a.s.
— Dopravný podnik mesta Košice, a.s.
— Dopravný podnik mesta Prešov, a.s.
— Dopravný podnik mesta Žilina, a.s.
Finska
Subjekti, ki opravljajo linijske avtobusne prevoze na podlagi posebnih ali izključnih pravic v skladu z laki luvanvaraisesta henkilöliikenteestä tiellä/lagen om tillståndspliktig persontrafik på väg (343/1991) ter občinski prometni organi in javna podjetja, ki opravljajo javne prevozne storitve z avtobusi, železnico ali podzemno železnico ali ki vzdržujejo omrežje za namene opravljanja takih prevoznih storitev.
Švedska
— Subjekti, ki opravljajo prevozne storitve z mestno železnico ali tramvajem v skladu z lagen (1997:734) om ansvar för viss kollektiv persontrafik in lagen (1990:1157) säkerhet vid tunnelbana och spårväg.
— Javni ali zasebni subjekti, ki opravljajo prevozne storitve s trolejbusom ali avtobusom v skladu z lagen (1997:734) om ansvar för viss kollektiv persontrafik in yrkestrafiklagen (1998:490).
Združeno kraljestvo
— London Regional Transport
— London Underground Limited
— Transport for London
— Hčerinsko podjetje Transport for London v smislu člena 424(1) Greater London Authority Act 1999
— Strathclyde Passenger Transport Executive
— Greater Manchester Passenger Transport Executive
— Tyne and Wear Passenger Transport Executive
— Brighton Borough Council
— South Yorkshire Passenger Transport Executive
— South Yorkshire Supertram Limited
— Blackpool Transport Services Limited
— Conwy County Borough Council
— Subjekt, ki opravlja lokalne prevoze v Londonu, opredeljen v členu 179(1) Greater London Authority Act 1999 (avtobusni prevozi) v skladu s sporazumom, sklenjenim s Transport for London na podlagi člena 156(2) navedenega zakona ali v skladu s sporazumom o hčerinskih družbah v transportu, opredeljenih v delu 169 navedenega zakona
— Northern Ireland Transport Holding Company
— Subjekt, ki ima licenco za opravljanje cestnih prevozov v skladu z delom 4(1) Transport Act (Northern Ireland) 1967 za opravljanje linijskih prevozov v okviru navedene licence.
PRILOGA VI
Naročniki v sektorju poštnih storitev
Belgija
— De Post//La Poste
Bolgarija
— „Български пощи“ ЕАД
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izvajajo storitve v sektorju poštnih storitev, kakor so opredeljeni v črkah g) in h) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen.
Primeri naročnikov:
— Česká Pošta, s.p.
Danska
— Post Danmark, glej zakon št. 409 o Post Danmark A/S z dne 6. junija 2002
Nemčija
Estonija
— AS Eesti Post
Irska
— An Post plc
Grčija
— Ελληνικά Ταχυδρομεία ΕΛ.ΤΑ, ustanovljen z uredbo z zakonsko močjo št. 496/70 in ki posluje v skladu z zakonom št. 2668/98 (ELTA)
Španija
— Correos y Telégrafos, S.A.
Francija
— La Poste
— La Poste interarmées
Italija
— Poste Italiane S.p.A.
Ciper
— Τμήμα Ταχυδρομικών Υπηρεσιών
Latvija
— VAS „Latvijas Pasts“
Litva
— Akcinė bendrovė „Lietuvos paštas“
— Drugi subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki poslujejo na področju poštnih storitev v skladu s poštnim zakonom Republike Litve (Uradni list, št. 36–1070, 1999; št. 61–2125, 2004).
Luksemburg
— Entreprise des Postes et Télécommunications Luxembourg
Madžarska
— Subjekti, ki izvajajo poštne storitve v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2003. évi CI. törvény a postáról.
— Na primer:
—— Magyar Posta
Malta
— Maltapost plc
Nizozemska
— TNT
Avstrija
— Österreichische Post AG
Poljska
— Państwowe Przedsiębiorstwo Użyteczności Publicznej „Poczta Polska“
Portugalska
— CTT – Correios de Portugal
Romunija
— Compania Națională „Poșta Română SA“
Slovenija
Mat. št. |
Naziv |
POŠTNA št. |
KRAJ |
5881447 |
Pošta Slovenije, d.o.o. |
2000 |
Maribor |
Slovaška
Subjekti, ki imajo izključno pravico za izvajanje določenih poštnih storitev na podlagi licence, ki je bila dodeljena v skladu z zakonom št. 507/2001 zb.
Na primer:
— Slovenská pošta, a.s.
Finska
Itella Oyj
Švedska
— Posten Meddelande AB
— Posten Logistik AB
Združeno kraljestvo
The Royal Mail Group Ltd.
PRILOGA VII
Naročniki v sektorjih iskanja in črpanja nafte ali plina
Belgija
Bolgarija
Subjekti, ki iščejo ali črpajo nafto ali plin v skladu z Закона за подземните богатства (обн., ДВ, бр.23/12.3.1999) ali Закона за концесиите (обн., ДВ, бр. 36/2.5.2006):
— „Дайрект Петролеум България“ – ЕООД, София
— „Петреко-България“ – ЕООД, София
— „Проучване и добив на нефт и газ“ – АД, София
— „Мерлоуз Рисорсиз“ – ООД, Люксембург
— „Мерлоуз Рисорсиз САРЛ“, Люксембург
— „ОМВ (България) Извънтериториално проучване“ – ООД, Виена, Австрия
— „Джей Кей Екс България Лимитид“ – Лондон, Англия
— „Рамко България Лимитид“ – Абърдийн, Шотландия
— „Болкан Експлорърс (България) Лимитид“ – Дъблин, Ирландия
— ОАО „Башкиргеология“, Уфа, Руска федерация
— „Винтидж Петролеум България, Инк.“ – Кайманови острови
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za iskanje ali črpanje nafte ali plina (urejeno s črko i) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).
Primeri naročnikov:
— Moravské naftové doly, a.s.
Danska
Subjekti v skladu z:
— Lov om Danmarks undergrund, glej prečiščeno besedilo zakona št. 889 z dne 4. julija 2007.
— Lov om kontinentalsoklen, glej prečiščeno besedilo zakona št. 1101 z dne 18. novembra 2005.
Nemčija
— Podjetja v skladu z Bundesberggesetz z dne 13. avgusta 1980, kakor je bil spremenjen 9. decembra 2006.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).
Irska
— Subjekti, ki se jim izda pooblastilo, licenca, dovoljenje ali podeli koncesija za iskanje ali črpanje nafte in plina na podlagi naslednjih pravnih predpisov:
— Continental Shelf Act 1968
— Petroleum and Other Minerals Development Act 1960
— Licensing Terms for Offshore Oil and Gas Exploration and Development 1992
— Petroleum (Production) Act (NI) 1964
Grčija
— „Ελληνικά Πετρέλαια Α.Ε.“, v skladu z zakonom št. 2593/98 για την αναδιοργάνωση της Δ.Ε.Π. Α.Ε. και των θυγατρικών της εταιρειών, το καταστατικό αυτής και άλλες διατάξεις.
Španija
— BG International Limited Quanum, Asesores & Consultores, S.A.
— Cambria Europe, Inc.
— CNWL oil (España), S.A.
— Compañía de investigación y explotaciones petrolíferas, S.A.
— Conoco limited.
— Eastern España, S.A.
— Enagas, S.A.
— España Canadá resources Inc.
— Fugro – Geoteam, S.A.
— Galioil, S.A.
— Hope petróleos, S.A.
— Locs oil compay of Spain, S.A.
— Medusa oil Ltd.
— Murphy Spain oil company
— Onempm España, S.A.
— Petroleum oil & gas España, S.A.
— Repsol Investigaciones petrolíferas, S.A.
— Sociedad de hidrocarburos de Euskadi, S.A.
— Taurus petroleum, AN.
— Teredo oil limited
— Unión Fenosa gas exploración y producción, S.A.
— Wintersahll, AG
— YCI España, L.C.
— Drugi subjekti, ki poslujejo v skladu z „Ley 34/1998, de 7 de octubre, del Sector de hidrocarburos“ in izvedbeno zakonodajo.
Francija
— Subjekti, ki so odgovorni za iskanje in črpanje nafte ali plina v skladu s code minier in njegovimi izvedbenimi predpisi, zlasti Décret no95-427 z dne 19. aprila 1995 in Décret no2006–648 z dne 2. junija 2006 relatif aux titres miniers et aux titres de stockage souterrain.
Italija
Subjekti, ki se jim izda pooblastilo, dovoljenje, licenca ali podeli koncesija za iskanje ali črpanje nafte in plina ali za podzemno skladiščenje naravnega plina na podlagi naslednjih pravnih predpisov:
— zakona št. 136 z dne 10. februarja 1953;
— zakona št. 6 z dne 11. januarja 1957, spremenjenega z zakonom št. 613 z dne 21. julija 1967;
— zakona št. 9 z dne 9. januarja 1991;
— uredbe z zakonsko močjo št. 625 z dne 25. novembra 1996;
— zakona št. 170 z dne 26. aprila 1974, kakor je bil spremenjen z uredbo z zakonsko močjo št. 164 z dne 23. maja 2000.
Ciper
Latvija
Vsa podjetja, ki so dobila ustrezno licenco in so začela iskati in črpati nafto ali plin.
Litva
— Javna delniška družba „Geonafta“
— Litovsko-danska družba z omejeno odgovornostjo „Minijos nafta“
— Skupna litvsko-švedska družba z omejeno odgovornostjo „Genčių nafta“
— Družba z omejeno odgovornostjo „Geobaltic“
— Družba z omejeno odgovornostjo „Manifoldas“
— Drugi subjekti, ki delujejo v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in poslujejo v sektorjih za iskanje in črpanje nafte ali plina v skladu z zakonom Republike Litve o zemeljski notranjosti (Uradni list, št. 53–1582, 1995, št. 35–1164, 2001).
Luksemburg
Madžarska
— Subjekti, ki iščejo ali črpajo nafto ali plin na podlagi dovoljenja ali koncesije v skladu z 1993. évi XLVIII. törvény a bányászatról.
Malta
— The Petroleum (Production) Act (Cap. 156) in sekundarna zakonodaja v skladu s tem zakonom ter Continental Shelf Act (Cap. 194) ter sekundarna zakonodaja v skladu s tem zakonom.
Nizozemska
— Subjekti v skladu Mijnbouwwet (z dne 1. januarja 2003).
Avstrija
— Subjekti, pooblaščeni za iskanje ali črpanje nafte ali plina v skladu z Mineralrohstoffgesetz, BGBl. I št. 38/1999, kakor je bil spremenjen.
Poljska
Subjekti, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z iskanjem, raziskovanjem ali črpanjem plina, nafte in njenih naravnih derivatov, rjavega premoga, premoga ali drugih trdih goriv na podlagi ustawa z dnia 4 lutego 1994 r. Prawo geologiczne i górnicze. Ti med drugim vključujejo:
— Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A.
— Petrobaltic S.A.
— Zakład Odmetanowienia Kopalń Sp. z.o.o.
— Operator Gazociągów Przesyłowych GAZ-SYSTEM Spółka Akcyjna
Portugalska
Subjekti, ki imajo dovoljenje, licenco ali koncesijsko pogodbo za iskanje ter črpanje nafte in plina v skladu z:
— Decreto-Lei no 109/94, de 26 de Abril; Declaração de rectificação no 64/94, de 94-05-31 e Portaria no 790/94, de 5 de Setembro;
— Despacho no 82/94 de 94-08-24 e Despacho Conjunto no A-87/94-XII, de 17 de Janeiro;
— Aviso, D.R. III, no 167, de 94-07-21 e Aviso, DR III no 60, de 02-03-12
Romunija
— Societatea Națională „Romgaz“ S.A. Mediaș
— S.C. PETROM S.A
Slovenija
Subjekti, ki se ukvarjajo z iskanjam in črpanjem nafte v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, 56/99).
Mat. št. |
Naziv |
POŠTNA št. |
KRAJ |
1328255 |
Nafta Lendava |
9220 |
Lendava |
Slovaška
— Subjekti, ki črpajo plin na podlagi dovoljenja, dodeljenega v skladu z zakonom št. 656/2004 zb.,
— Subjekti, ki izvajajo geološke raziskave ali črpanje iz naftnih bazenov na podlagi dovoljenja za izkoriščanje, ki je bilo dodeljeno v skladu z zakonom št. 51/1988 zb. po besedilu zakonov št. 499/1991 zb., št. 154/1995 zb., št. 58/1998 zb., št. 533/2004 zb. in v skladu z zakonom št. 214/2002 zb.
Finska
Švedska
Subjekti, ki imajo koncesijo za iskanje ali izkoriščanje nafte ali plina v skladu z minerallagen (1991:45) ali imajo pooblastilo na podlagi lagen (1966:314) om kontinentalsockeln.
