Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Določiti je treba skupne pogoje za neposredna plačila iz različnih shem dohodkovne podpore v okviru skupne kmetijske politike.

(2)

Celotno plačilo neposredne pomoči mora biti pogojeno z izpolnitvijo pravil v zvezi s kmetijskim zemljiščem, kmetijsko proizvodnjo in dejavnostjo. Namen teh pravil je vključiti v skupne ureditve trgov osnovne standarde za okolje, varno hrano, zdravje in dobro počutje živali ter dobre kmetijske in okoljske pogoje. Če ti osnovni standardi niso izpolnjeni morajo države članice v celoti ali delno odvzeti neposredno pomoč na podlagi sorazmernih, objektivnih in stopnjevitih meril. Tak odvzem ne vpliva na sankcije, ki so določene ali ki bodo določene v drugih določbah zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

(3)

Da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, je treba uvesti standarde, katerih podlaga so lahko ali pa ne predpisi držav članic. Zato je primerno ustanoviti okvir Skupnosti, v katerem lahko države članice sprejmejo standarde ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij vključno z razmerami prsti in podnebja ter obstoječimi sistemi kmetovanja (raba zemljišč, kolobar, načini kmetovanja) in strukturami kmetijskih gospodarstev.

(4)	Ker imajo trajni travniki ugoden učinek na okolje je primerno sprejeti ukrepe za spodbuditev ohranjevanja obstoječih trajnih travnikov, da ne bi prišlo do množičnega spreminjanja njihove namembnosti v orna zemljišča.

(5)

Da bi dosegli boljšo uravnoteženost med tistimi orodji politike, katerih namen je spodbuditi trajnostno kmetijstvo, in tistimi, katerih namen je spodbuditi razvoj podeželja, je treba uvesti sistem postopnega obveznega zmanjševanja neposrednih plačil po vsej Skupnosti od leta 2005 do leta 2012. Vsa neposredna plačila, ki presegajo določene zneske, je treba vsako leto zmanjšati za določen odstotek. Tako dobljene prihranke je treba uporabiti za financiranje ukrepov za razvoj podeželja in jih razdeliti med države članice glede na objektivna merila, ki jih je treba določiti. Pri tem pa je primerno določiti, da se določen odstotek teh zneskov ohrani v državah članicah, kjer se ustvari. Do leta 2005 lahko države članice še naprej uporabljajo trenutno neobvezno modulacijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ( 4 ).

(6)

Da bi zagotovili, da zneski za financiranje skupne kmetijske politike (podnaslov 1a) ustrezajo letnim zgornjim mejam, določenim v finančnih perspektivah, je primerno predvideti finančni mehanizem za prilagoditev neposrednih plačil, kjer je to potrebno. Prilagoditev neposredne podpore je treba določiti, kadar predvidevanja kažejo, da je v danem proračunskem letu prekoračen podnaslov 1a z varnostno mejo v višini 300 milijonov EUR.

(7)	Glede na strukturne prilagoditve, ki izhajajo iz odprave intervencije za rž, je primerno določiti prehodne ukrepe za nekatere regije, kjer se proizvaja rž, ki se financirajo z delom zneskov, ustvarjenih z modulacijo.

(8)

Da bi kmetom pomagali izpolniti standarde modernega visoko kakovostnega kmetijstva, morajo države članice ustanoviti celovit sistem, ki ponuja svetovanje komercialnim kmetijam. Sistem kmetijskega svetovanja naj bi pomagal kmetom, da bolje spoznajo evidenco blaga in postopke na kmetiji, povezane z okoljem, varno hrano ter zdravjem in dobrim počutjem živali, ne da bi kakor koli vplival na njihovo obveznost in odgovornost spoštovanja teh standardov.

(9)

Da bi pospešili uvedbo sistema kmetijskega svetovanja, bi bilo treba določiti rok, v katerem bi morale države članice uvesti ta sistem. Vstop v sistem bi moral biti za kmete prostovoljen, prednost pa bi morali imeti tisti, ki v direktnih plačilih prejmejo več od določenega zneska na leto. Ker je za ta sistem značilno, da nudi nasvete kmetom, je primerno, da se informacije, pridobljene med dejavnostjo svetovanja, obravnavajo kot zaupne, razen v primerih resnih kršitev zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

(10)

Države članice morajo v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike ( 5 ) sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so transakcije, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), dejansko izvedene in pravilno izvršene, ter da preprečijo in obravnavajo nepravilnosti.

(11)

Da bi izboljšali učinkovitost in uporabnost administrativnih in kontrolnih mehanizmov je treba prilagoditi sistem, uveden z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti ( 6 ), tako, da se vključijo shema enotnega plačila, sheme podpore za trdo pšenico, stročnice, energetske rastline, riž, krompirjev škrob, lupinarje, mleko, seme in zrnate stročnice ter posebne regionalne pomoči kakor tudi kontrolo nad uporabo pravil navzkrižne skladnosti, modulacije in sistema kmetijskega svetovanja. Predvideti je treba tudi možnost, da se kasneje vključijo druge sheme pomoči.

(12)	Za namene učinkovite kontrole in preprečevanja vlaganja večkratnih zahtevkov za pomoč različnim plačilnim agencijam v eni državi članici mora vsaka država članica ustanoviti enotni sistem za evidenco identitete kmetov, ki vlagajo zahtevke za pomoč v okviru integriranega sistema.

(13)

Različne sestavine integriranega sistema so namenjene bolj učinkovitejši administraciji in kontroli. Zato bi morale biti države članice v primeru shem Skupnosti, ki niso zajeti v tej uredbi, pooblaščene, da uporabijo navedeni sistem pod pogojem, da na noben način ne ravnajo v nasprotju z zadevnimi določbami.

(14)

Glede na zapletenost sistema in veliko število zahtevkov za pomoč, ki jih je treba obravnavati, je nujno, da se uporabijo ustrezni tehnični viri ter ustrezne administrativne in kontrolne metode. Zato bi moral integriran sistem v vsaki državi članici imeti računalniško vodeno bazo podatkov, sistem identifikacije enot rabe ali poljin, zahtevke kmetov za pomoč, usklajen sistem kontrole ter, v shemi enotnega plačila, sistem za identifikacijo in evidenco pravic do plačila.

(15)	Da bi omogočili obdelavo zbranih podatkov in njihovo uporabo za preverjanje zahtevkov za pomoč je treba uvesti računalniško vodene baze podatkov visoke zmogljivosti, ki omogočajo zlasti izvajanje navzkrižnega preverjanja.

