Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 36 in tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 )

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode mora spremljati oblikovanje skupne kmetijske politike, ki vključuje zlasti skupno ureditev kmetijskih trgov, katere oblika je odvisna od vrste proizvoda.

(2)	Skupna kmetijska politika uresničuje cilje iz Pogodbe. Da se stabilizirajo trgi in zagotovi primeren življenjski standard kmetijski skupnosti v sektorju žit, je treba predvideti ukrepe za notranji trg, ki zajemajo zlasti intervencijski sistem ter skupni uvozni in izvozni sistem.

(3)	Uredba Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za žita ( 4 ) je bila večkrat bistveno spremenjena. Zaradi nadaljnjih sprememb jo je treba razveljaviti, zaradi jasnosti pa nadomestiti.

(4)

Uredba (EGS) št. 1766/92 predvideva, da se ob upoštevanju razvojnih sprememb trga sprejme sklep o dokončnem znižanju intervencijske cene za žita, ki se začne uporabljati od tržnega leta 2002/2003 naprej. Pomembno je, da so cene na notranjem trgu manj odvisne od zajamčenih cen. Zato je primerno razpoloviti mesečno povečanje, da se poveča pretočnost trga.

(5)	Uvedba enotne intervencijske cene za žita je povzročila kopičenje velikih intervencijskih zalog rži zaradi nezadostnega števila prodajnih mest na notranjem in zunanjih trgih. Zato je treba rž izključiti iz intervencijskega sistema.

(6)	Intervencijske agencije morajo imeti možnost, da v posebnih okoliščinah sprejmejo intervencijske ukrepe, ki ustrezajo tem okoliščinam. Da se lahko ohrani zahtevana enotnost intervencijskih sistemov, je treba te posebne okoliščine oceniti in določiti ustrezne ukrepe na ravni Skupnosti.

(7)	Glede na posebne tržne razmere za žitni in krompirjev škrob se lahko izkaže za potrebno, da se predvidi takšne vrste proizvodno nadomestilo, da so osnovni proizvodi, ki jih uporablja ta industrija, na voljo po ceni, ki je nižja od cene, ki je posledica uporabe skupnih cen.

(8)

Oblikovanje enotnega trga Skupnosti za žita vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Trgovinski sistem, ki dopolnjuje intervencijski sistem ter vključuje uvozne dajatve in izvozna nadomestila, bi moral načeloma stabilizirati trg Skupnosti. Trgovinski sistem mora temeljiti na obveznostih, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj. Sistem izvoznih nadomestil je treba uporabljati za predelane proizvode, ki vsebujejo žita, da se jim omogoči udeležba na svetovnem trgu.

(9)	Za spremljanje obsega trgovine z žiti s tretjimi državami je treba predvideti shemo uvoznih in izvoznih dovoljenj, ki vključuje polog varščine, da se zagotovi, da se bodo posli, v zvezi s katerimi se je zaprosilo za takšna dovoljenja, dejansko izvedli.

(10)	V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Za nekatera žita je treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov sprejeti odstopanja.

(11)	Da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki za trg Skupnosti, ki bi se lahko pojavili zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, je treba za uvoz enega ali več takšnih proizvodov zaračunati dodatno uvozno dajatev, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(12)	Pod določenimi pogoji je ustrezno, da se Komisija pooblasti za odprtje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo ali drugimi akti Sveta.

(13)

Določbe o odobritvi nadomestila za izvoz v tretje države na podlagi razlike med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu, ki spada v okvir omejitev iz Sporazuma o kmetijstvu STO ( 5 ), morajo zaščititi udeležbo Skupnosti v mednarodni trgovini z žiti. Za takšen uvoz morajo veljati omejitve glede količine in vrednosti.

(14)

Upoštevanje omejitev glede vrednosti je treba zagotoviti pri določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi pravil, ki se nanašajo na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil ob tem, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti možnost spremembe določenega namembnega kraja v okviru zemljepisnega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj, in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj.

(15)

Da se zagotovi upoštevanje količinskih omejitev, je treba uvesti zanesljiv in učinkovit sistem spremljanja. V ta namen je treba za odobritev izvoznih nadomestil predložiti izvozno dovoljenje. Izvozna nadomestila se odobrijo v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posebnega položaja posameznih zadevnih proizvodov. Izjeme od tega pravila se lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve, ter za dejavnosti pomoči v hrani, ki so izvzete od vseh omejitev. Treba je predvideti odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, če ni verjetno, da bi izvoz, za katerega se uporabljajo izvozna nadomestila, količinsko presegel določene zgornje meje.