Združeno kraljestvo
— Subjekt, ki ima licenco ali ki lahko posluje kot da bi imel licenco na podlagi Petroleum Act 1998.
— Subjekt, ki ima licenco na podlagi Petroleum (Production) Act (Northern Ireland) 1964.
PRILOGA VIII
Naročniki v sektorju iskanja in izkopavanja premoga in drugih trdnih goriv
Belgija
Bolgarija
Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva v skladu z Закона за подземните богатства (обн., ДВ, бр.23/12.3.1999) ali Закона за концесиите (обн., ДВ, бр. 36/2.5.2006):
— „Балкан МК“ – ЕООД
— „Въгледобив Бобов дол“ – ЕООД
— „Въглища Перник“ – ООД
— „Геология и геотехника“ – ООД
— „Елшица-99“ – АД
— „Енемона“ – АД
— „Карбон Инвест“ – ООД
— „Каусто-голд“ – АД
— „Мес Ко ММ5“ – ЕООД
— „Мина Балкан – 2000“ – АД
— „Мина Бели брег“ – АД
— „Мина Открит въгледобив“ – АД
— „Мина Станянци“ – АД
— „Мина Черно море – Бургас“ – ЕАД
— „Мина Чукурово“ – АД
— „Мининвест“ – ООД
— „Мини Марица-изток“ – ЕАД
— „Минно дружество Белоградчик“ – АД
— „Рекоул“ – АД
— „Руен Холдинг“ – АД
— „Фундаментал“ – ЕООД
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za iskanje ali izkopavanje premoga ali drugega trdnega goriva (urejeno s črko i) odstavka 1 oddelka 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).
Primeri naročnikov:
— Mostecká uhelná a. s
— OKD, a.s.
— Severočeské doly a.s.
— Sokolovská uhelná, právní nástupce, a.s.
Danska
— Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva v skladu s prečiščenim besedilom zakona št. 784 z dne 21. junija 2007.
Nemčija
— Podjetja v skladu z Bundesberggesetz z dne 13. avgusta 1980, kakor je bil spremenjen 9. decembra 2006.
Estonija
— AS Eesti Põlevkivi
Irska
— Bord na Mona plc., ki je bil ustanovljen in posluje v skladu s Turf Development Act 1946 to 1998.
Grčija
— „Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού“, ki išče ali izkopava premog ali druga trdna goriva v skladu z rudarskim zakonikom iz leta 1973, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 27. aprila 1976.
Španija
— Alto Bierzo, S.A.
— Antracitas de Arlanza, S.A.
— Antracitas de Gillon, S.A.
— Antracitas de La Granja, S.A.
— Antracitas de Tineo, S.A.
— Campomanes Hermanos, S.A.
— Carbones de Arlanza, S.A.
— Carbones de Linares, S.A.
— Carbones de Pedraforca, S.A.
— Carbones del Puerto, S.A.
— Carbones el Túnel, S.L.
— Carbones San Isidro y María, S.A.
— Carbonífera del Narcea, S.A.
— Compañía Minera Jove, S.A.
— Compañía General Minera de Teruel, S.A.
— Coto minero del Narcea, S.A.
— Coto minero del Sil, S.A.
— Empresa Nacional Carbonífera del Sur, S.A.
— Endesa, S.A.
— González y Díez, S.A.
— Hijos de Baldomero García, S.A.
— Hullas del Coto Cortés, S.A.
— Hullera Vasco-leonesa, S.A.
— Hulleras del Norte, S.A.
— Industrial y Comercial Minera, S.A.
— La Carbonífera del Ebro, S.A.
— Lignitos de Meirama, S.A.
— Malaba, S.A.
— Mina Adelina, S.A.
— Mina Escobal, S.A.
— Mina La Camocha, S.A.
— Mina La Sierra, S.A.
— Mina Los Compadres, S.A.
— Minas de Navaleo, S.A.
— Minas del Principado, S.A.
— Minas de Valdeloso, S.A.
— Minas Escucha, S.A.
— Mina Mora primera bis, S.A.
— Minas y explotaciones industriales, S.A.
— Minas y ferrocarriles de Utrillas, S.A.
— Minera del Bajo Segre, S.A.
— Minera Martín Aznar, S.A.
— Minero Siderúrgica de Ponferrada, S.A.
— Muñoz Sole hermanos, S.A.
— Promotora de Minas de carbón, S.A.
— Sociedad Anónima Minera Catalano-aragonesa.
— Sociedad minera Santa Bárbara, S.A.
— Unión Minera del Norte, S.A.
— Union Minera Ebro Segre, S.A.
— Viloria Hermanos, S.A.
— Virgilio Riesco, S.A.
— Drugi subjekti, ki poslujejo v skladu z „Ley 22/1973, de 21 de julio, de Minas“ in izvedbeno zakonodajo.
Francija
— Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva v skladu s code minier in njegovimi izvedbenimi predpisi, zlasti Décret no95–427 z dne 19. aprila 1995 in Décret no2006–648 z dne 2. junija 2006 relatif aux titres miniers et aux titres de stockage souterrain.
Italija
— Carbosulcis S.p.A.
Ciper
Latvija
Litva
— Subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki poslujejo v sektorjih za iskanje in izkopavanje premoga in drugih trdnih goriv v skladu z zakonom Republike Litve o zemeljski notranjosti (Uradni list, št. 63–1582, 1995; št. 35–1164, 2001).
Luksemburg
Madžarska
— Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva na podlagi dovoljenja ali koncesije v skladu z 1993. évi XLVIII. törvény a bányászatról.
Malta
Nizozemska
— Subjekti v skladu Mijnbouwwet (z dne 1. januarja 2003).
Avstrija
— Subjekti, pooblaščeni za iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv v skladu z Mineralrohstoffgesetz, BGBl. I No 38/1999, kakor je bil spremenjen.
Poljska
Subjekti, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z iskanjem, raziskovanjem ali črpanjem plina, nafte in njenih naravnih derivatov, rjavega premoga, premoga ali drugih trdih goriv na podlagi ustawa z dnia 4 lutego 1994 r. Prawo geologiczne i górnicze. Ti med drugim vključujejo:
— Kompania Węglowa S.A.
— Jastrzębska Spółka Węglowa S.A.
— Katowicki Holding Węglowy S.A,
— Kopalnia Węgla Kamiennego Sobieski Jaworzno Ш
— Lubelski Węgiel Bogdanka“ S.A.
— Kopalnia Węgla Kamiennego Budryk S.A.
— Kopalnia Węgla Kamiennego Kazimierz-Juliusz Spółka z o.o.
— Kopalnia Węgla Brunatnego Bełchatów S.A.
— Kopalnia Węgla Brunatnego Turów S.A.
— Kopalnia Węgla Brunatnego „Konin“ S.A.
— Kopalnia Węgla Brunatnego „Sieniawa“ S.A.
— Kopalnia Węgla Brunatnego „Adamów“ S.A w Turku
— Kopalnia Węgla Brunatnego Konin w Kleczewie S.A,
— Południowy Koncern Węglowy S.A.
Portugalska
— Empresa de Desenvolvimento Mineiro, SA, nos termos dos Decretos-Lei no 90/90 e no 87/90, ambos de 16 de Março.
Romunija
— Compania Națională a Huilei – SA Petroșani
— Societatea Națională a Lignitului Oltenia – SA
— Societatea Națională a Cărbunelui – SA Ploiești
— Societatea Comercială Minieră „Banat-Anina“ SA
— Compania Națională a Uraniului SA București
— Societatea Comercială Radioactiv Mineral Măgurele
Slovenija
Subjekti, ki se ukvarjajo z iskanjem in izkopavanjem premoga v skladu z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, 56/99).
Mat. št. |
Naziv |
POŠTNA št. |
KRAJ |
5920850 |
RTH, RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK, D.O.O. |
1420 |
TRBOVLJE |
5040361 |
Premogovnik Velenje |
3320 |
VELENJE |
Slovaška
Subjekti, ki izvajajo geološke raziskave ali črpanje iz ležišč premoga na podlagi dovoljenja za izkoriščanje, ki je bilo dodeljeno v skladu z zakonom št. 51/1988 zb. po besedilu zakonov št. 499/1991 zb., št. 154/1995 zb., št. 58/1998 zb., št. 533/2004 zb. in v skladu z zakonom št. 214/2002 zb.
Finska
Subjekti, ki imajo posebno koncesijo za iskanje ali izkopavanje trdnih goriv v skladu z laki oikeudesta luovuttaa valtion kiinteistövarallisuutta//lagn om rätt att överlåta statlig fastighetsförmögenhet (973/2002).
Švedska
Subjekti, ki imajo koncesijo za iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv na podlagi koncesije v skladu z minerallagen (1991:45) ali lagen (1985:620) om vissa torvfyndigheter ali subjekti, ki so dobili pooblastilo v skladu z lagen (1966:314) om kontinentalsockeln.
Združeno kraljestvo
— Subjekti z licenco (v smislu Coal Industry Act 1994)
— Department of Enterprise, Trade and Investment (Northern Ireland)
— Subjekt, ki ima licenco za iskanje, rudniški zakup, rudniško koncesijo ali dovoljenje za izkoriščanje, kot so opredeljeni z delom 57(1) Mineral Development Act (Northern Ireland) 1969
PRILOGA IX
Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih zmogljivosti
Belgija
— Gemeentelijk Havenbedrijf van Antwerpen
— Havenbedrijf van Gent
— Maatschappij der Brugse Zeevaartinrichtigen
— Port autonome de Charleroi
— Port autonome de Namur
— Port autonome de Liège
— Port autonome du Centre et de l'Ouest
— Société régionale du Port de Bruxelles/Gewestelijk Vennootschap van de Haven van Brussel
— Waterwegen en Zeekanaal
— De Scheepvaart
Bolgarija
ДП „Пристанищна инфраструктура“
Subjekti, ki na podlagi posebnih ali izključnih pravic izkoriščajo pristanišča ali dele pristanišč za javni promet nacionalnega pomena, kakor so navedeni v Prilogi št. 1 člena 103a Закона за морските пространства, вътрешните водни пътища и пристанищата на Република България (обн., ДВ, бр.12/11.2.2000):
— „Пристанище Варна“ ЕАД
— „Порт Балчик“ АД
— „БМ Порт“ АД
— „Пристанище Бургас“ ЕАД
— „Пристанищен комплекс – Русе“ ЕАД
— „Пристанищен комплекс – Лом“ ЕАД
— „Пристанище Видин“ ЕООД
— „Драгажен флот – Истър“ АД
— „Дунавски индустриален парк“ АД
Subjekti, ki na podlagi posebnih ali izključnih pravic izkoriščajo pristanišča ali dele pristanišč za javni promet regionalnega pomena, kakor so navedeni v Prilogi št. 2 člena 103a Закона за морските пространства, вътрешните водни пътища и пристанищата на Република България (обн., ДВ, бр.12/11.2.2000):
— „Фиш Порт“ АД
— Кораборемонтен завод „Порт – Бургас“ АД
— „Либърти металс груп“ АД
— „Трансстрой – Бургас“ АД
— „Одесос ПБМ“ АД
— „Поддържане чистотата на морските води“ АД
— „Поларис 8“ ООД
— „Лесил“ АД
— „Ромпетрол – България“ АД
— „Булмаркет – ДМ“ ООД
— „Свободна зона – Русе“ ЕАД
— „Дунавски драгажен флот“ – АД
— „Нарен“ ООД
— „ТЕЦ Свилоза“ АД
— НЕК ЕАД – клон „АЕЦ – Белене“
— „Нафтекс Петрол“ ЕООД
— „Фериботен комплекс“ АД
— „Дунавски драгажен флот Дуним“ АД
— „ОМВ България“ ЕООД
— СО МАТ АД – клон Видин
— „Свободна зона – Видин“ ЕАД
— „Дунавски драгажен флот Видин“
— „Дунав турс“ АД
— „Меком“ ООД
— „Дубъл Ве Ко“ ЕООД
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za zagotavljanje in obratovanje pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalnih zmogljivosti za prevoznike po zraku, morju ali celinskih prevoznih poteh (urejeno s črko i) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).
Primeri naročnikov:
— České přístavy, a.s.
Danska
— Pristanišča, kakor so opredeljena v § 1 iz lov nr. 326 om havne z dne 28. maja 1999
Nemčija
— Pomorska pristanišča, ki so v popolni ali delni lasti teritorialnih organov (Länder, Kreise, Gemeinden).
— Pristanišča na celinskih vodah, za katere velja Hafenordnung v skladu z Wassergesetze der Länder.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332):
— AS Saarte Liinid;
— AS Tallinna Sadam
Irska
— Pristanišča, ki poslujejo v skladu s Harbour Acts 1946 do 2000.
— Port of Rosslare Harbour, ki posluje v skladu s Finguard and Rosslare Railways and Harbours Act 1899.