(16)	Identifikacija enot rabe ali poljin je ključni element za pravilno uporabo shem, ki so povezani s površino. Izkušnje so pokazale, da imajo obstoječe metode nekatere pomanjkljivosti. Zato je treba predvideti uvedbo sistema identificiranja s pomočjo daljinskega zaznavanja, kadar je to potrebno.

(17)	Zaradi poenostavitve bi bilo treba države članice pooblastiti, da določijo vlaganje enotnega zahtevka za več shem pomoči in da zamenjajo letne zahtevke s trajnimi zahtevki, ki jih je treba le letno potrditi.

(18)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da uporabijo zneske, ki se ustvarijo zaradi znižanj plačil v okviru modulacije za nekatere dodatne ukrepe v okviru podpore za razvoj podeželja, predvidene z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ( 7 ).

(19)	Ker zneskov, ki bodo ustvarjeni kot posledica navzkrižne skladnosti, ni mogoče dovolj vnaprej predvideti za uporabo za dodatne ukrepe v okviru podpore za razvoj podeželja, jih je treba knjižiti v dobro Jamstvenega oddelka EKUJS, z izjemo določenega odstotka, ki naj bi ga ohranile države članice.

(20)	Plačila, predvidena s shemami podpore Skupnosti, morajo pristojni državni organi prejemnikom plačati v celoti, pri čemer se odštejejo vsa znižanja, predvidena s to uredbo, ter v predpisanih rokih.

(21)

Sheme podpore v okviru skupne kmetijske politike predvidevajo neposredno dohodkovno podporo, zlasti z namenom, da se kmetijski skupnosti zagotovi primeren življenjski standard. Ta cilj je tesno povezan z ohranitvijo podeželja. Da bi se izognili neprimernim dodelitvam sredstev Skupnosti se podpora ne bi smela izplačati kmetom, ki so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil.

(22)	Skupne sheme podpore je treba prilagoditi razvojem, in sicer, kadar je potrebno, v kratkih rokih. Prejemniki se zato ne morejo zanašati na nespremenljivost pogojev za podporo in morajo biti pripravljeni na možen pregled shem glede na tržni razvoj.

(23)	Glede na znatne proračunske posledice podpore v obliki neposrednih plačil in da bi se njihov vpliv bolje ocenil je treba sheme Skupnosti ustrezno oceniti.

(24)

Povečevanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in spodbujanje kakovosti hrane in okoljskih standardov imata za nujno posledico znižanje institucionalnih cen za kmetijske proizvode in povišanje stroškov proizvodnje za kmetijska gospodarstva v Skupnosti. Da bi dosegli te cilje in spodbudili bolj tržno usmerjeno in trajnostno kmetijstvo je treba dokončati prehod iz podpore za proizvodnjo na podporo za proizvajalce z uvedbo sistema nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Čeprav bodo zaradi take nevezanosti dejanski zneski, plačani kmetom, ostali nespremenjeni, se bo znatno povečala učinkovitost dohodkovne pomoči. Zato je primerno, da je enotno plačilo na kmetijo pogojeno z upoštevanjem navzkrižne skladnosti okolja, varne hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter ohranitve kmetij in dobre kmetijske in okoljske pogoje.

(25)

Tak sistem bi moral združiti več obstoječih neposrednih plačil, ki jih kmet prejme iz različnih shem, v enotno plačilo, ki se določi na podlagi prejšnjih pravic v referenčnem obdobju ob upoštevanju celotne izvedbe ukrepov, ki jih je uvedla Agenda 2000, in sprememb zneskov pomoči, določenih v tej uredbi.

(26)

Ker bodo koristi zaradi administrativne poenostavitve večje, če je vključenih več sektorjev, bi morala shema v prvi fazi zajeti vse proizvode, vključene v režim poljščin, kakor tudi zrnate stročnice, seme, govedo in ovce. V shemo bi morala prav tako biti vključena revidirana plačila za riž in trdo pšenico kakor tudi plačila v mlečnem sektorju, ko se bo reforma v celoti izvedla. V shemo je treba vključiti še plačila za škrobni krompir in posušeno krmo, med tem ko je treba ohraniti ločena plačila za predelovalno industrijo.

(27)

Določiti je treba posebne ukrepe za konopljo, da se zagotovi, da se nezakonite pridelke ne more skriti med pridelke, upravičene do enotnega plačila, kar bi lahko škodljivo vplivalo na skupno tržno ureditev za konopljo. Zato je treba zagotoviti, da se plačila na površino dodelijo le za površine, posajene s sortami konoplje, ki nudijo določena zagotovila glede vsebnosti psihotropnih snovi. Sklicevanja na posebne ukrepe, predvidene z Uredbo Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni ureditvi trgov za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna ( 8 ), je treba primerno prilagoditi.

(28)

Da bi se kmetje lahko svobodno odločali o tem, kaj bodo pridelovali na svoji zemlji, vključno s proizvodi, ki še vedno sodijo v vezano podporo, s čemer povečujejo tržno usmerjenost, enotno plačilo ne bi smelo biti pogojeno s proizvajanjem katerega koli določenega proizvoda. Vendar pa bi bilo treba, da bi se izognili izkrivljanju konkurence, nekatere proizvode izključiti iz proizvodnje na upravičenih zemljiščih.

(29)

Da bi določili znesek, do katerega bi moral biti kmet upravičen v okviru nove sheme, se je primerno sklicevati na zneske, ki so mu bili dodeljeni med referenčnim obdobjem. Ustanoviti je treba nacionalno rezervo za upoštevanje posebnih razmer. Ta rezerva se lahko uporabi tudi za lažjo udeležbo novih kmetov v shemi. Enotno plačilo je treba določiti na ravni kmetije.

(30)

Celoten znesek, do katerega je kmetija upravičena, je treba razdeliti (pravice do plačila) in povezati z določenim številom upravičenih hektarjev, ki ga je treba določiti, da se omogoči prenos pravic do premije. Da bi se izognili špekulativnim prenosom, ki bi povzročili kopičenje pravic do plačila brez ustrezne kmetijske podlage je pri dodeljevanju pomoči primerno določiti povezavo med pravicami in določenim številom upravičenih hektarjev kakor tudi možnost omejitve prenosa pravic v regiji. Določiti je treba posebne določbe za pomoč, ki ni neposredno povezana z območjem, ob upoštevanju posebnih razmer v ovčjereji in kozjereji.

(31)

Da bi zagotovili, da skupna raven podpore in pravic ne presega trenutnih proračunskih omejitev na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni ter, kjer je to primerno, na regionalni ravni, je primerno določiti nacionalne zgornje meje, ki se izračunajo kot vsota vseh sredstev, dodeljenih v vsaki državi članici za plačilo pomoči v okviru ustreznih shem podpor, med referenčnim obdobjem in ob upoštevanju kasnejših prilagoditev. Pri prekoračitvi zgornje meje je treba predvideti sorazmerna znižanja.