(16)	V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje, je treba sprejeti določbe za urejanje, ali kadar to zahtevajo okoliščine na trgu, prepoved uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja.

(17)

Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in mehanizem carin se v izjemnih okoliščinah lahko izkažeta za nezadostna. Da v takšnih primerih trg Skupnosti ne ostane brez obrambe pred motnjami, ki se lahko pojavijo, mora imeti Skupnost možnost, da nemudoma sprejmejo vsi potrebni ukrepi. Vsi takšni ukrepi morajo biti v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz sporazumov STO.

(18)	Ob upoštevanju vpliva cene na svetovnem trgu na notranjo ceno je treba predvideti ustrezne ukrepe, ki se sprejmejo za stabiliziranje notranjega trga.

(19)	Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, uporabljati za proizvode, zajete v to skupno tržno ureditev.

(20)	Ker se skupni trg za žita nenehno razvija, si morajo države članice in Komisija izmenjavati informacije, pomembne za ta razvoj dogodkov.

(21)	Potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 6 ).

(22)	Glede na to, da je treba rešiti konkretne in posebne probleme, mora biti Komisija pooblaščena za sprejetje potrebnih ukrepov v nujnih primerih.

(23)	Stroške, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike ( 7 ).

(24)	Skupna ureditev trga za žita mora hkrati ustrezno upoštevati cilje iz členov 33 in 131 Pogodbe.

(25)	Sprememba režimov iz Uredbe (EGS) št. 1766/92 v režime iz te uredbe lahko povzroči težave, ki pa jih ta uredba ne ureja. Za urejanje takšnih težav je treba Komisiji dati možnost, da sprejme prehodne ukrepe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Skupna ureditev trga za žita vključuje shemo za notranji trg in trgovino s tretjimi državami ter zajema naslednje proizvode:

Oznaka KN		Poimenovanje
(a)	0709 90 60	Sladka koruza, sveža ali ohlajena
	0712 90 19	Sušena sladka koruza, cela, razrezana, narezana v kose, zdrobljena ali v prahu, vendar ne naprej pripravljena, razen kot hibrid za setev
	1001 90 91	Seme navadne pšenice in soržice
	1001 90 99	Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev
	1002 00 00	Rž
	1003 00	Ječmen
	1004 00	Oves
	1005 10 90	Seme koruze, razen hibridne
	1005 90 00	Koruza, razen semenske
	1007 00 90	Sirek v zrnju, razen hibridov za setev
	1008	Ajda, proso in ptičje seme; druga žita
(b)	1001 10	Trda pšenica
(c)	1101 00 00	Pšenična ali soržična moka
	1102 10 00	Ržena moka
	1103 11	Pšenični drobljenec in zdrob
	1107	Slad, pražen ali nepražen
(d)		Proizvodi iz Priloge I

Tržno leto za proizvode iz člena 1 se začne 1. julija in konča 30. junija naslednje leto.

Ta uredba se uporablja brez poseganja v ukrepe iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o določitvi skupnih pravil za programe neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in programov podpore za proizvajalce nekaterih pridelkov ( 8 ).

1. Intervencijska cena za žita, zajeta v intervencijo, se določi na EUR 101,31/t.

Intervencijska cena, ki maja velja za koruzo in sirek v zrnju, ostane veljavna v juliju, avgustu in septembru istega leta.

2. Intervencijska cena se nanaša na fazo prodaje blaga na debelo, dostavljeno v skladišče, pred raztovarjanjem. Velja za vse intervencijske centre Skupnosti, določene za posamezna žita.

4. Cene, ki so določene v tej uredbi, se lahko spremenijo glede na spremembe razvoja proizvodnje in trgov v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe.

1. Intervencijske agencije, ki jih določijo države članice, odkupijo navadno in trdo pšenico, ječmen, koruzo in sirek, ki se jim ponudijo in so bili pridelani v Skupnosti, če ponudbe izpolnjujejo določene pogoje, zlasti glede kakovosti in količine.

Če intervencijsko obdobje na Švedskem povzroči odtok proizvodov iz odstavka 1 iz drugih držav članic v intervencijo na Švedskem, se sprejmejo podrobna pravila za izboljšanje položaja v skladu s postopkom iz člena 25(2).