Grčija
— „Οργανισμός Λιμένος Βόλου Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.Β. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Ελευσίνας Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.Ε. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Ηγουμενίτσας Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.ΗΓ. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Ηρακλείου Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.Η. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Καβάλας Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.Κ. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Κέρκυρας Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.ΚΕ. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Πατρών Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.ΠΑ. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Λαυρίου Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.Λ. Α.Ε.“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— „Οργανισμός Λιμένος Ραφήνας Ανώνυμη Εταιρεία“ („Ο.Λ.Ρ. Α.Ε“), v skladu z zakonom št. 2932/01.
— (pristaniški organi)
— Druga pristanišča, Δημοτικά και Νομαρχιακά Ταμεία (na ravni občin in prefektur), ki jih ureja predsedniška odredba 649/1977, zakon 2987/02, predsedniška odredba 362/97 in zakon 2738/99
Španija
— Ente público Puertos del Estado
— Autoridad Portuaria de Alicante
— Autoridad Portuaria de Almería – Motril
— Autoridad Portuaria de Avilés
— Autoridad Portuaria de la Bahía de Algeciras
— Autoridad Portuaria de la Bahía de Cádiz
— Autoridad Portuaria de Baleares
— Autoridad Portuaria de Barcelona
— Autoridad Portuaria de Bilbao
— Autoridad Portuaria de Cartagena
— Autoridad Portuaria de Castellón
— Autoridad Portuaria de Ceuta
— Autoridad Portuaria de Ferrol – San Cibrao
— Autoridad Portuaria de Gijón
— Autoridad Portuaria de Huelva
— Autoridad Portuaria de Las Palmas
— Autoridad Portuaria de Málaga
— Autoridad Portuaria de Marín y Ría de Pontevedra
— Autoridad Portuaria de Melilla
— Autoridad Portuaria de Pasajes
— Autoridad Portuaria de Santa Cruz de Tenerife
— Autoridad Portuaria de Santander
— Autoridad Portuaria de Sevilla
— Autoridad Portuaria de Tarragona
— Autoridad Portuaria de Valencia
— Autoridad Portuaria de Vigo
— Autoridad Portuaria de Villagarcía de Arousa
— Drugi pristaniški organi „Comunidades Autónomas“ (Andalucía, Asturias, Baleares, Canarias, Cantabria, Cataluña, Galicia, Murcia, País Vasco y Valencia)
Francija
— Port autonome de Paris, ustanovljen v skladu z Loi 68/-917 relative au port autonome de Paris z dne 24. oktobra 1968.
— Port autonome de Strasbourg, ustanovljen v skladu s convention entre l'Etat et la ville de Strasbourg relative à la construction du port rhénan de Strasbourg et à l'exécution de travaux d'extension de ce port z dne 20. maja 1923, ki je bila odobrena z zakonom z dne 26. aprila 1924.
— Ports autonomes, ki delujejo v skladu s členi L 111-1 et seq. zakonika des ports maritimes, ki imajo pravno osebnost.
—— Port autonome de Bordeaux
— Port autonome de Dunkerque
— Port autonome de La Rochelle
— Port autonome du Havre
— Port autonome de Marseille
— Port autonome de Nantes-Saint-Nazaire
— Port autonome de Pointe-à-Pitre
— Port autonome de Rouen
— Pristanišča, ki nimajo pravne osebnosti in so v državni lasti (décret no2006-330 z dne 20. marca 2006 fixant la liste des ports des départements d'outre-mer exclus du transfert prévu à l'article 30 de la loi du 13 août 2004 relative aux libertés et responsabilités locales), katerih upravljanje je bilo zaupano lokalnim chambres de commerce et d'industrie:
—— Port de Fort de France (Martinique)
— Port de Dégrad des Cannes (Guyane)
— Port-Réunion (île de la Réunion)
— Ports de Saint-Pierre et Miquelon
— Pristanišča, ki nimajo pravne osebnosti in katerih premoženje je bilo preneseno na regionalne ali lokalne organe ter katerih upravljanje je bilo zaupano lokalnim chambres de commerce et d'industrie (člen 30 Loi no2004-809 z dne 13. avgusta 2004 04 relative aux libertés et responsabilités locales, kakor je bil spremenjen z Loi no2006-1771 z dne 30. decembra 2006):
—— Port de Calais
— Port de Boulogne-sur-Mer
— Port de Nice
— Port de Bastia
— Port de Sète
— Port de Lorient
— Port de Cannes
— Port de Villefranche-sur-Mer
— Voies navigables de France, javni organ, za katerega velja člen 124 Loi no90-1168 z dne 29. decembra 1990, kakor je bil spremenjen.
Italija
— Državna pristanišča (Porti statali) in druga pristanišča, ki jih upravlja Capitaneria di Porto v skladu s Codice della navigazione, Regio Decreto No327 z dne 30. marca 1942
— Avtonomna pristanišča (enti portuali), ustanovljena s posebnimi zakoni v skladu s členom 19 iz Codice della navigazione, Regio Decreto št. 327 z dne 30. marca 1942
Ciper
Η Αρχή Λιμένων Κύπρου established by the περί Αρχής Λιμένων Κύπρου Νόμο του 1973.
Latvija
Organi, ki upravljajo pristanišča v skladu z zakonom „Likumu par ostām“:
— Rīgas brīvostas pārvalde
— Ventspils brīvostas pārvalde
— Liepājas speciālas ekonomiskās zona pārvalde
— Salacgrīvas ostas pārvalde
— Skultes ostas pārvalde
— Lielupes ostas pārvalde
— Engures ostas pārvalde
— Mērsraga ostas pārvalde
— Pāvilostas ostas pārvalde
— Rojas ostas pārvalde
Druge institucije, ki nakupujejo v skladu z zakonom „Par iepirkumu sabiedrisko pakalpojumu sniedzēju vajadzībām“ in upravljajo pristanišča v skladu z zakonom „Likumu par ostām“.
Litva
— Državno podjetje Klaipėda State Sea Port Administration, ki posluje v skladu z zakonom o Klaipėda State Sea Port Administration Republike Litve (Uradni list, št. 53–1245, 1996);
— Državno podjetje „Vidaus vandens kelių direkcija“, ki posluje v skladu z zakonikom o prometu po celinskih vodnih poteh Republike Litve (Uradni list, št. 105–2393, 1996);
— Drugi subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki poslujejo na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalnih zmogljivosti v skladu z zakonikom o prometu po celinskih vodnih poteh Republike Litve).
Luksemburg
— Port de Mertert, ki je bilo ustanovljeno in deluje v skladu z loi relative a l'aménagement et a l'exploitation d'un port fluvial sur la Moselle z dne 22. julija 1963, kakor je bil spremenjen.
Madžarska
— Pristanišča, ki poslujejo v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 2000. évi XLII. törvény a vízi közlekedésről.
Malta
— L-Awtorita' Marittima ta' Malta (Malta Maritime Authority)
Nizozemska
Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih kapacitet. Na primer:
— Havenbedrijf Rotterdam
Avstrija
— Pristanišča na celinskih vodah, ki so v celoti ali delno v lasti Länder in/ali Gemeinden.
Poljska
Subjekti, ustanovljeni na podlagi ustawa z dnia 20 grudnia 1996 r. o portach i przystaniach morskich, ki med drugim vključujejo:
— Zarząd Morskiego Portu Gdańsk S.A,
— Zarząd Morskiego Portu Gdynia S.A.
— Zarząd Portów Morskich Szczecin i Świnoujście S.A.
— Zarząd Portu Morskiego Darłowo Sp. z o.o.
— Zarząd Portu Morskiego Elbląg Sp. z o.o.
— Zarząd Portu Morskiego Kołobrzeg Sp. z o.o.
— Przedsiębiorstwo Państwowe Polska Żegluga Morska
Portugalska
— APDL – Administração dos Portos do Douro e Leixões, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 335/98 do 3 de Novembro 1998.
— APL – Administração do Porto de Lisboa, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 336/98 z dne do 3 de Novembro 1998.
— APS – Administração do Porto de Sines, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 337/98 do 3 de Novembro 1998.
— APSS – Administração dos Portos de Setúbal e Sesimbra, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 338/98 do 3 de Novembro 1998.
— APA – Administração do Porto de Aveiro, S.A., v skladu z Decreto-Lei No 339/98 do 3 de Novembro 1998.
— Instituto Portuário dos Transportes Marítimos, I.P. (IPTM, I.P.), v skladu z Decreto-Lei No 146/2007, do 27 de Abril 2007.
Romunija
— Compania Națională „Administrația Porturilor Maritime“ SA Constanța
— Compania Națională „Administrația Canalelor Navigabile SA“
— Compania Națională de Radiocomunicații Navale „RADIONAV“ SA
— Regia Autonomă „Administrația Fluvială a Dunării de Jos“
— Compania Națională „Administrația Porturilor Dunării Maritime“
— Compania Națională „Administrația Porturilor Dunării Fluviale“ SA
— Porturile: Sulina, Brăila, Zimnicea și Turnul-Măgurele
Slovenija
Pomorska pristanišča, ki so v celoti ali deloma v državni lasti in izvajajo javne gospodarske storitve v skladu s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, 56/99).
Mat. št. |
Naziv |
POŠTNA št. |
KRAJ |
5144353 |
LUKA KOPER D.D. |
6000 |
KOPER – CAPODISTRIA |
5655170 |
Sirio d.o.o. |
6000 |
KOPER |
Slovaška
Subjekti, ki upravljajo zasebna pristanišča na celinskih vodah, da bi prevozniki lahko opravljali rečni prevoz na podlagi soglasja državnega organa, ali subjekti, ki jih ustanovi državni organ za upravljanje javnih rečnih pristanišč v skladu z zakonom št. 338/2000 zb. po besedilu zakonov št. 57/2001 zb. in št. 580/2003 zb.
Finska
— Pristanišča, ki poslujejo v skladu z laki kunnallisista satamajärjestyksistä ja liikennemaksuista/
— lagen om kommunala hamnanordningar och trafikavgifter (955/1976) in pristanišča, ki deluje na podlagi licence v skladu s členom 3 laki yksityisistä yleisistä satamista/lagen om privata allmänna hamnar (1156/1994).
— Saimaan kanavan hoitokunta/Förvaltningsnämnden för Saima kanal.
Švedska
Pristanišča in terminali v skladu z lagen (1983:293) om inrättande, utvidgning och avlysning av allmän farled och allmän hamn in förordningen (1983:744) om trafiken på Göta kanal
Združeno kraljestvo
— Lokalni organ, ki izkorišča geografsko območje za pomorsko pristanišče ali pristanišče na celinskih vodah ali druge terminalske zmogljivosti, namenjene prevoznikom po morju ali celinskih plovnih poteh.
— Pristaniški organ v smislu člena 57 Harbours Act 1964.
— British Waterways Board
— Pristaniški organ, kakor je opredeljen s členom 38(1) Harbours Act (Northern Ireland) 1970
PRILOGA X
Naročniki s področja letališke infrastrukture
Belgija
— Brussels International Airport Company
— Belgocontrol
— Luchthaven Antwerpen
— Internationale Luchthaven Oostende-Brugge
— Société Wallonne des Aéroports
— Brussels South Charleroi Airport
— Liège Airport
Bolgarija
Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“
ДП „Ръководство на въздушното движение“
Letališki upravljalci civilnih letališč za javno uporabo, kakor jih je določil Svet ministrov v skladu s členom 43(3) Закона на гражданското въздухоплаване (обн., ДВ, бр.94/1.12.1972):
— „Летище София“ ЕАД
— „Фрапорт Туин Стар Еърпорт Мениджмънт“ АД
— „Летище Пловдив“ ЕАД
— „Летище Русе“ ЕООД
— „Летище Горна Оряховица“ ЕАД
Češka republika
Vsi naročniki v sektorjih, ki izkoriščajo določena geografska področja za ustanavljanje in delovanje pristanišč (urejeno s črko i) odstavka 1 dela 4 zakona št. 137/2006 zb. o javnih naročilih, kakor je bil spremenjen).
Primeri naročnikov:
— Česká správa letišť, s.p.
— Letiště Karlovy Vary s.r.o.
— Letiště Ostrava, a.s.
— Správa Letiště Praha, s. p.
Danska
— Letališča, ki delujejo na podlagi pooblastila v skladu s členom 55 (1) lov om luftfart, glej prečiščeno besedilo zakona št. 731 z dne 21. junija 2007.
Nemčija
— Letališča, kakor so opredeljena v členu 38 (2)(1) Luftverkehrs-Zulassungs-Ordnung z dne 19. junija 1964, kakor je bil nazadnje spremenjen 5. januarja 2007.
Estonija
— Subjekti, ki poslujejo v skladu s členom 10(3) zakona o javnih naročilih (RT I 21.2.2007, 15, 76) in členom 14 zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332):
— AS Tallinna Lennujaam;
— Tallinn Airport GH AS
Irska
— Letališča v Dublinu, Corku in Shannonu, s katerimi upravlja Aer Rianta–Irish Airports.