(32)	Da bi ohranili ugodne učinke prahe za kontrolo dobave in okrepili njene ugodne učinke za okolje v okviru novega sistema podpore, bi bilo treba ohraniti pogoje prahe za orna zemljišča.

(33)

Da bi se lahko države članice prilagodile posebnim razmeram, bi morale imeti možnost, da opredelijo določeno ravnotežje med individualnimi pravicami do plačila in regionalnimi ali nacionalnimi povprečji ter med obstoječimi plačili in enotnim plačilom. Predvideti je treba posebno odstopanje od prepovedi gojenja sadja in zelenjave vključno z namiznim krompirjem, da v primeru regionalizacije ne bi prišlo do motnje proizvodnje, medtem ko bi se kakršni koli učinki na izkrivljanje konkurence zmanjševali na najnižjo raven. Da bi se upoštevale posebne kmetijske razmere države članice je primerno tudi predvideti možnost, da lahko država članica zaprosi za prehodno obdobje za izvajanje sheme enotnega plačila, pri čemer pa se še naprej upoštevajo proračunske zgornje meje, določene za shemo enotnega plačila. V primeru resnega izkrivljanja konkurence med prehodnim obdobjem in da bi zagotovili spoštovanje mednarodnih obveznosti Skupnosti je primerno zagotoviti, da lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za obvladovanje takih situacij.

(34)

V primeru neobveznega ali prehodnega izvajanja je za zaščito upravičenih pričakovanj kmetov primerno določiti datum, do katerega morajo države članice sprejeti odločitev glede uporabe sheme enotnega plačila. Poleg tega je treba, da bi zagotovili nadaljevanje trenutnih shem, določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči, Komisiji pa prepustiti določitev izvedbenih pravil.

(35)

Da bi se ohranila vloga proizvodnje trde pšenice v tradicionalnih proizvodnih območjih in okrepilo dodeljevanje pomoči za trdo pšenico, ki izpolnjuje določene minimalne zahteve glede kakovosti, je v prehodnem obdobju primerno zmanjšati trenuten specifičen dodatek za trdo pšenico v tradicionalnih območjih in odpraviti posebno pomoč v določenih območjih. Do te pomoči bi moralo biti upravičeno le gojenje za pridelavo trde pšenice za uporabo v proizvodnji pšeničnega zdroba in testenin.

(36)

Da bi okrepili vlogo beljakovinsko bogatih stročnic in spodbudili povečanje proizvodnje teh poljščin, je primerno predvideti dodatno plačilo za kmete, ki proizvajajo te poljščine. Da bi zagotovili pravilno uporabo nove sheme, je treba določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči. Če se največja zajamčena površina prekorači, je treba določiti največjo zajamčeno površino in uporabiti sorazmerna zmanjšanja.

(37)

Da bi se ohranila vloga proizvodnje riža v tradicionalnih proizvodnih območjih, je primerno predvideti dodatno plačilo za proizvajalce riža. Da bi zagotovili pravilno uporabo nove sheme, je treba določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči. Če se površine prekoračijo, je treba določiti je treba nacionalne osnovne površine in uporabiti zmanjšanja, če se površine prekoračijo.

(38)

Določiti je treba nove ureditve za podporo za lupinarje, da bi se izognili možnim opustitvam proizvodnje lupinarjev v tradicionalnih območjih in kasnejšim negativnim posledicam za okolje, podeželje, družbo in gospodarstvo. Da bi zagotovili pravilno uporabo novih ureditev, je treba določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči vključno z minimalno gostoto dreves in velikostjo parcel. Za namene upoštevanja posebnih potreb bi morale države članice imeti možnost, da zagotovijo dodatno pomoč.

(39)

Da bi se izognili prekoračitvi proračuna, je treba določiti največjo zajamčeno površino in uporabiti sorazmerna znižanja, če se največja zajamčena površina prekorači, predvsem v državah članicah, ki so prekoračile svoje površine. Da bi zagotovili uravnoteženo uporabo v vsej Skupnosti je treba to površino dodeliti sorazmerno s površinami za proizvodnjo lupinarjev v državah članicah. Države članice bi morale biti odgovorne za dodeljevanje površin na svojih ozemljih. Površine, za katere veljajo načrti za izboljšanje, ne smejo biti upravičene do pomoči v okviru nove sheme, dokler načrt ne preneha veljati.

(40)	Da bi izkoristili uspešnost načrtov za izboljšanje pri prerazvrstitvah dobave lahko države članice upravičenost do pomoči Skupnosti in nacionalne pomoči pogojujejo s članstvom v organizacijah proizvajalcev. Da bi se izognili motnjam je treba zagotoviti nemoten prehod na novo shemo.

(41)

Trenutno podpora energetskim rastlinam izvira iz možnosti gojenja industrijskih poljščin na zemljišču v prahi. Energetske rastline zavzemajo največji delež proizvodnje poljščin, ki niso hrana, na zemljišču v prahi. Določiti je treba posebno pomoč za energetske rastline z namenom povečanja nadomestitve ogljikovega dioksida. Določiti je treba največjo zajamčeno površino in uporabiti sorazmerna zmanjšanja, če se največja zajamčena površina prekorači. Določbe je treba pregledati po predpisanem obdobju ob upoštevanju izvajanja pobude Skupnosti za biogoriva.

(42)

Da bi ohranili proizvodnjo škroba v tradicionalnih proizvodnih območjih in priznali vlogo proizvodnje krompirja v agronomskem ciklusu, je primerno predvidetidodatno plačilo za proizvajalce krompirjevega škroba. Poleg tega je treba, glede na to, da se mora sistem plačila za proizvajalce škrobnega krompirja delno vključiti v shemo enotnega plačila, spremeniti Uredbo Sveta (EC) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o uvedbi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba ( 9 ).

(43)

Z vključitvijo poljščin, goveda in ovc se shema enotnega plačila razširi na premije, ki se plačujejo v najbolj obrobnih regijah in na Egejskih otokih, da bi dosegli nadaljnjo poenostavitev in da bi se izognili nadaljnji veljavi pravnega in administrativnega okvira za omejeno število kmetov na teh območjih. Da bi ohranili vlogo nekaterih vrst proizvodnje v navedenih regijah Skupnosti pa je primerno predvideti, da se lahko države članice odločijo, da teh plačil ne vključijo v shemo enotnega plačila. Enaka možnost bi morala veljati za dodatna plačila v nekaterih regijah Švedske in Finske ter za pomoč za seme. V teh primerih je treba, da bi zagotovili nadaljevanje trenutnih shem, določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči, Komisiji pa prepustiti določitev izvedbenih pravil.