3. Odkupi potekajo na podlagi intervencijske cene, po zvišanju ali znižanju cene glede na kakovost, če je potrebno.

Podrobna pravila za uporabo členov 4 in 5 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2), zlasti glede:

1. Če to narekujejo razmere na trgu, se lahko sprejmejo posebni intervencijski ukrepi. Takšni intervencijski ukrepi se lahko zlasti sprejmejo, če se v eni ali več regij Skupnosti tržne cene znižajo ali jim grozi znižanje glede na intervencijsko ceno.

2. Vrsta in uporaba posebnih intervencijskih ukrepov ter pogoji in postopki za prodajo ali katerikoli drugi način odsvojitve proizvodov, za katere veljajo ti ukrepi, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

1. Proizvodno nadomestilo se lahko odobri za škrob iz koruze, pšenice ali krompirja ter za določene izvedene proizvode, ki se uporabljajo v proizvodnji določenega blaga.

Če ni pomembnejše domače proizvodnje drugih žit za proizvodnjo škroba, se proizvodno nadomestilo lahko odobri za škrob, pridobljen na Finskem ali Švedskem iz ječmena ali ovsa, če zaradi tega proizvodnja škroba iz teh dveh žit ne presega:

Seznam proizvodov iz prvega pododstavka se sestavi v skladu s postopkom iz člena 25(2).

3. V skladu s postopkom iz člena 25(2) se sprejmejo podrobna pravila za uporabo tega člena in določi višina nadomestila.

1. Za uvoz proizvodov iz člena 1 v Skupnost ali izvoz iz nje je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje. Lahko pa se predvidi odstopanje za proizvode, ki ne vplivajo pomembno na oskrbo trga z žiti.

Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo členov 12 do 17.

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo za celotno ozemlje Skupnosti. Za izdajo takšnih dovoljenj je treba položiti varščino, ki jamči, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v roku veljavnosti dovoljenja. Razen v primerih višje sile se varščina zaseže v celoti ali deloma, če se uvoz ali izvoz v tem roku ne realizirata ali se realizirata samo delno.

2. Rok veljavnosti dovoljenj in druga podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo stopnje uvoznih dajatev iz Skupne carinske tarife.

2. Ne glede na odstavek 1, je uvozna dajatev za proizvode, ki spadajo pod oznake KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex100190 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex10 05, razen hibridnega semena, in ex10 07, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta carina ne sme presegati carinske stopnje iz Skupne carinske tarife.

3. Za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 se za proizvode iz tega odstavka določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

1. Da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki za trg Skupnosti, ki so lahko posledica uvoza določenih proizvodov iz člena 1, je treba brez poseganja v člen 10(2) plačati dodatno uvozno dajatev za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po carinski stopnji iz člena 10, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določi Komisija v skladu z odstavkom 4 tega člena, razen če ni verjetno, da bi takšen uvoz oviral trg Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni glede na želeni cilj.

2. Za uvoz po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Skupnost prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji („sprožitvena cena“), se lahko zaračuna dodatna uvozna dajatev.

Če obseg uvoza v katerem koli letu, ko se škodljivi učinki iz odstavka 1 pojavijo ali je verjetno, da se bodo pojavili, presega raven, določeno na podlagi možnosti za dostop na trg, ki so opredeljene kot uvoz, izražen z odstotkom ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih („sprožitvena količina“), se tudi lahko uvede dodatna uvozna dajatev.

3. Uvozne cene, ki se upoštevajo pri uvedbi dodatne uvozne dajatve v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, se določijo na podlagi cif uvoznih cen za zadevno pošiljko.

Cif uvozne cene za ta proizvod se v ta namen preverijo glede na reprezentativne cene proizvoda na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2). V takšnih podrobnih pravilih se zlasti določijo proizvodi, za katere se lahko uporabljajo dodatne uvozne dajatve.

1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz kateregakoli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija na podlagi podrobnih pravil, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 25(2).

2. Tarifne kvote se upravljajo na podlagi ene od naslednjih metod ali njihove kombinacije:

Lahko se sprejmejo druge ustrezne metode. Pri tem se je treba izogibati vsakemu neupravičenemu razlikovanju med zadevnimi izvajalci.