— Letališča, ki delujejo na podlagi licence za javno uporabo, podeljene v skladu z Irish Aviation Authority Act 1993, kakor je bil spremenjen z Air Navigation and Transport (Amendment) Act No1998, in na katerih redne zračne prevoze opravljajo zrakoplovi za javni prevoz potnikov, pošte ali tovora.
Grčija
— „Υπηρεσία Πολιτικής Αεροπορίας“ („ΥΠΑ“) , ki deluje v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 714/70, kakor je bila spremenjena z zakonom št. 1340/83; organizacijo družbe določba predsedniška odredba št. 56/89, kakor je bila pozneje spremenjena.
— Družba „Διεθνής Αερολιμένας Αθηνών“ iz Spate, ki deluje v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 2338/95 Κύρωση Σύμβασης Ανάπτυξης του Νέου Διεθνούς Αεροδρομίου της Αθήνας στα Σπάτα, „ίδρυση της εταιρείας „Διεθνής Αερολιμένας Αθηνών Α.Ε.“ έγκριση περιβαλλοντικών όρων και άλλες διατάξεις“).
— „Φορείς Διαχείρισης“ v skladu s predsedniško odredbo št. 158/02 „Ίδρυση, κατασκευή, εξοπλισμός, οργάνωση, διοίκηση, λειτουργία και εκμε- τάλλευση πολιτικών αερολιμένων από φυσικά πρόσωπα, νομικά πρόσωπα ιδιωτικού δικαίου και Οργανισμούς Τοπικής Αυτοδιοίκησης“ (Uradni list Grčije A 137).
Španija
— Ente público Aeropuertos Españoles y Navegación Aérea (AENA)
Francija
— Letališča, ki jih upravljajo državna podjetja v skladu s členi L. 251-1, L.260-1 in L.270-1 code de l'aviation civile.
— Letališča, ki delujejo na podlagi koncesije, ki jo je podelila država v skladu s členom R.223-2 code de l'aviation civile.
— Letališča, ki delujejo v skladu z arreté préfectoral portant autorisation d'occupation temporaire.
— Letališča, ki jih ustanovi javni organ in za katere velja konvencija, kakor je določena v členu L. 221-1 code de l'aviation civile.
— Letališča, katerih premoženje je bilo preneseno na regionalne ali lokalne organe ali skupino takšnih organov v skladu z Loi no2004–809 z dne 13. avgusta 2004 relative aux libertés et responsabilités locales, zlasti členom 28 navedenega zakona:
—— Aérodrome d'Ajaccio Campo-dell'Oro
— Aérodrome d'Avignon
— Aérodrome de Bastia-Poretta
— Aérodrome de Beauvais-Tillé
— Aérodrome de Bergerac-Roumanière
— Aérodrome de Biarritz-Anglet-Bayonne
— Aérodrome de Brest Bretagne
— Aérodrome de Calvi-Sainte-Catherine
— Aérodrome de Carcassonne en Pays Cathare
— Aérodrome de Dinard-Pleurthuit-Saint-Malo
— Aérodrome de Figari-Sud Corse
— Aérodrome de Lille-Lesquin
— Aérodrome de Metz-Nancy-Lorraine
— Aérodrome de Pau-Pyrénées
— Aérodrome de Perpignan-Rivesaltes
— Aérodrome de Poitiers-Biard
— Aérodrome de Rennes-Saint-Jacques
— Državna civilna letališča, katerih upravljanje je bilo zaupano chambre de commerce et d'industrie (člen 7 Loi no2005–357 z dne 21. aprila 2005 relative aux aéroports in Décret no2007–444 z dne 23. februarja 2007 relatif aux aérodromes appartenant à l'Etat).
—— Aérodrome de Marseille-Provence
— Aérodrome d'Aix-les-Milles et Marignane-Berre
— Aérodrome de Nice Côte-d'Azur et Cannes-Mandelieu
— Aérodrome de Strasbourg-Entzheim
— Aérodrome de Fort-de France-le Lamentin
— Aérodrome de Pointe-à-Pitre-le Raizet
— Aérodrome de Saint-Denis-Gillot
— Druga državna civilna letališča, ki so izključena iz prenosa na regionalne in lokalne organe v skladu z Décret no2005–1070 z dne 24. avgusta 2005, kakor je bil spremenjen.
—— Aérodrome de Saint-Pierre Pointe Blanche
— Aérodrome de Nantes Atlantique et Saint-Nazaire-Montoir
— Aéroports de Paris (Loi no2005–357 z dne 20. aprila 2005 in Décret no2005–828 z dne 20. julija 2005)
Italija
— Od 1. januarja 1996 se je Decreto Legislativo No497 z dne 25. novembra 1995, relativo alla trasformazione dell’Azienda autonoma di assistenza al volo per il traffico aereo generale in ente pubblico economico, denominato ENAV, Ente nazionale di assistenza al volo, večkrat spremenil in nato preoblikoval v zakon, Legge No 665 z dne 21. decembra 1996 je končno preoblikoval ta subjekt v delniško družbo, in sicer od 1. januarja 2001
— Subjekti za upravljanje, ustanovljeni s posebnimi zakoni.
— Subjekti, ki upravljajo z letališko infrastrukturo na podlagi koncesije, podeljene v skladu s členom 694 Codice della navigazione, Regio Decreto št. 327 z dne 30. marca 1942.
— Letališki subjekti, vključno z upravnimi družbami SEA (Milan) in ADR (Fiumicino).
Ciper
Latvija
— Valsts akciju sabiedrība „Latvijas gaisa satiksme“
— Valsts akciju sabiedrība „Starptautiskā lidosta „Rīga““
— SIA „Aviasabiedrība „Liepāja““
Litva
— Državno podjetje Vilnius International Airport
— Državno podjetje Kaunas Airport
— Državno podjetje Palanga International Airport
— Državno podjetje „Oro navigacija“
— Občinsko podjetje „Šiaulių oro uostas“
— Drugi subjekti v skladu z zahtevami člena 70 (1, 2) zakona o javnih naročilih Republike Litve (Uradni list, št. 84–2000, 1996, št. 4–102, 2006) in ki poslujejo na področju letališke infrastrukture v skladu z zakonom o letalstvu Republike Litve (Uradni list, št. 94-2918, 2000).
Luksemburg
— Aéroport du Findel.
Madžarska
— Letališča, ki poslujejo v skladu s členi 162–163 2003. évi CXXIX. törvény a közbeszerzésekről in 1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről.
— Budapest Ferihegy Nemzetközi Repülőtér, s katerim upravlja Budapest Airport Rt. na podlagi 1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről in 83/2006. (XII. 13.) GKM rendelet a légiforgalmi irányító szolgálatot ellátó és a légiforgalmi szakszemélyzet képzését végző szervezetről.
Malta
— L-Ajruport Internazzjonali ta' Malta (Malta International Airport)
Nizozemska
Letališča, ki delujejo v skladu s členi od 18 naprej Luchtvaartwet. Na primer:
— Luchthaven Schiphol
Avstrija
— Subjekti, ki so pooblaščeni za zagotavljanje letaliških zmogljivosti v skladu z Luftfahrtgesetz, BGBl. št. 253/1957, kakor je bil spremenjen.
Poljska
— Javno podjetje „Porty Lotnicze“, ki posluje na podlagi ustawa z dnia 23 października 1987 r. o przedsiębiorstwie państwowym „Porty Lotnicze“
— Port Lotniczy Bydgoszcz S.A.
— Port Lotniczy Gdańsk Sp. z o.o.
— Górnośląskie Towarzystwo Lotnicze S.A. Międzynarodowy Port Lotniczy Katowice
— Międzynarodowy Port Lotniczy im. Jana Pawła II Kraków – Balice Sp. z o.o
— Lotnisko Łódź Lublinek Sp. z o.o.
— Port Lotniczy Poznań – Ławica Sp. z o.o.
— Port Lotniczy Szczecin – Goleniów Sp. z o. o.
— Port Lotniczy Wrocław S.A.
— Port Lotniczy im. Fryderyka Chopina w Warszawie
— Port Lotniczy Rzeszów – Jasionka
— Porty Lotnicze „Mazury- Szczytno“ Sp. z o. o. w Szczytnie
— Port Lotniczy Zielona Góra – Babimost
Portugalska
— ANA – Aeroportos de Portugal, S.A., ustanovljen v skladu z Decreto-Lei No 404/98 do 18 de Dezembro 1998.
— NAV – Empresa Pública de Navegação Aérea de Portugal, E. P., ustanovljen v skladu z Decreto-Lei No 404/98 do 18 de Dezembro 1998.
— ANAM – Aeroportos e Navegação Aérea da Madeira, S. A., ustanovljen v skladu z Decreto-Lei No 453/91 do 11 de Dezembro 1991.
Romunija
— Compania Națională „Aeroporturi București“ SA
— Societatea Națională „Aeroportul Internațional Mihail Kogălniceanu – Constanța“
— Societatea Națională „Aeroportul Internațional Timișoara – Traian Vuia“ – SA
— Regia Autonomă „Administrația Română a Serviciilor de Trafic Aerian“ ROMAT SA
— Aeroporturile aflate în subordinea Consiliilor Locale
— SC Aeroportul Arad SA
— Regia Autonomă Aeroportul Bacău
— Regia Autonomă Aeroportul Baia Mare
— Regia Autonomă Aeroportul Cluj Napoca
— Regia Autonomă Aeroportul Internațional Craiova
— Regia Autonomă Aeroportul Iași
— Regia Autonomă Aeroportul Oradea
— Regia Autonomă Aeroportul Satu-Mare
— Regia Autonomă Aeroportul Sibiu
— Regia Autonomă Aeroportul Suceava
— Regia Autonomă Aeroportul Târgu Mureș
— Regia Autonomă Aeroportul Tulcea
— Regia Autonomă Aeroportul Caransebeș
Slovenija
Javna civilna letališča, ki poslujejo v skladu z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, 18/01)
Mat. št. |
Naziv |
Poštna št. |
Kraj |
1589423 |
Letalski center Cerklje ob Krki |
8263 |
Cerklje ob Krki |
1913301 |
Kontrola zračnega prometa D.O.O. |
1000 |
Ljubljana |
5142768 |
Aerodrom Ljubljana D.D. |
4210 |
Brnik-Aerodrom |
5500494 |
Aerodrom Portorož, D.O.O. |
6333 |
Sečovlje – Sicciole |
Slovaška
Subjekti, ki upravljajo letališča na podlagi soglasja, ki ga odobri državni organ, in subjekti, ki izvajajo zračne telekomunikacijske storitve v skladu z zakonom št. 143/1998 zb. po besedilu zakonov št. 57/2001 zb., št. 37/2002 zb., št. 136/2004 zb. in št. 544/2004 zb.
Na primer:
— Letisko M.R.Štefánika, a.s., Bratislava
— Letisko Poprad – Tatry, a.s.
— Letisko Košice, a.s.
Finska
Letališča, ki jih upravlja „Ilmailulaitos Finavia/Luftfartsverket Finavia“ ali občinsko ali javno podjetje v skladu z ilmailulaki/luftfartslagen (1242/2005) in laki Ilmailulaitoksesta/lag om Luftfartsverket (1245/2005).
Švedska
— Letališča v javni lasti in ki jih upravljajo državna podjetja v skladu z luftfartslagen (1957:297).
— Letališča v zasebni lasti in ki jih upravljajo zasebna podjetja z operativno licenco v skladu z navedenim zakonom, če ta licenca ustreza merilom iz člena 2(3) direktive.
Združeno kraljestvo
— Lokalni organ, ki izkorišča geografsko območje zaradi zagotavljanja letališke ali druge terminalske infrastrukture letalskim prevoznikom.
— Upravljavec letališča v smislu Airports Act 1986, za katerega pri upravljanju letališča velja ekonomska ureditev iz dela IV navedenega zakona.
— Highland and Islands Airports Limited
— Upravljavec letališča v smislu Airports (Northern Ireland) Order 1994.
— BAA Ltd.