(44)	Da bi olajšali prehod med trenutnimi shemami za plačila za poljščine in premije za živali na novo shemo enotnega plačila, je primerno predvideti nekatere prilagoditve trenutnim neposrednim plačilom v navedenih sektorjih.

(45)

Kmetijska dejavnost na Azorih je zelo odvisna od proizvodnje mleka. Zato je priporočljivo obnoviti in podaljšati ukrepe, sprejete v členu 23 Uredbe (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro ( 10 ), in glede omejitev proizvodnje določiti odstopanje od nekaterih določb skupne tržne ureditve za mleko in mlečne proizvode za skupno obdobje šestih tržnih let s pričetkom leta 1999/2000, da bi se upoštevala raven razvoja in pogoji lokalne proizvodnje. Ta ukrep bi moral v obdobju svoje veljavnosti sektorju na Azorih omogočiti, da se še naprej prestrukturira, ne da bi posegali na trg z mlekom niti znatno vplivali na pravilno delovanje sheme prelevmanov na ravni Portugalske ali Skupnosti.

(46)

Uporaba sheme enotnega plačila na kmetijo bo dejansko pomenila, da program spreminjanja namembnosti zemljišč, ki so trenutno namenjena poljščinam, v zemljišča za ekstenzivno živinorejo na Portugalskem, določen v Uredbi (ES) št. 1017/94 ( 11 ), postane brezpredmeten. Uredbo (ES) št. 1017/94 je zato treba razveljaviti z začetkom veljavnosti sheme enotnega plačila.

(47)

Zaradi navedenih sprememb in novih določb je treba razveljaviti uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92, (ES) št. 1577/96 z dne 30. julija 1996 o uvedbi posebnega ukrepa v zvezi z nekaterimi zrnatimi stročnicami ( 12 ) in (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o uvedbi sistema podpor za proizvajalce nekaterih poljščin ( 13 ). Preklicati je treba tudi Uredbo (ES) št. 1259/1999 z izjemo nekaterih določb, ki določajo posebne začasne in neobvezne režime.

(48)

Posebne določbe v zvezi z neposrednimi plačili v uredbah Sveta (EGS) št. 2358/71 z dne 26. oktobra 1971 o skupni ureditvi trga za semena ( 14 ), št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za majhne otoke v Egejskem morju ( 15 ), (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso ( 16 ), (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode v korist francoskih čezmorskih departmajev ( 17 ), (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode v korist Kanarskih otokov ( 18 ) in(ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso ( 19 ) so postale brezpredmetne in bi jih bilo zato treba črtati.

(49)

Ob uveljavitvi te uredbe Skupnost sestavlja 15 držav članic. Ob upoštevanju dejstva, da bodo v skladu s Pristopno pogodbo iz leta 2003 nove države članice pristopile 1. maja 2004, je to uredbo treba prilagoditi glede na datum pristopa v skladu s postopkom, predvidenim z navedeno pogodbo, da bi se lahko uporabljala v novih državah članicah.

(50)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvrševanje izvedbenih pooblastil, ki so bila prenesena na Komisijo ( 20 ) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

1. Kmet, ki prejema neposredna plačila, mora spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III v skladu s časovnim razporedom, določenim v navedeni prilogi, ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v členu 5.

2. Pristojni državni organ mora kmetu posredovati seznam predpisanih zahtev ravnanja ter zahtev v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, ki jih je treba spoštovati.

1. Predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III se določijo z zakonodajo Skupnosti na naslednjih področjih:

2. Predpisi, navedeni v Prilogi III, se uporabljajo v okviru te uredbe v občasno spremenjenih različicah in, v primeru direktiv, v obliki kot jih izvajajo države članice.

1. Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na podlagi okvira, določenega v Prilogi IV, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno z razmerami prsti in podnebja, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. To ne vpliva na standarde, ki urejajo dobro kmetijsko prakso kot se uporabljajo v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999, niti na kmetijsko-okoljske ukrepe, ki se uporabljajo nad referenčno ravnjo dobre kmetijske prakse.

2. Države članice zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni travniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajni travniki. ►M3 Nove države članice zagotovijo, da se zemljišča, ki so bila dne 1. maja 2004 trajni pašniki, še naprej ohranjajo kot trajni pašniki. ◄ ►A2 Vendar Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se 1. januarja 2007 uporabljala kot trajni pašniki, ostanejo trajni pašniki. ◄

Vendar pa lahko država članica v ustrezno utemeljenih okoliščinah odstopa od prvega pododstavka, če sprejme ukrepe, da bi preprečila znatno zmanjšanje skupne površine trajnih travnikov.

Prvi pododstavek ne velja za zemljišča pod trajnimi travniki, ki se bodo pogozdili, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje plantaže božičnih dreves niti hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

1. Če kadar koli v določenem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu „zadevno koledarsko leto“) niso izpolnjene predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji, pri čemer se lahko ta neskladnost neposredno pripiše dejavnostim ali opustitvi dejavnosti kmeta, ki je v zadevnem koledarskem letu vložil vlogo za pomoč, se celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobril kmetu, po uporabi členov 10 in 11 za tega kmeta zmanjša ali prekliče v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v členu 7.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, če je neskladnost posledica dejanj ali opustitve dejanj, ki se lahko neposredno pripiše osebi, na katero ali od katere se je preneslo kmetijsko zemljišče.

Za namene uporabe prvega in drugega pododstavka za leto 2008 koledarsko leto ustreza obdobju od 1. aprila do 31. decembra 2008.

V tem odstavku „prenos“ pomeni kakršno koli transakcijo, s katero kmetijsko zemljišče ni več na voljo prenosniku.

2. Znižanja ali izključitve iz odstavka 1 se uporabijo le, če je neizpolnitev povezana z:

3. Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji iz podrobnih pravil iz člena 7(1) se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabljale zmanjšanj, ki znašajo 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto, ali ukinitev.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, pristojni organ naslednje leto ukrepa, kot je potrebno, in zagotovi, da kmet odpravi ugotovljeno neskladnost. Taka neskladnost in sanacijski ukrepi, ki se bodo sprejeli, se sporočijo kmetu.

1. Podrobna pravila za znižanja ali izključitve iz člena 6, se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2). V tej zvezi je treba upoštevati resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti, kakor tudi merila, določena v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.

2. Če gre za malomarnost, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajoče se neskladnosti pa 15 %.