3. Sprejeta metoda upravljanja, kjer je ustrezno, upošteva potrebe za oskrbo trga Skupnosti in potrebo po ohranjanju ravnotežja na tem trgu.

4. V podrobnih pravilih iz odstavka 1 se predvidijo letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno razdeljene čez vse leto, določi metoda upravljanja, ki jo je treba uporabljati, in, kjer je ustrezno, vključijo:

Pri tarifni kvoti za uvoz v Španijo v višini 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka in tarifni kvoti za uvoz na Portugalsko v višini 500 000 ton koruze ta podrobna pravila vključujejo tudi določbe, potrebne za realizacijo uvoza v okviru tarifne kvote in, kjer je ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo intervencijske agencije zadevnih držav članic in za njihovo odsvojitev na trgu teh držav članic.

1. Če je treba, da se omogoči izvoz naslednjih proizvodov na podlagi kotacij ali cen za te proizvode na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznimi nadomestili:

Izvozna nadomestila za proizvode iz točke (b) ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za takšne proizvode, izvožene brez dodatne predelave.

2. Metoda, ki se sprejme za razdelitev količin, ki se lahko izvozijo na podlagi nadomestila, je metoda, ki:

3. Izvozna nadomestila so enaka za celotno ozemlje Skupnosti. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, če to zahtevajo razmere na svetovnem trgu ali posebne zahteve določenih trgov. Izvozna nadomestila se določijo v skladu s postopkom iz člena 25(2). Nadomestila se lahko določijo:

Izvozna nadomestila, določena v rednih časovnih presledkih, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo po potrebi spremeni tudi med presledki.

1. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1, ki se izvozijo brez dodatne predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi vloženega zahtevka in ob predložitvi izvoznega dovoljenja.

2. Izvozno nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz člena 1, izvožene brez dodatne predelave, ustreza nadomestilu, ki velja na dan vložitve zahtevka za izdajo dovoljenja, v primeru diferenciranega nadomestila pa nadomestilu, ki velja na ta isti dan:

Lahko se sprejmejo ustrezni ukrepi za preprečitev vsakršne zlorabe fleksibilnosti, predvidene v tem odstavku.

3. Področje uporabe odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko razširi na proizvode iz člena 1, ki se izvozijo v obliki blaga iz Priloge III, v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o določitvi trgovinskih režimov, ki se uporabljajo za nekatero blago, ki nastaja pri predelavi kmetijskih proizvodov ( 9 ). Podrobna pravila za izvajanje se sprejmejo v skladu z navedenim postopkom.

4. Odstopanja od odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko odobrijo za proizvode iz člena 1, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani, v skladu s postopkom iz člena 25(2).

1. Razen če ni v skladu s postopkom iz člena 25(2) določeno drugače, se nadomestilo za proizvode iz točk (a) in (b) člena 1 v skladu s členom 14(2) uskladi z višino mesečnih zvišanj, ki se uporabljajo za intervencijsko ceno in, kjer je ustrezno, s spremembami te cene.

2. Korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 25(2). Po potrebi lahko Komisija korekcijske zneske spremeni.

3. Odstavka 1 in 2 tega člena se lahko v celoti ali delno uporabljata za proizvode iz točk (c) in (d) člena 1 ter za proizvode iz člena 1, ki se izvozijo v obliki blaga iz Priloge III. V tem primeru se prilagoditev iz odstavka 1 tega člena popravi z mesečnim zvišanjem koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in njegovo količino, ki jo vsebuje predelani proizvod, ki se izvozi ali uporabi za izvoženo blago.

4. Za prve tri mesece tržnega leta ustreza nadomestilo, ki se uporablja za izvoz slada, uskladiščenega konec predhodnega tržnega leta ali proizvedenega iz ječmena, uskladiščenega v tem času, nadomestilu, ki bi se uporabilo za izvoz v okviru zadevnega izvoznega potrdila v zadnjem mesecu predhodnega tržnega leta.

Če je treba upoštevati posebne značilnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit, se lahko merila za odobritev izvoznih nadomestil iz člena 13(1) in postopek za preveritev prilagodijo tako, da ustrezajo tem posebnim okoliščinam.