PRILOGA XI
SEZNAM ZAKONODAJE SKUPNOSTI IZ ČLENA 30(3)
A. TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PLINA ALI TOPLOTE
Direktiva 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom ( 33 )
B. PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ( 34 )
C. PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE
—
D. NAROČNIKI S PODROČJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
—
E. NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA
—
F. NAROČNIKI S PODROČJA POŠTNIH STORITEV
Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve ( 35 )
G. ISKANJE IN ČRPANJE NAFTE ALI PLINA
Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov ( 36 )
H. ISKANJE IN IZKOPAVANJE PREMOGA ALI DRUGIH TRDNIH GORIV
—
I. NAROČNIKI S PODROČJA INFRASTRUKTURE V OBMORSKIH PRISTANIŠČIH ALI PRISTANIŠČIH NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH ALI INFRASTRUKTURE V DRUGIH TERMINALIH
—
J. NAROČNIKI S PODROČJA LETALIŠKE INFRASTRUKTURE
—
PRILOGA XII
SEZNAM DEJAVNOSTI IZ ČLENA 1(2), (b) ( 37 )
NACE (1) |
Referenčna številka CPV |
||||
PODROČJE F |
GRADNJE |
||||
Oddelek |
Skupina |
Razred |
Predmet |
Opombe |
|
45 |
Področje gradnje |
Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila |
45000000 |
||
45.1 |
Priprava gradbišča |
45100000 |
|||
45.11 |
Rušitvena dela zgradb, odstranjevanje zemlje |
Ta razred zajema: — rušenje stavb in drugih objektov — čiščenje gradbišča — odstranjevanje zemlje, izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd. — pripravo gradbišča za miniranje: —— odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča Ta razred zajema tudi: — osuševanje gradbišča — osuševanje kmetijskih in gozdnih površin |
45110000 |
||
45.12 |
Preskusno vrtanje in izvrtavanje |
Ta razred zajema: — preizkusno vrtanje, preizkusno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene Ta razred ne zajema: — vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20 — vrtanja vodnjakov, glej 45.25 — vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25 — iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20 |
45120000 |
||
45.2 |
Visoke in nizke gradnje |
45200000 |
|||
45.21 |
Splošne visoke in nizke gradnje |
Ta razred zajema: — gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje: —— mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi — cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode — mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode — pomožne gradnje — sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču Ta razred ne zajema: — storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20 — postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28 — gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23 — inštalacijskih del, glej 45.3 — zaključnih gradbenih del, glej 45.4 — arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20 — upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20 |
45210000 razen: -45213316 45220000 45231000 45232000 |
||
45.22 |
Postavljanje strešnih kritin in ogrodij |
Ta razred zajema: — postavljanje streh — postavljanje strešnih kritin — impregniranje proti vlagi |
45261000 |
||
45.23 |
Gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov |
Ta razred zajema: — gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti — gradnjo železnic — gradnjo letaliških stez — gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti — barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih Ta razred ne zajema: — pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11 |
45212212 in DA03 45230000 razen: -45231000 -45232000 -45234115 |
||
45.24 |
Vodogradnja |
Ta razred zajema: gradnjo: — vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd. — nasipov in jezov — poglabljanje dna — podvodno delo |
45240000 |
||
45.25 |
Posebne in druge gradnje |
Ta razred zajema: — gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema: —— gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov — vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov — postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam — ukrivljanje jekla — zidanje in tlakovanje — postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z najemom zidarskih in delovnih odrov — gradnjo dimnikov in industrijskih peči Ta razred ne zajema: — najema zidarskih odrov brez postavljanja in podiranja, glej 71.32 |
45250000 45262000 |
||
45.3 |
Inštalacijska dela |
45300000 |
|||
45.31 |
Montaža električne napeljave |
Ta razred zajema: — montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— električnih napeljav — telekomunikacijskih sistemov — sistemov električnega ogrevanja — radijskih in televizijskih hišnih anten — požarnih alarmov — protivlomnih alarmnih sistemov — dvigal in tekočih stopnic — strelovodov itd. |
45213316 45310000 razen: -45316000 |
||
45.32 |
Izolacijska dela |
Ta razred zajema: — vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem Ta razred ne zajema: — impregniranje proti vlagi, glej 45.22 |
45320000 |
||
45.33 |
Kleparstvo, vodovodna, plinska, toplotna in zračna instalacija |
Ta razred zajema: — montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— kleparske in sanitarne opreme — plinske napeljave — opremo in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo — sprinkler sisteme Ta razred ne zajema: — instalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31 |
45330000 |
||
45.34 |
Druga inštalacijska dela |
Ta razred zajema: — vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča — montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje |
45234115 45316000 45340000 |
||
45.4 |
Zaključna gradbena dela |
45400000 |
|||
45.41 |
Fasaderska in štukaterska dela |
Ta razred zajema: — nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje |
45410000 |
||
45.42 |
Stavbno mizarstvo |
Ta razred zajema: — vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov — notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd. Ta razred ne zajema: — polaganje parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43 |
45420000 |
||
45.43 |
Stenske in talne obloge |
Ta razred zajema: — polaganje, obešanje ali vgraditev, v stavbe ali druge projekte gradnje: —— keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna — parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev — vključno s plastičnimi ali iz gume — teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten — stenskih tapet |
45430000 |
||
45.44 |
Barvanje in zasteklitev |
Ta razred zajema: — barvanje notranjosti in zunanjosti stavb — barvanje objektov nizke in visoke gradnje — vgraditev stekla, ogledal itd. Ta razred ne zajema: — vgraditve oken, glej 45.42 |
45440000 |
||
45.45 |
Druga zaključna gradbena dela |
Ta razred zajema: — gradnjo zasebnih plavalnih bazenov — čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb — druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena Ta razred ne zajema: — čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70 |
45212212 in DA04 45450000 |
||
45.5 |
Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem |
45500000 |
|||
45.50 |
Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem |
Ta razred ne zajema: — najema gradbene opreme in opreme za rušenje brez izvajalca, glej 71.32 |
45500000 |
||
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 761/93 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1). |
PRILOGA XIII
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH
A. ODPRTI POSTOPKI
1. |
Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa. |
2. |
Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba rezervirana za programe zaposlovanja invalidov. |
3. |
Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je to primerno, je treba navesti, ali gre za okvirni sporazum ali za dinamični nakupovalni sistem). Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature). Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe. |
4. |
Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve. |
5. |
Za dobave blaga in gradenj: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature); (b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago; Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj; (c) pogodbe za gradbena dela; podatki o namenu gradenj ali javnega naročila, kadar to vključuje tudi pripravo projektov. |
6. |
Za storitve: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu omejena na določen poklic; (c) sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev. |
7. |
Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant. |
8. |
Roki za izvedbo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka. |
9. |
(a) Naslov, na katerem se lahko zahteva razpisna dokumentacija; (b) kjer je primerno, vrednost in plačilni pogoji za znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev te dokumentacije. |
10. |
(a) Zadnji dan za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb pri dinamičnem nakupovalnem sistemu; (b) naslov, na katerega jih je treba poslati; (c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene. |
11. |
(a) Kjer je to primerno, osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb; (b) datum, ura in kraj odpiranja. |
12. |
Kjer se to primerno, vsa zahtevana zavarovanja in garancije. |
13. |
Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo. |
14. |
Kjer se to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano. |
15. |
Zahtevani minimalni ekonomski in tehnični standardi za gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano. |
16. |
Obdobje, v katerem je ponudnik dolžan zagotavljati veljavnost ponudbe. |
17. |
Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila. |
18. |
Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah. |
19. |
Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša. |
20. |
Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne podatke o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti. |
21. |
Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo. |
22. |
Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad). |
23. |
Drugi ustrezni podatki. |
B. OMEJENI POSTOPKI
1. |
Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa. |
2. |
Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov. |
3. |
Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum). Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature). Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe. |
4. |
Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve. |
5. |
Za dobave blaga in gradenj: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature); (b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago. Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj; (c) informacije o namenu gradnje ali naročila gradenj, če slednja vključuje tudi izdelavo projektov. |
6. |
Za storitve: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu in drugih predpisih omejena na določen poklic; (c) sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev. |
7. |
Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant. |
8. |
Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka. |
9. |
Kjer je to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano. |
10. |
(a) Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje; (b) naslov, na katerega jih je treba poslati; (c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene. |
11. |
Zadnji rok za odpošiljanje povabil k oddaji ponudbe. |
12. |
Kjer se to primerno, vsa zahtevana zavarovanja in garancije. |
13. |
Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo. |
14. |
Podatki z zvezi s položajem gospodarskega subjekta in minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo. |
15. |
Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v razpisu. |
16. |
Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila. |
17. |
Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša. |
18. |
Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti. |
19. |
Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo. |
20. |
Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad). |
21. |
Drugi ustrezni podatki. |
C. POSTOPKI S POGAJANJI
1. |
Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa. |
2. |
Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov. |
3. |
Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum). Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature). Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe. |
4. |
Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve. |
5. |
Za dobave blaga in gradenj: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature); (b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago. Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj; (c) za pogodbe za gradbena dela: podatki o namenu gradenj ali javnega naročila, kadar to vključuje tudi pripravo projektov. |
6. |
Za storitve: (a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale; (b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu in drugih predpisih omejena na določen poklic; (c) sklicevanje na zakon ali drug predpis; (d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve; (e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev. |
7. |
Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant. |
8. |
Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka. |
9. |
Kjer je to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano. |
10. |
(a) Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje; (b) naslov, na katerega jih je treba poslati; (c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene. |
11. |
Kjer je primerno, kakršna koli obvezna zavarovanja in garancije. |
12. |
Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo. |
13. |
Podatki z zvezi s položajem gospodarskega subjekta in minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo. |
14. |
Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu za začetek pogajanj. |
15. |
Kjer je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral. |
16. |
Kjer je primerno, datum (datumi) prejšnjih objav v Uradnem listu Evropske unije. |
17. |
Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila. |
18. |
Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša. |
19. |
Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti. |
20. |
Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo. |
21. |
Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad). |
22. |
Drugi ustrezni podatki. |
D. POENOSTAVLJENO OBVESTILO O NAROČILU PRI DINAMIČNEM NAKUPOVALNEM SISTEMU ( 38 )
1. |
Država naročnika. |
2. |
Ime in elektronski naslov naročnika. |
3. |
Sklicevanje na objavo obvestila o dinamičnem nakupovalnem sistemu. |
4. |
Elektronski naslov, na katerem so na voljo razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti v zvezi z dinamičnim nakupovalnim sistemom. |
5. |
Predmet naročila: opis v skladu z referenčno številko oziroma številkami nomenklature CPV in količina ali obseg naročila, ki se bo oddalo. |
6. |
Rok za predložitev okvirnih ponudb. |
PRILOGA XIV
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O OBSTOJU POSTOPKA UGOTAVLJANJA USPOSOBLJENOSTI
1. Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.
2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.
3. Namen sistema ugotavljanja usposobljenosti (opis blaga, storitev ali gradenj ali njihovih kategorij, ki se bodo dobavljale po tem sistemu – referenčna številka nomenklature).
4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti za ugotovitev usposobljenosti po tem sistemu, in načini preverjanja vsakega od teh pogojev. Če so opisi teh pogojev in postopkov preverjanja obsežni in temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostujeta povzetek glavnih pogojev in postopkov ter sklic na to dokumentacijo.
5. Čas veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti in formalnosti za njegovo obnovitev.
6. Sklicevanje na dejstvo, da se obvestilo šteje kot javni razpis.
7. Naslov, kjer je mogoče dobiti nadaljnje informacije in dokumentacijo v zvezi s sistemom ugotavljanja usposobljenosti (če je drugačen od naslova, navedenega pod točko 1).
8. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.
9. Če so znana, merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali v povabilu za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj.
10. Drugi ustrezni podatki.
PRILOGA XV A
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PERIODIČNEM INFORMATIVNEM OBVESTILU
I. POSTAVKE, KI JIH JE TREBA IZPOLNITI V VSAKEM PRIMERU
1. |
Ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa naročnika ali službe, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije. |
2. |
(a) Za naročila blaga: vrsta in količina ali vrednost storitev ali proizvodov, ki se bodo dobavljali (referenčna številka oziroma številke nomenklature). (b) Za naročila gradenj: vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne lastnosti gradenj ali sklopov, ki se nanašajo na gradnjo (referenčna številka oziroma številke nomenklature). (c) Za naročila storitev: predvidena celotna naročila v vsaki kategoriji storitev, naštetih v Prilogi XVII A (referenčna številka oziroma številke nomenklature). |
3. |
Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi tega informativnega obvestila v profilu kupca. |
4. |
Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad). |
5. |
Drugi ustrezni podatki. |
II. INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI, KADAR SE OBVESTILO UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA ALI ZA SKRAJŠANJE ROKOV ZA SPREJEM PONUDB
6. |
Sklicevanje na dejstvo, da morajo zainteresirani dobavitelji blaga naročnika seznaniti s svojim interesom za javno naročilo ali naročila. |
7. |
Po potrebi navesti, ali je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov. |
8. |
Rok za prejem prijav za povabilo k oddaji ponudb ali za začetek pogajanj. |
9. |
Vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, ali splošne značilnosti gradenj ali kategorije storitev v smislu Priloge XVII A in opis z navedbo, ali je predviden okvirni sporazum (sporazumi), vključno z možnostmi za poznejše dobave in časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo, ter številom podaljšanj. Pri dodatnih javnih naročilih tudi časovna ocena poznejših javnih razpisov. |
10. |
Navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe. |
11. |
Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka. |
12. |
Naslov, na katerega morajo zainteresirana podjetja v pisni obliki izraziti svoj interes. Rok, do katerega je treba izraziti interes. Jezik ali jeziki, v katerih se lahko predložijo kandidature ali ponudbe. |
13. |
Ekonomski in tehnični pogoji ter finančne in tehnične garancije, ki se zahtevajo od dobaviteljev. |
14. |
(a) Predvideni datum za začetek postopka oddaje naročila ali naročil (če je znan); (b) vrsta postopka oddaje javnega naročila (omejeni ali s pogajanji); (c) znesek in način plačila kakršne koli vsote, ki jo je treba plačati za pridobitev dokumentacije v zvezi s posvetovanjem. |
15. |
Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila. |
16. |
Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti. |
17. |
Če so znana, merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: „najnižja cena“ ali „ekonomsko najugodnejša ponudba“. Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali v povabilu za potrditev interesa iz člena 47(5) ali za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj. |
PRILOGA XV B
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O OBJAVI PERIODIČNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA, KADAR SE OBVESTILO NE UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA
1. Država naročnika.
2. Ime naročnika.
3. Internetni naslov „profila kupca“ (URL)
4. Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV.