V upravičenih primerih se lahko država članica odloči, da ne uporabi zmanjšanja, če se šteje, da so resnost, obseg in trajnost neskladnosti zelo majhne. Vendar primeri neskladnosti, ki pomenijo neposredno tveganje za zdravje ljudi ali živali, ne veljajo za majhne.

Razen če kmet takoj začne izvajati sanacijske ukrepe in odpravi ugotovljene neskladnosti, pristojni organ izvede ustrezne ukrepe, ki jih lahko po potrebi omeji na upravno preverjanje, da se zagotovi, da kmet odpravi ugotovljeno neskladnost. Ugotovljena manjša neskladnost in sanacijski ukrepi, ki se bodo sprejeli, se sporočijo kmetu.

3. Če gre za namerno povzročeno neskladnost, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.

4. V vsakem primeru pa celotni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme presegati celotnega zneska iz člena 6(1).

Komisija mora najkasneje do 31. decembra 2007 predložiti poročilo o uporabi sistema navzkrižne skladnosti, kateremu mora po potrebi priložiti ustrezne predloge, predvsem z namenom spremembe seznama predpisanih zahtev ravnanja, navedenih v Prilogi III.

Znesek, ki se ustvari zaradi uporabe tega poglavja, je treba knjižiti v dobro Jamstvenega oddelka EKUJS. Država članica lahko zadrži 25 % tega zneska.

1. Vsi zneski neposrednih plačil, ki naj bi se odobrili v danem koledarskem letu kmetu v dani državi članici, se znižajo za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

2. Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz odstavka 1, so po odbitku celotnih zneskov, predvidenih v Prilogi II, na razpolago kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v okviru programiranja razvoja podeželja, ki se financira iz Jamstvenega oddelka EKUJS v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

3. Znesek, ki ustreza eni odstotni točki, se dodeli državi članici, kjer so bili ustvarjeni ustrezni zneski. Ostali zneski se dodelijo zadevnim državam članicam v skladu s postopkom iz člena 144(2) na podlagi naslednjih meril:

Vendar pa vsaka država članica prejme najmanj 80 % celotnih zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v tej državi članici.

4. Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 3 se v primeru, ko je v državi članici delež rži kot del celotne proizvodnje žit v tej državi članici povprečno presegal 5 % med obdobjem od leta 2000 do leta 2002 in je njen delež celotne proizvodnje rži v Skupnosti presegel 50 % v istem obdobju, tej državi članici ponovno dodeli vsaj 90 % zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v zadevni državi članici, do vključno leta 2013.

V takem primeru mora biti brez vpliva na možnost, predvideno s členom 69, vsaj 10 % zneska, dodeljenega zadevni državi članici, na voljo za ukrepe, navedene v odstavku 2 tega člena v regijah pridelave rži.

5. Odstavek 1 se ne uporablja za neposredna plačila, ki se odobrijo kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih in Egejskih otokih.

1. Z začetkom od proračuna za leto 2007 je treba z namenom, da bi zagotovili, da zneski za financiranje skupne kmetijske politike, trenutno pod podnaslovom 1a (tržni ukrepi in neposredne pomoči), ustrezajo letnim zgornjim mejam, določenim v Sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se 18. novembra 2002 sestali v okviru Sveta, glede sklepov Evropskega sveta, ki je 24. in 25. oktobra 2002 zasedal v Bruslju, določiti prilagoditev neposrednih plačil, kadar predvidevanja za financiranje ukrepov iz podnaslova 1a za zadevno proračunsko leto, povečana za zneske iz členov 143d in 143e, in pred uporabo modulacije iz člena 10(2), kažejo, da bo zgoraj navedena letna zgornja meja, upoštevajoč mejo v višini 300 milijonov evrov pod to zgornjo mejo, presežena. To ne vpliva na finančne perspektive za obdobje 2007–2013.

2. Svet na predlog Komisije, ki ga predstavi najkasneje do 31. marca v koledarskem letu, za katero veljajo prilagoditve iz odstavka 1, določi prilagoditve najkasneje do 30. junija v koledarskem letu, za katero veljajo.

1. Dodaten znesek pomoči se odobri kmetom, ki prejemajo neposredna plačila v skladu s to uredbo.

Dodaten znesek pomoči je enak znesku, ki se dobi z uporabo odstotkov znižanja za tisto koledarsko leto v skladu s členom 10 za prvih 5 000 EUR neposrednih plačil ali manj.

2. Celotni dodatni zneski pomoči, ki se lahko odobrijo v državi članici v koledarskem letu, ne smejo presegati zgornjih mej, določenih v Prilogi II. Kadar je potrebno države članice preidejo na linearno odstotno uskladitev dodatnih zneskov pomoči, da bi se držale zgornjih mej, določenih v Prilogi II.

4. Z začetkom od proračuna za leto 2007 Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) pregleda zgornje meje, določene v Prilogi II, da bi upoštevala strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev.

5. Komisija določi zgornje meje iz odstavka 2 za države članice v skladu s postopkom iz člena 144(2).

1. Člena 10 in 12 se ne uporabljata za nove države članice do začetka koledarskega leta, v zvezi s katerim je raven neposrednih plačil, ki se uporablja v novih državah članicah, enaka vsaj ravni, ki se uporablja za takrat veljavno raven takih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

2. V okviru uporabe razporeda povečanj, določenega v členu 143a za vsa neposredna plačila, ki se dodelijo v novih državah članicah, se člen 11 ne uporablja za nove države članice do začetka koledarskega leta, v zvezi s katerim je raven neposrednih plačil, ki se uporablja v novih državah članicah, enaka vsaj ravni, ki se uporablja za takrat veljavno raven takih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

1. S 1. januarjem 2007 države članice vzpostavijo sistem svetovanja kmetom glede upravljanja z zemljišči in s kmetijami (v nadaljnjem besedilu „sistem kmetijskega svetovanja“), ki ga vodi en ali več imenovanih organov ali zasebnih subjektov.

2. Svetovalna dejavnost zajema vsaj predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz Poglavja I.

2. Države članice dajo prednost kmetom, ki prejemajo več kot 15 000 EUR neposrednih plačil na leto.

Brez vpliva na nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov, države članice zagotovijo, da zasebni subjekti in imenovani organi iz člena 13 ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij in podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen kmetu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo, in ki je zajeta v obveznosti, določeni v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji, o obveščanju javne oblasti, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o uporabi sistema kmetijskega svetovanja, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge za obvezno sodelovanje v sistemu.

Vsaka država članica vzpostavi integrirani administrativni in kontrolni sistem, v nadaljnjem besedilu: „integrirani sistem“.

Integrirani sistem se uporablja za sheme podpor, vzpostavljene v skladu z naslovi III in IV te uredbe ter členom 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999.