Upoštevanje količinskih omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, ki se izdajo za predvidena referenčna obdobja in se uporabljajo za zadevne proizvode. Kar se tiče upoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o kmetijstvu STO, konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Podrobna pravila za uporabo tega oddelka, vključno z določbami o prerazdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali izkoriščene, in zlasti pravila za prilagoditev iz člena 16, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

1. Če je zaradi ustreznega delovanja skupne ureditve trga za žita potrebno, lahko Svet na predlog Komisije v skladu z glasovalnim postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove izvajanje režima aktivnega ali pasivnega oplemenitenja:

2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena Komisija, če se pojavijo okoliščine iz odstavka 1, v skrajno nujnih primerih in če je moten trg Skupnosti ali mu grozijo motnje zaradi režima aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih v skladu s postopkom iz člena 25(2). O takšnih ukrepih se obvestijo Svet in države članice, veljajo pa največ šest mesecev in se začnejo uporabljati takoj. Če Komisija prejme zahtevek države članice, o njem odloči v enem tednu po prejemu zahtevka.

3. Ukrepe, o katerih odloči Komisija, lahko država članica katera koli predloži Svetu v enem tednu po tem, ko je bila o njih obveščena. Svet lahko s kvalificirano večino sklep Komisije potrdi, spremeni ali razveljavi.

Če Svet ne ukrepa v treh mesecih potem, ko mu je bil predložen sklep, za sklep Komisije velja, da je bil razveljavljen.

1. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in podrobna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno razvrstitev proizvodov iz te uredbe. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v Skupno carinsko tarifo.

2. Če ta uredba ali določbe, sprejete v skladu z njo, ne določajo drugače, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano naslednje:

1. Če kotacije ali cene enega ali več proizvodov iz člena 1 na svetovnem trgu dosežejo raven, ki moti ali grozi, da bo motila oskrbo trga Skupnosti, in če bodo takšne razmere verjetno trajale še naprej in se še poslabšale, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi kot zaščitni ukrepi v primeru izrednih razmer.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

1. Če je zaradi uvoza ali izvoza trg Skupnosti za enega ali več proizvodov iz člena 1 prizadet ali ogrožen zaradi resnih motenj, ki lahko ogrozijo uresničevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe, se lahko v trgovini z državami, ki niso članice STO, uporabljajo ustrezni ukrepi, dokler taka motnja ali njena grožnja ne preneha.

2. Če se pojavijo okoliščine iz odstavka 1, Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih. O takšnih ukrepih obvesti države članice, uporabljati pa se začnejo takoj. Če Komisija prejme zahtevek države članice, o njem odloči v treh delovnih dneh po prejemu zahtevka.

3. Ukrepe, za katere se odloči Komisija, lahko katera koli država članica predloži Svetu v treh delovnih dneh potem, ko je bila o njih obveščena. Svet zaseda takoj. S kvalificirano večino lahko spremeni ali razveljavi zadevni ukrep v enem mesecu po dnevu njegove predložitve Svetu.

4. Določbe, sprejete na podlagi tega člena, se uporabljajo ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

Če ta uredba ne določa drugače, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz člena 1 te uredbe in trgovino z njimi.

Države članice in Komisija si izmenjajo vse podatke, potrebne za uporabo te uredbe in za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v zvezi z žiti.

Podrobna pravila, na podlagi katerih se določi, kateri podatki so potrebni, kakor tudi obvestilo o njih in njihovo posredovanje, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Odbor lahko obravnava vsako vprašanje, ki mu ga predloži njegov predsednik, bodisi na njegovo pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Ukrepi, ki so potrebni in upravičeni v izrednih razmerah zaradi rešitve konkretnih in posebnih problemov, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 25(2).

Takšni ukrepi lahko odstopajo od določenih delov te uredbe, vendar samo toliko in za toliko časa, kakor je nujno potrebno.

Uredba (ES) št. 1258/1999 in določbe, sprejete za njeno izvajanje, se uporabljajo za izdatke, ki jih imajo države članice pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi te uredbe.