PRILOGA XVI
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA
I. Informacije za objavo v Uradnem listu Evropske unije ( 39 )
1. Ime in naslov naročnika.
2. Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve in referenčna številka (številke) nomenklature; kjer je to primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum).
3. Vsaj kratek povzetek vrste in količine proizvodov, gradenj ali storitev, ki se zagotavljajo.
(a) Oblika javnega razpisa (obvestilo o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti; periodično informativno obvestilo; javni razpis);
(b) sklic na objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije;
(c) če se javna naročila oddajo brez predhodnega javnega razpisa, navedba ustreznih določb člena 40(3) ali člena 32.
5. Postopek oddaje javnega naročila (odprti, omejeni ali s pogajanji).
6. Število prejetih ponudb.
7. Datum oddaje javnega naročila.
8. Plačana cena za ugodne nakupe v skladu s členom 40(3)(j).
9. Ime in naslov gospodarskih subjektov.
10. Navesti, kjer je to primerno, če je bilo ali je lahko javno naročilo oddano podizvajalcu.
11. Plačana cena ali najvišja in najnižja ponudba, ki sta se upoštevali pri oddaji javnega naročila.
12. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.
13. Neobvezni podatki:
— vrednost in delež javnega naročila, ki je bil ali se lahko odstopi tretjim osebam v podizvajanje,
— merila za oddajo.
II. Informacije, ki niso namenjene za objavo
14. Število oddanih javnih naročil (kadar se eno naročilo razdeli na več dobaviteljev).
15. Vrednost vsakega oddanega javnega naročila.
16. Država porekla proizvoda ali storitve (s poreklom iz Skupnosti ali zunaj nje; če gre za slednje, razdeljeno po tretjih državah).
17. Katera merila za oddajo so bila uporabljena (ekonomsko najugodnejša ponudba; najnižja cena)?
18. Ali je bilo javno naročilo oddano ponudniku, ki je predložil variantno ponudbo, skladno s členom 36(1)?
19. So bile katere izmed ponudb izločene z utemeljitvijo, da so nenavadno nizke, skladno s členom 57(5)?
20. Datum, ko je naročnik odposlal obvestilo.
21. Pri javnih naročilih za storitve, naštete v Prilogi XVII B, strinjanje naročnika z objavo obvestila (člen 43(4)).
PRILOGA XVII A ( 40 )
STORITVE V SMISLU ČLENA 31
Kategorija št. |
Področje |
Referenčna št. CPC (1) |
Referenčna št. CPV |
1 |
Storitve vzdrževanja in popravila |
6112, 6122, 633, 886 |
Od 50100000-6 do 50884000-5 (razen 50310000-1 do 50324200-4 in 50116510-9, 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0) in od 51000000-9 do 51900000-1 |
2 |
Storitve kopenskega transporta (2), vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte |
712 (razen 71235), 7512, 87304 |
Od 60100000-9 do 60183000-4 (razen 60160000-7, 60161000-4, 60220000-6) in od 64120000-3 do 64121200-2 |
3 |
Storitve v zračnem prevozu potnikov in tovora, razen prevoza pošte |
73 (razen 7321) |
Od 60410000-5 do 60424120-3 (razen 60411000-2, 60421000-5) in 60500000-3 od 60440000-4 do 60445000-9 |
4 |
Kopenski (2) in zračni prevoz pošte |
71235, 7321 |
60160000-7, 60161000-4 60411000-2, 60421000-5 |
5 |
Telekomunikacijske storitve |
752 |
Od 64200000-8 do 64228200-2 72318000-7 in od 72700000-7 do 72720000-3 |
6 |
Finančne storitve: (a) zavarovalniške storitve (b) bančne in investicijske storitve (3) |
ex 81, 812, 814 |
Od 66100000-1 do 66720000-3 (3) |
7 |
Računalniške in sorodne storitve |
84 |
Od 50310000-1 do 50324200-4 od 72000000-5 do 72920000-5 (razen 72318000-7 in od 72700000-7 do 72720000-3), 79342410-4 |
8 |
Raziskovalne in razvojne storitve (4) |
85 |
Od 73000000-2 do 73436000-7 (razen 73200000-4, 73210000-7, 73220000-0 |
9 |
Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve |
862 |
Od 79210000-9 do 79223000-3 |
10 |
Storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja |
864 |
Od 79300000-7 do 79330000-6 in 79342310-9, 79342311-6 |
11 |
Storitve svetovanja pri vodenju (5) in sorodne storitve |
865, 866 |
Od 73200000-4 do 73220000-0 od 79400000-8 do 79421200-3 in 79342000-3, 79342100-4, 79342300-6, 79342320-2 79342321-9, 79910000-6, 79991000-7, 98362000-8 |
12 |
Arhitekturne storitve; inženiring storitve in integrirane inženiring storitve; storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve tehničnega preizkušanja in analiz |
867 |
Od 71000000-8 do 71900000-7 (razen 71550000-8) in 79994000-8 |
13 |
Oglaševalske storitve |
871 |
Od 79341000-6 do 79342200-5 (razen 79342000-3 in 79342100-4 |
14 |
Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja |
874, 82201 do 82206 |
Od 70300000-4 do 70340000-6 in od 90900000-6 do 90924000-0 |
15 |
Storitve s področja založništva in tiska na podlagi honorarja ali pogodbe |
88442 |
Od 79800000-2 do 79824000-6 in od 79970000-6 do 79980000-7 |
16 |
Storitve pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki; sanitarne in podobne storitve |
94 |
Od 90400000-1 do 90743200-9 (razen 90712200-3, od 90910000-9 do 90920000-2 in 50190000-3, 50229000-6 50243000-0 |
(1) Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS. (2) Razen storitev železniškega prevoza, ki so zajete v kategoriji 18 CPC prov. (3) Razen pogodb za finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in storitev centralne banke. (4) Razen pogodb za storitve na področju raziskav in razvoja, od katerih nima izključne koristi le naročnik za svojo uporabo pri izvajanju lastne dejavnosti, pod pogojem, da naročnik opravljeno storitev v celoti plača. (5) Razen arbitražnih in poravnalnih storitev. |
PRILOGA XVII B
STORITVE V SMISLU ČLENA 32
Kategorija št. |
Področje |
Referenčna št. CPC (1) |
Referenčna št. CPV |
17 |
Storitve hotelov in restavracij |
64 |
Od 55100000-1 do 55524000-9 in od 98340000-8 do 98341100-6 |
18 |
Storitve prevoza po železnici |
711 |
Od 60200000-0 do 60220000-6 |
19 |
Storitve prevoza po vodi |
72 |
Od 60600000-4 do 60653000-0 in od 63727000-1 do 63727200-3 |
20 |
Podporne in pomožne prevozne storitve |
74 |
Od 63000000-9 do 63734000-3 (razen 63711200-8, 63712700-0, 63712710-3 in od 63727000-1 do 63727200-3) in 98361000-1 |
21 |
Pravne storitve |
861 |
Od 79100000-5 do 79140000-7 |
22 |
Storitve namestitve in oskrbe osebja (2) |
872 |
Od 79600000-0 do 79635000-4 (razen 79611000-0, 79632000-3, 79633000-0) in od 98500000-8 do 98514000-9 |
23 |
Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil |
873 (razen 87304) |
Od 79700000-1 do 79723000-8 |
24 |
Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja |
92 |
Od 80100000-5 do 80660000-8 (razen 80533000-9, 80533100-0, 80533200-1 |
25 |
Storitve zdravstva in socialnega skrbstva |
93 |
79611000-0 in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2 |
26 |
Storitve s področja rekreacije, kulture in športa (3) |
96 |
Od 79995000-5 do 79995200-7 in od 92000000-1 do 92700000-8 (razen 92230000-2, 92231000-9, 92232000-6 |
27 |
Druge storitve |
||
(1) Nomenklatura CPC (začasna različica), ki se uporablja za opredelitev področja uporabe Direktive 92/50/EGS. (2) Razen pogodb o zaposlitvi. (3) Razen pogodb za nakup, razvoj, produkcijo ali koprodukcijo programov s strani radijskih ali televizijskih ustanov ter pogodb za oddajanje programov. |
PRILOGA XVIII
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O PROJEKTNEM NATEČAJU
1. Ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa naročnika in službe, od katere je mogoče dobiti dodatno dokumentacijo.
2. Opis projekta (Referenčna številka (številke) nomenklature).
3. Vrsta natečaja: odprti ali omejeni.
4. Pri odprtih natečajih: zadnji rok za sprejemanje projektov.
5. Pri omejenih natečajih:
(a) predvideno število ali obseg udeležencev;
(b) kjer je to primerno, imena že izbranih udeležencev;
(c) merila za izbor udeležencev;
(d) zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje.
6. Kjer je to primerno, navedba, ali je sodelovanje omejeno na določeno stroko.
7. Merila, ki se bodo uporabila pri vrednotenju projektov.
8. Kjer je to primerno, imena izbranih članov žirije.
9. Navedba, ali je odločitev žirije za naročnika zavezujoča.
10. Kjer je to primerno, število in vrednost nagrad.
11. Kjer je to primerno, podatki o plačilih vsem udeležencem.
12. Navedba, ali se prejemnikom nagrad lahko oddajo kakršna koli naročila, ki sledijo projektnemu natečaju.
13. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.
14. Datum odpošiljanja obvestila.
15. Datum prejema obvestila na Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
16. Drugi ustrezni podatki.
PRILOGA XIX
INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O REZULTATIH PROJEKTNEGA NATEČAJA
1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa naročnika.
2. Opis projekta (referenčna številka (številke) nomenklature).
3. Skupno število udeležencev.
4. Število tujih udeležencev.
5. Zmagovalec (zmagovalci) natečaja.
6. Kjer je to primerno, nagrada (nagrade).
7. Drugi podatki.
8. Sklic na obvestilo o natečaju.
9. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.
10. Datum odpošiljanja obvestila.
11. Datum prejema obvestila na Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
PRILOGA XX
ZNAČILNOSTI OBJAVE
1. Objava obvestil
(a) ►M2 Obvestila iz členov 41, 42, 43 in 63 morajo naročniki poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti v obliki, ki jo določajo izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2). ◄ To obliko je treba uporabiti tudi za periodična informativna obvestila iz člena 41(1), ki se objavi v profilu kupca in so opisana v odstavku 2(b), kakor tudi za obvestila o taki objavi;
(b) obvestila iz členov 41, 42, 43 in 63 mora objaviti Urad za uradne objave Evropskih skupnosti ali naročniki v primeru periodičnega informativnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s členom 41(1).
Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na internetu v „profilu kupca“ v skladu s točko 2(b);
(c) Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izda naročniku potrdilo iz člena 44(7).
2. Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij
(a) Naročnike je treba spodbujati, da na internetu objavijo specifikacije in dodatne dokumente v celoti;
(b) profil kupca lahko vsebuje periodična informativna obvestila iz člena 41(1), informacije o javnih razpisih v teku, načrtovanih razpisih, oddanih naročilih, razveljavljenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so kontaktna točka, številka telefona in telefaksa, poštni in elektronski naslov.
3. Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil
Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil so na voljo na internetnem naslovu „http://simap.eu.int“.
PRILOGA XXI
OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ
Za namene te direktive:
(a) „tehnična specifikacija“ v primeru javnih naročil storitev ali blaga pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane lastnosti proizvoda ali storitve, kot so kakovost, varstvo okolja, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, izvedbe, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;
(b) „tehnične specifikacije“ v primeru javnih naročil gradenj pomenijo tehnične zahteve, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in ki določajo značilnosti materiala, proizvodov ali blaga ter omogočajo da se posamezen material, proizvod ali blago opiše na način, ki je skladen z namenom, za katerega ga je naročnik predvidel. Te tehnične zahteve vključujejo stopnje varnosti za okolje, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, izvedbo, varnost ali dimenzije, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami. Vsebujejo tudi pravila glede načrtovanja in izračuna stroškov, preskus, pregled in prevzemne pogoje za gradnje ter metode ali tehnike gradnje ter vse druge tehnične pogoje, ki jih sme predpisati naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali sestavnimi deli, ki jih vključujejo;
2. „Standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo odobri priznani organ za standardizacijo za ponavljajočo ali stalnouporabo, skladnost s katero načeloma ni obvezna in ki ne sodi v nobeno izmed naslednjih kategorij:
— |
„mednarodni standard“ : standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti, |
— |
„evropski standard“ : standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti, |
— |
„nacionalni standard“ : standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti; |
3. „Evropsko tehnično soglasje“ pomeni pozitivno tehnično oceno ustreznosti uporabe proizvoda na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za visoke gradnje kot so strukturne značilnosti proizvoda in določeni pogoji za uporabo. Evropsko tehnično soglasje izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen pooblasti država članica;
4. „Skupna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, ki je sestavljena v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice in je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije;
5. „Tehnična referenca“: tehnični referenčni material, ki ga sprejme evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov, po postopkih, prilagojenih glede na potrebe trga.