V potrebnem obsegu se uporablja tudi za administracijo in kontrolo pravil, določenih v poglavjih 1, 2 in 3.

2. V primeru uporabe členov 67, 68, 69, 70 in 71 integrirani sistem zajema sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu, na eni strani, z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa ( 21 ), in na drugi strani z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ( 22 ).

1. V računalniško zbirko podatkov se za vsako kmetijsko gospodarstvo zapisujejo podatki, pridobljeni iz zahtevkov za pomoč.

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto od začetka leta 2000 in za pomoč, dodeljeno na podlagi poglavja 10b naslova IV, od 1. maja 1998.

2. Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da se te baze podatkov kakor tudi administrativni postopki za zapisovanje in dostopanje do podatkov, oblikovani homogeno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

1. Vzpostavi se identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine na podlagi kart in katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Uporabljajo se tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključujoč po možnosti zračne ali prostorske ortoposnetke z enotnim standardom, ki zagotavlja natančnost, ki ustreza kartografskemu merilu najmanj 1:10 000.

2. Za države članice, ki uporabljajo pomoč za oljčne nasade iz poglavja 10b naslova IV, identifikacijski sistem vključuje geografski informacijski sistem za pridelovanje oljk, ki je sestavljen iz računalniške alfanumerične zbirke podatkov ter računalniške referenčne zbirke podatkov za zadevna oljčna drevesa in območja.

3. Države članice, ki ne uporabljajo pomoči za oljčne nasade iz poglavja 10b naslova IV, se lahko odločijo za vključitev geografskega informacijskega sistema za gojenje oliv iz odstavka 2, v identifikacijski sistem za kmetijske parcele.

1. Vzpostavi se sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, ki omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z zahtevki za pomoč in identifikacijskim sistemom za enote rabe ali poljine.

2. Ta sistem omogoča neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za najmanj tri zaporedna predhodna koledarska in/ali tržna leta.

1. Vsako leto kmet vloži zahtevek za neposredna plačila, za katerega velja integriran sistem, pri čemer navede, kadar je primerno:

2. Država članica lahko določi, da mora zahtevek za pomoč vsebovati le spremembe glede na zahtevek za pomoč, vložen predhodno leto. Država članica razdeli prej tiskane obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta ter zagotovi grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin in, kadar je to primerno, položaj oljčnih dreves.

3. Država članica lahko določi, da enoten zahtevek za pomoč zajema več shem podpor ali vse sheme podpore iz Priloge I ali druge sheme podpore.

1. Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč vključno s preverjanjem upravičenih površin in ustreznih pravic do plačila.

2. Administrativne kontrole se dopolnijo s sistemom preverjanja na kraju samem, da se preveri upravičenost do pomoči. V ta namen države članice sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev.

Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja za kontrolo enot rabe ali poljin na kraju samem.

3. Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje kontrol, predvidenih v tem poglavju.

Kadar država članica predvideva prenos nekaterih vidikov dela, ki ga je treba opraviti v skladu s tem poglavjem, na specializirane agencije ali podjetja, imenovani organ zadrži kontrolo nad in odgovornost za to delo.

1. Kadar se ugotovi, da kmet ne izpolnjuje pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči, predvidene v tej uredbi ali v členu 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999, se brez vpliva na znižanja in izključitve, predvidene v členu 6 te uredbe, za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe.

2. Odstotek znižanja se postopoma dviguje glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neskladja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za eno ali več koledarskih let.

1. Države članice opravljajo kontrolo na kraju samem, da bi preverile, ali kmet izpolnjuje obveznosti, navedene v poglavju 1.

2. Države članice lahko uporabijo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme, da zagotovijo upoštevanje predpisanih zahtev ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, kot so opredeljena v poglavju 1.

Ti sistemi in predvsem sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljeni v skladu z Direktivo 92/102/EGS, Uredbo (ES) št. 1760/2000 in Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003, so združljivi z integriranim sistemom v smislu člena 26 te uredbe.

Za namene uporabe shem podpore, navedenih v Prilogi V, morajo države članice zagotoviti, da so administrativni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, združljivi z integriranim sistemom v naslednjih vidikih:

V ta namen se sistemi vzpostavijo tako, da je brez kakršnih koli težav ali navzkrižij mogoče njihovo skupno delovanje ali izmenjava podatkov med njimi.

Države članica lahko za namene uporabe shem podpor Skupnosti ali nacionalnih shem podpor, ki niso navedene v Prilogi V, vključijo v njihove administrativne in kontrolne postopke eno ali več sestavin integriranega sistema.

2. Pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, lahko potem, ko o tem pravočasno obvestijo pristojne organe, ki jih to zadeva, opravijo:

Uradniki iz zadevne države članice lahko sodelujejo pri takih pregledih. Navedena pooblastila za izvajanje pregledov ne vplivajo na uporabo določb nacionalne zakonodaje, v katerih so določeni ukrepi rezervirani za uradnike, ki so posebej določeni z nacionalno zakonodajo. Pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, zlasti ne smejo sodelovati v obiskih na domu ali pri uradnih zasliševanjih osumljenih oseb v skladu z nacionalno zakonodajo države članice. Imajo pa dostop do tako pridobljenih informacij.

3. Brez vpliva na odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema lahko Komisija zahteva pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in uporabo integriranega sistema in zlasti da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosile.

1. Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se v celoti izplačajo upravičencem, razen kjer ta uredba določa drugače.

2. Plačila se opravijo enkrat letno v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Dodaten znesek pomoči, naveden v členu 12, pa se izplača najkasneje do 30. septembra v koledarskem letu, ki sledi zadevnemu koledarskemu letu.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena in v skladu s postopkom iz člena 144(2) lahko Komisija:

Brez vpliva na kakršne koli posebne določbe v posameznih shemah podpore se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, ki so potrebni za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez vpliva na možnost pregleda v katerem koli trenutku glede na razvoj trga in proračunske razmere.

Za presojo učinkovitosti plačil v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se opravi ocena teh plačil, s katero se določi njihov učinek glede na njihove cilje in analizira njihov vpliv na ustrezne trge.

Sheme podpore iz Priloge I se obravnavajo kot „intervencija“, kot je opredeljena v členu 1(2)(b) in členu 2(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

2. Če kmet, ki mu je bilo odobreno neposredno plačilo v referenčnem obdobju, spremeni svoj pravni status ali ime v tem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, je upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je prvotno upravljal s kmetijskim gospodarstvom.

3. V primeru združitev v referenčnem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, je kmet, ki upravlja z novim kmetijskim gospodarstvom, upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmetje, ki so upravljali s prvotnimi kmetijskimi gospodarstvi.