Ta uredba se uporablja ob ustreznem in hkratnem upoštevanju ciljev iz členov 33 in 131 Pogodbe.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge IV.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Proizvodi iz člena (1)(d)

Oznaka KN	Poimenovanje
0714	Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba in inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa
ex11 02	Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:
1102 20	– Koruzna moka:
1102 90	– Druga:
1102 90 10	– – ječmenova moka
1102 90 30	– – ovsena moka
1102 90 90	– – druga
ex11 03	Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnega drobljenca in zdroba iz tar. podštevilke 1103 11, riževega drobljenca in zdroba iz tar. podštevilke 1103 19 50 in riževih peletov iz tar. podštevilke 1103 20 50
ex11 04	Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tar. št. 1006 in riževih kosmičev iz. tar. št. 1104 19 91; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti
1106 20	Moka, zdrob in prah iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tar. št. 0714
ex11 08	Škrob; inulin:
	– Škrob:
1108 11 00	– – pšenični škrob
1108 12 00	– – koruzni škrob
1108 13 00	– – krompirjev škrob
1108 14 00	– – škrob iz manioke
ex11 08 19	– – drug škrob:
1108 19 90	– – – drug
1109 00 00	Pšenični gluten, osušen ali neosušen
1702	Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in frukotozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
ex17 02 30	– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas % fruktoze:
	– – drugo
	– – – drugo:
1702 30 91	– – – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega in neaglomeriranega
1702 30 99	– – – – drugo:
ex17 02 40	– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas % toda manj kot 50 mas % fruktoze, razen invertnega sladkorja:
1702 40 90	– – drugo
ex17 02 90	– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas % fruktoze:
1702 90 50	– – maltodekstrin in maltodekstrinski sirup
	– – karamel:
	– – – drugo:
1702 90 75	– – – – v obliki prahu, aglomeriran in neaglomeriran
1702 90 79	– – – – drugo:
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
ex21 06 90	– Drugo:
	– – aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:
	– – – drugo:
2106 90 55	– – – – glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi
ex23 02	Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, nepeletizirani ali peletizirani:
ex23 03	Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani:
2303 10	– Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki
2303 30 00	– Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn
ex23 06	Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tar. št. 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani:
2306 70 00	– Iz koruznih kalčkov
ex23 08	Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2308 00 40	– Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja
2309	Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
ex23 09 10	– Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:
2309 10 11 2309 10 13 2309 10 31 2309 10 33 2309 10 51 2309 10 53	– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tar. podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode (1), razen izdelkov in hrane, ki vsebujejo ne manj kot 50 mas % mlečnih proizvodov
ex23 09 90	– Drugo:
2309 90 20	– – proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k poglavju 23 kombinirane nomenklature
	– – drugo, vključno premiksi:
2309 90 31 2309 90 33 2309 90 41 2309 90 43 2309 90 51 2309 90 53	– – – drugi, ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tar. podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode (1), razen izdelkov in hrane, ki vsebujejo ne manj kot 50 mas % mlečnih proizvodov
(1) Za uporabo te tar. podštevilke so „mlečni proizvodi“ proizvodi iz tar. številk 0401 do 0406 in tar. podštevilk 1702 11, 1702 19 in 2106 90 51.

Mesečna povišanja intervencijske cene iz člena 4(3)

(EUR/tono)
Julij	–
Avgust	–
September	–
Oktober	–
November	–
December	0,46
Januar	0,92
Februar	1,38
Marec	1,84
April	2,30
Maj	2,76
Junij	3,22

Proizvodi iz člena 13(1)(b) in člena 19(1)(b)