PRILOGA XXII
ZBIRNA TABELA ROKOV IZ ČLENA 45
Odprti postopki
Roki za prejem ponudb – razen periodičnega informativnega obvestila |
|||||
Rok |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 7 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 7 |
52 |
45 |
47 |
40 |
ne vpliva |
ne vpliva |
Skupaj z objavo periodičnih informativnih obvestil |
|||||
A: Rok na splošno |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 7 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 7 |
36 |
29 |
31 |
24 |
ne vpliva |
ne vpliva |
B: Minimalni rok |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 7 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 7 |
22 |
15 |
17 |
10 |
Obdobje 10 dni se podaljša na 15 dni |
Obdobje 17 dni se podaljša na 22 dni |
Omejeni postopek ali postopek s pogajanji
Rok za prejem prijave za sodelovanje: |
|||||
Splošni rok |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |
37 |
30 |
Se ne uporablja (n.u.) |
n.u. |
ne vpliva |
n.u. |
Minimalni rok |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |
22 |
15 |
n.u. |
n.u. |
ne vpliva |
n.u. |
Minimalni rok |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |
15 |
8 |
n.u. |
n.u. |
Obdobje 8 dni se podaljša na 15 dni |
n.u. |
Rok za prejem ponudb |
|||||
A: Rok na splošno |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |
24 |
n.u. |
19 |
n.u. |
n.u. |
ne vpliva |
B: Minimalni rok |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |
10 |
n.u. |
5 |
n.u. |
n.u. |
Obdobje 5 dni se podaljša na 10 dni |
C: Rok, določen z dogovorom |
Elektronsko pošiljanje obvestila |
Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki |
Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki |
Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 |
Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |
n.u. |
n.u. |
n.u. |
n.u. |
n.u. |
PRILOGA XXIII
DOLOČBE MEDNARODNEGA DELOVNEGA PRAVA V SMISLU ČLENA 59(4)
— Konvencija 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic,
— Konvencija 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja,
— Konvencija 29 o prisilnem ali obveznem delu,
— Konvencija 105 o odpravi prisilnega dela,
— Konvencija 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja,
— Konvencija 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih,
— Konvencija 100 o enakem nagrajevanju,
— Konvencija 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok.
PRILOGA XXIV
ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE, PRIJAV ZA UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V NATEČAJIH
Oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih mora s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljati vsaj, da:
(a) so elektronski podpisi v zvezi s ponudbami, prijavami za sodelovanje, prijavami za ugotavljanje usposobljenosti ter posredovanjem načrtov in projektov usklajeni z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z Direktivo 1999/93/ES ( 41 );
(b) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov;
(c) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenim rokom nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;
(d) če je kršena prepoved tega dostopa, da se lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka odkrije;
(e) samo pooblaščene osebe lahko določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih podatkov;
(f) se med različnimi fazami postopka ugotavljanja usposobljenosti, postopka oddaje naročila ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela le-teh izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;
(g) hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb mora omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;
(h) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim, da se z njimi seznanijo.
PRILOGA XXV
ROKI ZA PRENOS IN IZVAJANJE
Direktiva |
Roki za prenos |
Roki za izvajanje |
93/38/EGS (UL L 199, 9.8.1993, str. 84) |
1.7.1994 |
Španija: 1.1.1997; Grčija in Portugalska: 1.1.1998 |
98/4/ES (UL L 101, 1.4.1998, str. 1) |
16.2.1999 |
Grčija in Portugalska: 16.2.2000 |
PRILOGA XXVI
KORELACIJSKA TABELA ( 42 )
Ta direktiva |
Direktiva 93/38/EGS |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(1), prvi stavek |
|
Člen 1(2)(a) |
Člen 1(4), prvi stavek |
Prilagojen |
Člen 1(2)(b), prvi stavek |
Člen 1(4)(b), prvi stavek |
Spremenjen |
Člen 1(2)(b), drugi stavek |
Člen 14(10), drugi stavek |
Prilagojen |
Člen 1(2)(c), prvi pododstavek |
Člen 1 (4)(a) |
Prilagojen |
Člen 1(2)(c), drugi pododstavek |
Nov |
|
Člen 1(2)(d), prvi pododstavek |
Člen 1(4)(c), prvi del |
Prilagojen |
Člen 1(2)(d), drugi pododstavek |
Člen 1(4), drugi pododstavek |
Prilagojen |
Člen 1(2)(d), tretji pododstavek |
Nov |
|
Člen 1(3)(a) |
Nov |
|
Člen 1(3)(b) |
Nov |
|
Člen 1(4) |
Člen 1(5) |
Prilagojen |
Člen 1(5) |
Nov |
|
Člen 1(6) |
Nov |
|
Člen 1(7), prvi odstavek |
Člen 1(6) na koncu |
Spremenjen |
Člen 1(7), drugi odstavek |
Nov |
|
Člen 1(7), tretji pododstavek |
Člen 1(6), prvi stavek |
Prilagojen |
Člen 1(8) |
Nov |
|
Člen 1(9), (a) do (c) |
Člen 1(7) |
Prilagojen |
Člen 1(9), (d) |
člena 1(16), |
Prilagojen |
Člen 1(10) |
Nov |
|
Člen 1(11) |
Nov |
|
Člen 1(12) |
Nov |
|
Člen 1(14) in (15) |
Črtan |
|
Člen 2(1)(a) |
Člen 1(1) |
|
Člen 2(1)(b) |
Člen 1(2) |
|
Člen 2(2) |
Člen 2(1) |
Prilagojen |
Člen 2(3) |
Člen 2(3) |
Spremenjen |
Člen 3(1) |
Člen 2(2)(a)(iii) |
Prilagojen |
Člen 3(2) |
Člen 2(5)(b) |
Prilagojen |
Člen 3(3) |
Člen 2(2)(a)(ii) |
Prilagojen |
Člen 3(4) |
Člen 2(5)(a) |
Prilagojen |
Člen 4(1) |
Člen 2(2)(a)(i) |
Prilagojen |
Člen 4(2) |
Člen 6(2) |
Prilagojen |
Člen 4(3) |
Člen 2(5)(a) |
Prilagojen |
Člen 5(1) |
Člen 2(2)(c) |
Spremenjen |
Člen 5(2) |
Člen 2(4) |
Spremenjen |
Člen 6 |
Nov |
|
Člen 7 |
Člen 2(2)(b) |
|
Člen 2(2)(d) |
Črtan |
|
Člen 8 |
Člen 2(6) |
Spremenjen |
Člen 9 |
Nov |
|
Člen 10 |
Člen 4(2) |
Spremenjen |
Člen 11(1), prvi pododstavek |
Člen 33(2) |
|
Člen 11(1), drugi pododstavek |
Člen 33(3) |
Spremenjen |
Člen 11(2) |
Člen 33(1) |
Spremenjen |
Člen 12 |
Člen 42a |
|
Člen 13(1) |
Člen 4(3) |
|
Člen 13(2) |
Člen 4(4) |
Spremenjen |
Člen 14 |
Člen 5 |
|
Člen 15 |
Nov |
|
Člen 16 |
Člen 14(1) |
Spremenjen |
Člen 17(1) |
Člen 14(2) in (6) |
Spremenjen |
Člen 17(2) |
Člen 14(13) |
Prilagojen |
Člen 17(3) |
Člen 14(9) |
Spremenjen |
Člen 17(4) |
Člen 14(11) |
Prilagojen |
Člen 17(5) |
Člen 14(12) |
Prilagojen |
Člen 17(6)(a), prvi pododstavek |
Člen 14(10), tretji stavek |
Spremenjen |
Člen 17(6)(a), drugi pododstavek |
Člen 14(10), drugi pododstavek, drugi stavek |
Prilagojen |
Člen 17(6)(a), tretji pododstavek |
Člen 14(10), drugi pododstavek, tretji stavek |
Spremenjen |
Člen 17(6)(b), prvi pododstavek |
Člen 14(10), drugi pododstavek, prvi stavek |
Spremenjen |
Člen 17(6)(b), drugi pododstavek |
Člen 14(10), drugi pododstavek, drugi stavek |
Prilagojen |
Člen 17(6)(b), tretji pododstavek |
Nov |
|
Člen 17(7) |
Člen 14(7) |
Spremenjen |
Člen 17(8) |
Člen 14(8) |
|
Člen 17(9) |
Člen 14(4) |
Spremenjen |
Člen 17(10) |
Člen 14(3) |
Spremenjen |
Člen 17(11) |
Člen 14(5) |
|
Člen 18 |
Nov |
|
Člen 19 |
Člen 7 |
|
Člen 20 |
Člen 6(1) in (3) |
Prilagojen |
Člen 21 |
Člen 10 |
|
Člen 22(a) |
člen 12, 1 |
Spremenjen |
Člen 22(b) |
člen 12, 2 |
|
Člen 22(c) |
člen 12, 3 |
|
Člen 23(1) |
Člen 1(3) |
|
Člen 23(2) |
Člen 13(1), prvi pododstavek, točki (a) in (b) |
Spremenjen |
Člen 23(3), prvi pododstavek, točka a |
Člen 13(1), prvi pododstavek, na koncu |
Spremenjen |
Člen 23, prvi pododstavek, točki b in c |
Nov |
|
Člen 23(3), drugi pododstavek |
Nov |
|
Člen 23(3), tretji pododstavek |
Člen 13(1), drugi pododstavek |
Spremenjen |
Člen 23(4)(a) |
Člen 13(1), prvi pododstavek, točka b |
Spremenjen |
Člen 23(4)(b) |
Nov |
|
Člen 23(4) na koncu |
Nov |
|
Člen 23 (5) |
Člen 13(2) |
Spremenjen |
Člen 24(a) |
Člen 1(4), c, i |
|
Člen 24(b) |
Člen 1,(4),c, iii |
|
Člen 24(c) |
Člen 1(4), c, iv |
Spremenjen |
Člen 24(d) |
Člen 1(4), c, v |
|
Člen 24(e) |
Člen 1(4),c, vi |
|
Člen 1(4),c, ii in Priloga XVI A, opomba pod črto 2 |
Črtan |
|
Člen 25 |
Člen 11 |
Spremenjen |
Člen 26(a) |
Člen 9(1), a |
Prilagojen |
Člen 26(b) |
Člen 9(1), b |
Prilagojen |
Člen 9(2) |
Črtan |
|
Člen 3(1) |
Črtan |
|
Člen 27 |
Člen 3(2) |
Spremenjen |
Člen 3(3) do (5) |
Črtan |
|
Člen 28 |
Nov |
|
Člen 29 |
Nov |
|
Člen 30 |
Nov |
|
Člen 8 |
Črtan |
|
Člen 31 |
Člen 15 |
Prilagojen |
Člen 32 |
Člen 16 |
|
Člen 33 |
Člen 17 |
|
Člen 34 |
Člen 18 in člen 34(4) |
Spremenjen |
Člen 35 |
Člen 19 |
Prilagojen |
Člen 36, odstavek 1 |
Člen 34(3) |
Spremenjen |
Člen 36(2) |
Nov |
|
Člen 37 |
Člen 27 |
Spremenjen |
Člen 38 |
Nov |
|
Člen 39(1) |
Člen 29(1) |
Spremenjen |
Člen 39(2) |
Člen 29(2) |
|
Člen 40(1) |
Člen 4(1) |
|
Člen 40(2) in (3) |
Člen 20(1) in (2) |
|
Člen 41(1), prvi pododstavek |
Člen 22(1) |
Spremenjen |
Člen 41(1), drugi do šesti pododstavek |
Nov |
|
Člen 41(2) |
Člen 22(4) |
|
Člen 41(3) |
Člen 30(9) |
Prilagojen |
Člen 42(1) |
Člen 21(1) |
|
Člen 42(2) |
Nov |
|
Člen 42(2)(a) in (b) |
Člen 21(2), a in b |
Prilagojen |
Člen 42(2)(c), prvi stavek |
Člen 22(3), prvi stavek |
|
Člen 42(2)(c), drugi stavek |
Člen 22(3), drugi stavek |
|
Člen 43(1) |
Člen 24(1) |
Spremenjen |
Člen 43(2) |
Člen 24(2) |
Prilagojen |
Člen 43(3) |
Člen 24(3), prvi do tretji stavek |
Prilagojen |
Člen 43(4) |
Člen 24(3), četrti stavek |