V primeru cepitev v referenčnem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, so kmetje, ki upravljajo s kmetijskimi gospodarstvi, pro rata upravičeni do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je upravljal s prvotnim kmetijskim gospodarstvom.

1. V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila pristojni organ države članice pošlje obrazec zahtevka kmetom, navedenim v členu 33(1)(a), z navedbo:

2. Kmetje vložijo zahtevke za shemo enotnega plačila do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najkasneje do 15. maja.

Vendar pa lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) dovoli, da se datum 15. maj v nekaterih območjih, kjer so zaradi izjemnih podnebnih razmer običajni datumi neprimerni, odloži.

3. Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4) se pravice ne dodelijo kmetom, navedenim v členu 33(1)(a) in (b), ter tistim, ki prejemajo pravice do plačila iz nacionalne rezerve, če ne vložijo zahtevka za shemo enotnega plačila do 15. maja prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

Zneski, ustvarjeni iz navedenih nedodeljenih pravic, se vrnejo v nacionalno rezervo, navedeno v členu 42, in se lahko ponovno dodelijo do datuma, ki ga določi država članica, vendar najkasneje do 15. avgusta prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

1. Površina, ki ustreza številu upravičenih hektarjev, kakor je določeno v členu 44(2), za katero se vloži zahtevek za enotno plačilo, je lahko tudi predmet zahtevka za katero koli drugo neposredno plačilo kakor tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta v tej uredbi, razen če je določeno drugače.

2. Kmetje, ki so sodelovali pri programu odkupa kvot v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92, so upravičeni bodisi do enotnega plačila ali do cene za odkup kvot. Vendar če je cena za odkup kvot višja kakor znesek, izračunan za tobak, ki ga je treba vključiti v referenčni znesek, je kmet poleg enotnega plačila upravičen še do dela odkupne cene, ki ustreza razliki med zneskom cene in zneskom, izračunanem v skladu s točko I Priloge VII k tej uredbi.

1. Pomoč v okviru sheme enotnega plačila se izplača glede na pravice do plačila, kot je določeno v poglavju 3, za ustrezno število upravičenih hektarjev, kot je določeno v členu 44(2).

2. Države članice se lahko odločijo kombinirati plačila v okviru sheme enotnega plačila s plačili v okviru katerega koli druge sheme podpore.

1. Referenčni znesek je triletno povprečje celotnih zneskov plačil, ki so bila odobrena kmetu v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi VI, izračunan in prilagojen v skladu s Prilogo VII v vsakem koledarskem letu referenčnega obdobja, navedenega v členu 38.

Vendar referenčni znesek za oljčno olje znaša štiriletno povprečje skupnih zneskov plačil, dodeljenih kmetu v tržnih letih 1999/2000, 2000/2001, 2001/2002 in 2002/2003 v okviru programa podpore za oljčno olje iz Priloge VI, ki se izračuna in prilagodi v skladu s Prilogo VII.

Za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa, se referenčni znesek izračuna in prilagodi v skladu s točko K Priloge VII.

Referenčni znesek za banane se izračuna in prilagodi v skladu s točko L Priloge VII.

Za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice se referenčni znesek izračuna in prilagodi v skladu s točko M Priloge VII.

Referenčni znesek za vino se izračuna in prilagodi v skladu s točkama N in O iz Priloge VII.

2. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar kmet prične opravljati kmetijsko dejavnost v referenčnem obdobju, povprečje temelji na plačilih, ki so mu bila odobrena v koledarskem letu ali koledarskih letih, v katerih je opravljal kmetijsko dejavnost.

Uporaba modulacije in navzkrižne skladnosti, določene z Uredbo (ES) št. 1259/1999

Kadar se uporabljata člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 1259/1999 med referenčnim obdobjem, so zneski, navedeni v Prilogi VII, taki, kot bi bili odobreni pred uporabo navedenih členov.

1. Z odstopanjem od člena 37 ima kmet, čigar proizvodnja je bila oškodovana med referenčnim obdobjem zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, ki so se pojavile pred ali med navedenim referenčnim obdobjem, pravico zaprositi, da se referenčni znesek izračuna na podlagi koledarskega leta ali koledarskih let v referenčnem obdobju, ko ni bila prizadejana škoda zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin.

2. Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, izračuna država članica referenčni znesek na podlagi obdobja od leta 1997 do leta 1999.

Za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo se referenčni znesek izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko K Priloge VII. Za banane se izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko L Priloge VII. Za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice se izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko M Priloge VII. V teh primerih se odstavek 1 uporablja smiselno.

3. O primeru višje sile ali izjemnih okoliščinah, o katerem se pristojen organ prepriča na podlagi ustreznih dokazov, mora zadevni kmet pisno obvestiti organ v roku, ki ga določi vsaka država članica.

4. Višja sila ali izjemne okoliščine prizna pristojen organ v primerih, kot so:

5. Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se s potrebnimi spremembami uporabljajo za kmete, ki so med referenčnim obdobjem morali izpolnjevati kmetijsko-okoljske obveznosti v skladu z uredbama (EGS) št. 2078/92 ( 24 ) in (ES) št. 1257/1999, za hmeljarje, ki so med istim obdobjem morali izpolnjevati obveznosti glede krčenja nasadov v skladu z Uredbo (ES) št. 1098/98 ( 25 ), kakor tudi za pridelovalce tobaka, ki so sodelovali pri programu odkupa kvot v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92.

V primeru, do so ukrepi iz prvega pododstavka zajemali referenčno obdobje in obdobje iz odstavka 2, države članice v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in izkrivljanj konkurence, določijo referenčni znesek v skladu s podrobnimi pravili, ki jih opredeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

1. Za vsako državo članico seštevek referenčnih zneskov ne sme presegati nacionalne zgornje meje, navedene v Prilogi VIII.

V zvezi s cikorijo in ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih do 31 marca 2006 dajo na voljo države članice, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) lahko prenese nacionalne količine iz točke K(2) Priloge VII in ustrezno prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII, ne da bi s tem spremenila skupne količine oziroma skupne zgornje meje.

1a. Kjer so bile nekatere količine kvote za sladkor ali kvote za inulinski sirup proizvedene v državi članici iz sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, pridelanih v drugi državi članici v katerem koli od tržnih let 2000/2001, 2001/2002, 2002/2003, 2003/2004, 2004/2005 ali 2005/2006, se zgornje meje iz točke K Priloge VII in nacionalne zgornje meje iz Prilog VIII in VIIIa zadevnih držav članic prilagodijo s prenosom količin, ki ustrezajo zadevnim količinam, z nacionalnih zgornjih mej držav članic, kjer sta bila zadeven sladkor ali inulinski sirup proizvedena, na nacionalne zgornje meje države članice, kjer so bile pridelane zadevne količine sladkorne pese, sladkornega trsa ali cikorije.