Oznaka KN	Poimenovanje
ex04 03	Pinjenec, kislo mleko in smetana, koncentrirani ali nekoncentrirani ali z dodatkom sladkorjem ali drugih sladil ali aromatizirani ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom:
0403 10	– Jogurt:
0403 10 51 do0403 10 99	– – Aromatiziran ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom
0403 90	– Drugi:
0403 90 71 do0403 90 99	– – Aromatizirani ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom
ex07 10	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
ex07 11	Vrtnine, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali v drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerne za takojšnjo prehrano:
0711 90 30	– Sladka koruza
ex17 04	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava, razen ekstrakta sladke koreninice pod tarifno podštevilko 1704 90 10
1806	Čokolada in drugi pripravki hrane, ki vsebujejo kakav
ex19 01	Sladni ekstrakt; pripravki hrane iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrata, ki ne vsebujejo kakava ali i vsebujejo manj kot 40 mas. % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso določena ali vključena drugje; pripravki hrane iz proizvodov pod tarifnimi številkami 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali vsebujejo manj kot 5 mas. % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško hrano, pripravljeni za prodajo na drobno
1901 20 00	– Mešanice in testo za pripravo pekovskih izdelkov pod tarifno številko 1905
1901 90	– Drugi:
1901 90 11 do1901 90 19	– – Sladni ekstrakt
1901 90 11 do1901 90 19	– – Drugi:
1901 90 99	– – – Drugi
ex19 02	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi živili) ali drugače pripravljene, kot so špageti, makaroni, rezanci, lazanja, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
ex19 02	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca
1902 19	– – Druge
ex19 02 20	– Polnjene testenine (kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene):
ex19 02 20	– – Druge:
1902 20 91	– – – Kuhane
1902 20 99	– – – Druge
1902 30	– Druge testenine
1902 40	– Kuskus
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestni proizvodi iz škroba, v obliki kosmičev, zrn, perl, ostankov pri presejanju in podobni obliki
1904	Pripravljena živila, pridobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze) v zrnu, predkuhana ali drugače pripravljena
1905	Kruh, pecivo in drugi pekovski izdelki, ki vsebujejo kakav ali ne;
ex20 01	Vrtnine, sadje, lupinasto sadje in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
ex20 01	– Druge:
2001 90 30	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2001 90 40	– – Kitajski krompir, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki po teži vsebujejo najmanj 5 % škroba
ex20 04	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov pod tarifno številko 2006:
	– Krompir:
	– – Druge:
2004 10 91	– – – V obliki moke, zdroba ali kosmičev
2004 10 91	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
ex20 05	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov pod tarifno številko 2006:
ex20 05	– Krompir:
2005 20 10	– – V obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
ex20 08	Sadje, lupinasto sadje in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali alkoholom ali brez, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
	– Drugi, vključno z mešanicami, razen mešanic pod tarifno podštevilko 2008 19:
	– – Drugi:
	– – – Brez dodanega alkohola:
	– – – – Brez dodanega sladkorja:
2008 99 85	– – – – – Koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
2008 99 91	– – – – – Kitajski krompir, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki po teži vsebujejo najmanj 5 % škroba
ex21 01	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi nadomestki kave ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
ex21 01	– – Pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12 98	– – – Drugi
2101 20	– Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc in koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali mate čaja:
2101 20 98	– – – Drugi
2101 30	Pražena cikorija in drugi praženi nadomestki kave ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
2101 30	– – Pražena cikorija in drugi praženi nadomestki kave
2101 30 19	– – – Drugi
2101 30 19	– – Ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugih praženih nadomestkov kave:
2101 30 99	– – – Drugi
ex21 02	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (brez cepiv pod tarifno številko 3002), pripravljeni pecilni praški:
ex21 02	– Aktivni kvas
2102 10 31 in2102 10 39	– – Kvas
2105 00	Sladoled, s kakavom ali brez
ex21 06	Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
ex21 06	– Drugi:
2106 90 10	– – Sirovi fondiji
2106 90 10	– – Drugi:
2106 90 92	– – – ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečne maščobe, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 90 98	– – – Drugi
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali sredstvi za aromatiziranje, in druge brezalkoholne pijače, ki ne vsebujejo sadnih ali zelenjavnih sokov pod tarifno številko 2009
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali drugimi snovmi
ex22 08	Nedenaturirani etanol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 % vol; žgane pijače, likerji in druge alkoholne pijače:
ex22 08	– Viski:
2208 30 32 do2208 30 88	– – Razen bourbona
2208 50	– Džin in brinjevec
2208 60	– Vodka
2208 70	– Likerji in krepilne pijače
	– Druge:
	– – Druge žgane pijače in druge alkoholne pijače, v posodah, ki držijo:
	– – – 2 litra ali manj:
2208 90 41	– – – – Ouzo
	– – – – Druge:
	– – – – – Žgane pijače (brez likerjev)
	– – – – – – Druge:
2208 90 52	– – – – – – – Korn
2208 90 54	– – – – – – – Tekila
2208 90 56	– – – – – – – Druge
2208 90 69	– – – – – Druge žgane pijače
	– – – Več kakor 2 litra:
	– – – – Žgane pijače (brez likerjev):
2208 90 75	– – – – – Tekila
2208 90 77	– – – – – Druge
2208 90 78	– – – – Druge žgane pijače
2905 43 00	Manitol
2905 44	D-glucitol (sorbitol)
ex33 02	Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi pripravki na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo za proizvodnjo pijač:
	– Za uporabo v živilski industriji in industriji pijač:
	– – Za uporabo v industriji pijač:
	– – – Preparati, ki vsebujejo vse aromatične snovi, značilne za določeno vrsto pijače
	Druge (z volumenskim deležem dejanskega alkohola največ 0,5 vol. %):
3302 10 29	Druge
ex Poglavje 35	Beljakovinske snovi; modificirani škrob, lepila; encimi:
3505	Dekstrini in drugi modificirani škrob (npr. preželatinizirani in esterificirani škrobi), lepila na osnovi škroba ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
ex38 09	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja ali fiksiranje barvil ter drugi proizvodi in pripravki (npr. sredstva za apreturo in jedkanje), za uporabo v tekstilni, papirni, usnjarski ali podobni industriji, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– na osnovi škrobnih snovi
3824 60	Sorbitol, razen sorbitola pod tarifno podštevilko 2905 44