Prilagojen |
Člen 43(5) |
Člen 24(4) |
Prilagojen |
Člen 44(1) |
Nov |
|
Člen 44(2) |
Nov |
|
Člen 44(3), prvi pododstavek |
Nov |
|
Člen 44(3), drugi pododstavek, prvi stavek |
Člen 25(3), prvi stavek |
Spremenjen |
Člen 44(3), drugi pododstavek, drugi stavek |
Člen 25(3), drugi stavek |
Prilagojen |
Člen 44(4), prvi pododstavek |
Člen 25(2) |
Spremenjen |
Člen 44(4), drugi pododstavek |
Člen 25(4) |
|
Člen 44(5) |
Člen 25(5) |
Spremenjen |
Člen 44(6) |
Člen 25(1) |
|
Člen 44(7) |
Nov |
|
Člen 44(8) |
Nov |
|
Člen 25(3), tretji stavek |
Črtan |
|
Člen 45(1) |
Nov |
|
Člen 45(2) |
Člen 26(1), prvi pododstavek, prvi stavek |
|
Člen 45(3) |
Člen 26(2) |
Prilagojen |
Člen 45(4) |
Člen 26(1), drugi in tretji stavek |
Prilagojen |
Člen 45(5) do (8) |
Nov |
|
Člen 45(9) |
Člen 28(3) |
Spremenjen |
Člen 45(10) |
Nov |
|
Člen 46(1) |
Člen 28(1) |
Spremenjen |
Člen 46(2) |
Člen 28(2) |
Spremenjen |
Člen 47(1), prvi stavek |
Člen 28(4), prvi stavek |
|
Člen 47(1), drugi stavek, prva alinea |
Nov |
|
Člen 47(1), drugi stavek, druga alinea |
Člen 28(4), drugi stavek |
Spremenjen |
Člen 47(2) |
Nov |
|
Člen 47(3) |
Člen 28(2) |
Spremenjen |
Člen 47(4), a do d |
Člen 28(4), a do d in f |
Prilagojen |
Člen 28(4)(f) |
Črtan |
|
Člen 47(4)(e) |
Člen 28(4), e |
Spremenjen |
Člen 47(4)(f) |
Nov |
|
Člen 47(5), a do h |
Člen 21(2), c |
Prilagojen |
Člen 47(3), i |
Nov |
|
Člen 48(1) |
Člen 28(6), prvi in drugi stavek, prva alinea |
Spremenjen |
Člen 48(2) |
Nov |
|
Člen 48(3) |
Člen 28(6), druga in četrta alinea |
Spremenjen |
Člen 48(4) |
Nov |
|
Člen 48(5) |
Nov |
|
Člen 48(6) |
Člen 28(5) |
Spremenjen |
Člen 49(1) |
Člen 41(3) |
Spremenjen |
Člen 49(2), prvi pododstavek |
Člen 41(4), prvi pododstavek |
Spremenjen |
Člen 49(2), drugi pododstavek |
Člen 41(2), drugi pododstavek |
Prilagojen |
Člen 49(3) |
Člen 30(4) |
|
Člen 49(4) |
Člen 30(6) |
Spremenjen |
Člen 49(5) |
Člen 30(8) |
Spremenjen |
Člen 50(1) |
Člen 41(1) |
Spremenjen |
Člen 50(2) |
Člen 41(2) |
|
Člen 51 |
Nov |
|
Člen 52(1) |
Člen 30(5) |
Spremenjen |
Člen 52(2) |
Člen 32 |
Spremenjen |
Člen 52(3) |
Nov |
|
Člen 53(1) |
Člen 30(1) |
|
Člen 53(2) |
Člen 30(2) |
Spremenjen |
Člen 53(3) |
Nov |
|
Člen 53(4) |
Nov |
|
Člen 53(5) |
Nov |
|
Člen 53(6) |
Člen 30(3) |
|
Člen 53(7) |
Člen 30(7) |
|
Člen 53(8) |
Nov |
|
Člen 53(9) |
Člen 21(3) |
|
Člen 21(5) |
Črtan |
|
Člen 54(1) |
Nov |
|
Člen 54(2) |
Člen 31(1) |
|
Člen 54(3) |
Člen 31(3) |
Prilagojen |
Člen 54(4), prvi pododstavek |
Člen 31(2) |
Prilagojen |
Člen 54(4), drugi pododstavek |
Nov |
|
Člen 54(5) |
Nov |
|
Člen 54(6) |
||
Člen 55(1) |
Člen 34(1) |
|
Člen 55(2) |
Člen 34(2) |
Spremenjen |
Člen 35(1) in (2) |
Črtan |
|
Člen 56 |
Nov |
|
Člen 57(1) in (2) |
Člen 34(5), prvi in drugi pododstavek |
Spremenjen |
Člen 57(3) |
Člen 34(5), tretji pododstavek |
Spremenjen |
Člen 58(1) in (2) |
Člen 36(1) in (2) |
|
Člen 58(3) |
Člen 36(3) in (4) |
Prilagojen |
Člen 58(4) in (5) |
Člen 36(5) in (6) |
|
Člen 59(1), (2), (3), (5) in (6) |
Člen 37 |
Prilagojen |
Člen 59(4) |
Nov |
|
Člen 60(1) |
Člen 23(3) |
|
Člen 60(2) |
Člen 23(4) |
|
Člen 61(1) in (2) |
Člen 23(1) in (2) |
Spremenjen |
Člen 62(1) |
Člen 6(1), člen 12 |
Spremenjen |
Člen 62(2) |
Nov |
|
Člen 63(1), prvi pododstavek |
Člen 21(4) |
Spremenjen |
Člen 63(1), drugi pododstavek |
Člen 24(1) in (2), drugi stavek |
Prilagojen |
Člen 63(2) |
Člen 25 |
Spremenjen |
Člen 64 |
Nov |
|
Člen 65(1) |
Člen 4(1) |
Prilagojen |
Člen 65(2) |
Člen 23(5) |
|
Člen 65(3) |
Člen 23(6), prvi pododstavek |
|
Člen 66 |
Člen 23(6), drugi pododstavek |
Spremenjen |
Člen 67 |
Člen 42 |
Spremenjen |
Člen 39 |
Črtan |
|
Člen 68(1) |
Člen 40(5) |
Spremenjen |
Člen 68(2) |
Nov |
|
Člen 68(3) |
Nov |
|
Člen 69(1), prvi pododstavek |
Člen 14(15), prvi stavek |
Spremenjen |
Člen 69(1), drugi pododstavek |
Člen 14(15), drugi stavek |
Spremenjen |
Člen 69(2), prvi pododstavek |
Nov |
|
Člen 69(2), drugi pododstavek |
Člen 14(14), prvi in drugi stavek |
Spremenjen |
Člen 69(3) |
Člen 14(14), tretji stavek, in (15), tretji stavek |
Prilagojen |
Člen 70(1), točka a |
Člen 40(1) |
Spremenjen |
Člen 70(1), točka b |
Člen 40(2) |
Prilagojen |
Člen 70(1), točka c |
Člen 40(3) |
Spremenjen |
Člen 70(1), točka d |
Člen 40(3) |
Spremenjen |
Člen 70(1), točka e |
Nov |
|
Člen 70(1), točke f, g in h |
Nov |
|
Člen 70(1), točka i |
Člen 40(2) in 42(2) |
Prilagojen |
Člen 70(1), točka j |
Člen 14(16) |
Prilagojen |
Člen 40(4) |
Črtan |
|
Člen 43 in člen 44 |
Črtan |
|
Člen 71 |
Nov |
|
Člen 72 |
Nov |
|
Priloga I |
Priloga III |
Prilagojena |
Priloga II |
Priloga II |
Prilagojena |
Priloga III |
Priloga I |
Prilagojena |
Priloga IV |
Priloga VI |
Prilagojena |
Priloga V |
Priloga VII |
Prilagojena |
Priloga VI |
Nova |
|
Priloga VII |
Priloga IV |
Prilagojena |
Priloga VIII |
Priloga V |
Prilagojena |
Priloga IX |
Priloga IX |
Prilagojena |
Priloga X |
Priloga VIII |
Prilagojena |
Priloga XI |
Nova |
|
Priloga XII |
Priloga XI |
Prilagojena |
Priloga XIII, A do C |
Priloga XII |
Spremenjena |
Priloga XIII D |
Nova |
|
Priloga XIV |
Priloga XIII |
Spremenjena |
Priloga XV, A |
Priloga XIV |
Spremenjena |
Priloga XV, B |
Nova |
|
Priloga XVI |
Priloga XV |
Spremenjena |
Priloga XVII A |
Priloga XVI A |
Spremenjena |
Priloga XVII B |
Priloga XVI B |
Prilagojena |
Prilogi XVIII in XIX |
Prilogi XVII in XVIII |
Spremenjena |
Priloga XX, točka 1, a |
Nova |
|
Priloga XX, točka 1.b |
Člen 25(2) |
Spremenjena |
Priloga XX, točka 1.c |
Nova |
|
Priloga XX, točki 2 in 3 |
Novi |
|
Priloga XXI, točka 1 |
Člen 1(8) |
Spremenjena |
Priloga XXI, točka 2, prvi stavek |
Člen 1(9) |
Prilagojena |
Priloga XXI, točka 2, prva alinea |
Nova |
|
Priloga XXI, točka 2, druga alinea |
Člen 1(10) |
Spremenjena |
Priloga XXI, točka 2, tretja alinea |
Nova |
|
Priloga XXI, točka 3 |
Člen 1(12) |
Spremenjena |
Priloga XXI, točka 4 |
Člen 1(11) |
|
Člen 1(13) |
Črtan |
|
Priloga XXII |
Nova |
|
Priloga XXIII |
||
Priloga XXIV |
Nova |
|
Priloga XXV |
Nova |
|
Priloga XXVI |
Nova |
( 1 ) UL C 29 E, 30.1.2001, str. 112 in
UL C 203 E, 27.8.2002, str. 183.
( 2 ) UL C 193, 10.7.2001, str. 1.
( 3 ) UL C 144, 16.5.2001, str. 23.
( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2002 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 293), Skupno stališče Sveta z dne 20. marca 2003 (UL C 147 E, 24.6.2003, str. 137) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.
( 5 ) UL L 199, 9.8.1993, str. 84. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).
( 6 ) UL L 374, 31.12.1987, str. 1.
( 7 ) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.
( 8 ) UL L 156, 3.6.1999, str. 3.
( 9 ) UL L 297, 29.10.1990, str. 1 Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta UL L 164, 30.6.1994, str. 3
( 10 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.
( 11 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
( 12 ) UL L 15, 21.1.1998, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
( 13 ) UL L 164, 30.6.1994, str. 3.
( 14 ) UL L 316, 17.12.1993, str. 41.
( 15 ) UL L 156, 13.6.1997, str. 55.
( 16 ) UL L 68, 12.3.2002, str. 31.
( 17 ) UL L 16, 23.1.2004, str. 2.
( 18 ) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.
( 19 ) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
( 20 ) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
( 21 ) Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).
( 22 ) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
( 23 ) Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev UL L 39, 14.2.1976, str. 40 Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta UL L 269, 5.10.2002, str. 15.
( 24 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.
( 25 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 26 ) UL L 340, 16.12.2002, str. 1.
( 27 ) UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).
( 28 ) Uredniška opomba: Naslov te direktive je bil prilagojen zaradi upoštevanja preštevilčenja členov Pogodbe v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvoten sklic je bil na člen 54(3)(g) Pogodbe.
( 29 ) UL L 129, 27.5.1993, str. 25.
( 30 ) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).
( 31 ) UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 77/63/ES (UL L 13, 15.1.1977, str. 15).
( 32 ) UL L 76, 23.3.1992, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994 (UL L 241, 29.8.1994, str. 228).
( 33 ) UL L 204, 21.7.1998, str. 1.
( 34 ) UL L 27, 30.1.1997, str. 20.
( 35 ) UL L 15, 21.1.1998, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/39/ES (UL L 176, 5.7.2002, str. 21).
( 36 ) UL L 164, 30.6.1994, str. 3.
( 37 ) ►M6 V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura NACE. ◄
( 38 ) Za dostop do sistema, da bi lahko subjekti pozneje sodelovali v javnem razpisu za določeno naročilo.
( 39 ) Informacije pod postavkami 6, 9 in 11 se štejejo za informacije, ki niso namenjene za objavo, če bi po naročnikovem mnenju njihova objava lahko škodovala občutljivim komercialnim interesom.
( 40 ) ►M6 V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC. ◄
( 41 ) Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).
( 42 ) „Prilagojen“ pomeni, da je bilo besedilo preoblikovano, ne da bi se spremenil obseg razveljavljene direktive. Spremembe obsega določb razveljavljene direktive so označene z besedo „Spremenjen“.