Tabela ujemanja

Uredba (EGS) št. 1766/92	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1
Člen 1(2)	–
Člen 2	Člen 2
–	Člen 3
Člen 3(1)	Člen 4(1)
Člen 3(2)	Člen 4(3)
Člen 3(3)	Člen 4(2)
Člen 3(4)	Člen 4(4)
Člen 4(1)	Člen 5(1)
Člen 4(2), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek (a)
Člen 4(2), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek (b)
Člen 4(2), prvi pododstavek, tretja alinea	Člen 5(2), prvi pododstavek (c)
Člen 4(2), drugi pododstavek	Člen 5(2), drugi pododstavek
Člen 4(3)	Člen 5(3)
Člen 5, prva alinea	Člen 6(a)
Člen 5, druga alinea	Člen 6(b)
Člen 5, tretja alinea	Člen 6(c)
Člen 5, četrta alinea	Člen 6(d)
Člen 5, peta alineja	Člen 6(e)
Člen 6	Člen 7
Člen 7	Člen 8
Člen 8	–
Člen 9	Člen 9
Člen 10	Člen 10
Člen 11	Člen 11
Člen 12(1)	Člen 12(1)
Člen 12(2), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 12(2), prvi pododstavek (a)
Člen 12(2), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 12(2), prvi pododstavek (b)
Člen 12(2), prvi pododstavek, tretja alinea	Člen 12(2), prvi pododstavek (c)
Člen 12(2), drugi in tretji pododstavek	Člen 12(2), drugi pododstavek
Člen 12(3) in (4)	Člen 12(3) in (4)
Člen 13(1), (2) in (3)	Člen 13(1), (2) in (3)
Člen 13(4), (5), (6) in (7)	Člen 14(1), (2), (3) in (4)
Člen 13(8), prvi pododstavek	Člen 15(1)
Člen 13(8), drugi in tretji pododstavek	Člen 15(2) in (3)
Člen 13(8), četrti pododstavek	Člen 15(4)
Člen 13(9)	Člen 16
Člen 13(10)	Člen 17
Člen 13(11)	Člen 18
Člen 14(1), prva alinea	Člen 19(1)(a)
Člen 14(1), druga alinea	Člen 19(1)(b)
Člen 14(2) in (3)	Člen 19(2) in (3)
Člen 15(1)	Člen 20(1)
Člen 15(2), prva alinea	Člen 20(2)(a)
Člen 15(2), druga alinea	Člen 20(2)(b)
Člen 16	Člen 21
Člen 17(1), prvi pododstavek	Člen 22(1)
Člen 17(1), drugi pododstavek	–
Člen 17(2), (3) in (4)	Člen 22(2), (3) in (4)
Člen 18	–
Člen 19	Člen 23
Člen 20	–
Člen 21, prvi stavek	Člen 24(1)
Člen 21, drugi stavek	Člen 21(2)
Člen 22	–
Člen 23	Člen 25
Člen 24	Člen 26
–	Člen 27
–	člen 28
Člen 25	Člen 29
Člen 26(1)	Člen 30(1)
Člen 26(2)	–
Člen 26(3)	Člen 32(2)
Člen 27	Člen 31
Priloga A	Priloga I
Priloga B	Priloga III
Priloga C	Priloga IV
Priloga D	Priloga II

( 4 ) UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2003 (UL L, 158, 27.6.2003, str. 1).

( 9 ) UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L, 298, 25.11.2000, str. 5).

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1154/2005 z dne 18. julija 2005	L 187	11	19.7.2005