Zadevne države članice najpozneje do 31. marca 2006 Komisiji sporočijo zadevne količine.

1b. V primeru vina in ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členoma 9 in 102(6) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino ( 26 ), Komisija po postopku iz člena 144(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi. Države članice Komisiji do 1. decembra v letu pred letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo povprečne regionalne vrednosti pravic iz točke N Priloge VII k tej uredbi.

2. Kadar je potrebno država članica preide na linearno odstotno znižanje referenčnih zneskov, da zagotovi spoštovanje zgornje meje.

1. Države članice po odbitku vseh možnih znižanj po členu 41(2) preidejo na linearno odstotno znižanje referenčnih zneskov, da bi ustvarile nacionalno rezervo. To znižanje ne sme presegati 3 %.

2. Nacionalna rezerva poleg tega zajema razliko med zgornjo mejo, navedeno v Prilogi VIII, in seštevkom referenčnih zneskov, ki naj bi se odobrili kmetom v okviru sheme enotnega plačila, pred znižanjem, navedenim v drugem stavku odstavka 1.

3. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo za prednostno dodelitev referenčnih zneskov kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po 31. decembru 2002 ali v letu 2002, vendar niso prejeli nobenega neposrednega plačila v navedenem letu, v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence.

4. Države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, določile referenčne zneske za kmete, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

5. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi določile v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, referenčne zneske za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, ki so namenjeni preprečitvi opuščanja zemljišč in/ali kompenzaciji določene škode, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

6. Pri uporabi odstavkov 3 do 5 lahko države članice povečajo znesek na enoto v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic, in/ali število pravic, dodeljenih kmetom.

7. Države članice preidejo na linearno znižanje pravic, v kolikor njihova nacionalna rezerva ne zadostuje za pokrivanje primerov iz odstavkov 3 in 4.

8. ►M14 Razen v primeru prenosa na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine in v primerih združitve in delitve ter z odstopanjem od člena 46 se pravice, določene z uporabo nacionalne rezerve, ne prenesejo pet let od njihove dodelitve. V primeru združitve ali delitve je(so) kmet(-je), ki upravlja(-jo) novo kmetijo/nove kmetije, še naprej upravičeni do sredstev, ki so jim bila na začetku dodeljena iz nacionalne rezerve do preteka obdobja petih let. ◄

Z odstopanjem od člena 45(1) se vsaka pravica, ki se ni uporabila med vsakim letom petletnega obdobja, takoj vrne v nacionalno rezervo.

Vendar pa se lahko države članice v primeru uporabe odstavka 5 odločijo, da se pravice do plačila, ki ustrezajo enakemu številu hektarjev zemlje, ki jih je kmet prijavil in na katerih se prideluje jedilni krompir ali sadje in zelenjava, in v letu 2007 niso bile izkoriščene, ne bodo vrnile v nacionalno rezervo.

9. Z odstopanjem od členov 33 in 34 se v primeru, če se kmetijsko gospodarstvo, del kmetijskega gospodarstva ali pravice do premije prodajo ali oddajo v zakup za šest let ali več med referenčnim obdobjem ali najkasneje ►M4 15. maj 2004 ◄ , del pravic, ki naj bi se dodelile prodajalcu ali zakupodajalcu, lahko vrne v nacionalno rezervo pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

1. Brez vpliva na člen 48 kmet prejme pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se referenčni znesek deli s triletnim povprečnim številom vseh hektarjev, na podlagi katerih je imel kmet med referenčnim obdobjem pravico do neposrednih plačil, navedenih v Prilogi VI.

Celotno število pravic do plačila je enako zgoraj navedenemu povprečnemu številu hektarjev.

Vendar pa je v primeru, navedenem v členu 37(2), celotno število pravic do plačila enako povprečnemu številu hektarjev v enakem obdobju, kot se uporabi za določitev referenčnih zneskov, in za te pravice do plačila se uporabi člen 42(8).

3. Za namen odstavka 2(b) tega člena „krmna površina“ pomeni površino kmetijskega gospodarstva, ki je bila celo koledarsko leto v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 ( 27 ) na voljo za rejo živali, vključno s površinami v skupni rabi in površinami, ki so se uporabljale za mešano obdelovanje. Krmna površina ne zajema:

4. Pravice do plačila na hektar se ne spreminjajo, razen če je določeno drugače.

1. Na podlagi vsake pravice do plačila, ki vključuje upravičen hektar, se pridobi pravica do plačila zneska, ki ga določa pravica do plačila.

2. „Upravičeni hektar“ pomeni vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva razen površin, ki se uporabljajo za gozdove ali nekmetijske dejavnosti.

3. Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenemu hektarju, ki je vključen v katero koli pravico do plačila. ►M19 Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te enote rabe ali poljine na razpolago kmetu na datum, ki ga je določila država članica, vendar ne po datumu, ki ga je država članica določila za spremembo vloge za pomoč. ◄

4. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah pooblastijo kmeta, da spremeni svojo prijavo, v kolikor spoštuje število hektarjev, ki ustrezajo njegovim pravicam do plačila, ter pogoje za dodelitev enotnega plačila za zadevno površino.

1. Vsaka pravica do plačila, ki ni bila uporabljena v obdobju 3 let, se dodeli v nacionalno rezervo.

2. Vendar pa se neuporabljene pravice do plačila ne vrnejo v nacionalno rezervo v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4).

3. Vendar pa se v državah članicah, ki niso izkoristile možnosti iz člena 71 in ne izkoriščajo možnosti iz drugega pododstavka člena 51, pravice do plačila, ki ustrezajo enakemu številu hektarjev zemlje, ki jih je kmet prijavil in na katerih se prideluje jedilni krompir ali sadje in zelenjava, in v letu 2007 niso bile izkoriščene, ne bodo vrnili v nacionalno rezervo.

1. Pravice do plačila se lahko prenesejo le na drugega kmeta s sedežem v isti državi članici, razen v primeru prenosa na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine.

Vendar pa se tudi v primeru dejanske ali pričakovane dediščine lahko pravice do plačila uporabijo le v državi članici, kjer so bile ugotovljene.

Država članica lahko določi, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji.

2. Pravice do plačila se lahko prenesejo s prodajo ali katero koli drugo obliko dokončnega prenosa, z ali brez zemljišča. Po drugi strani pa se zakup ali podobne vrste prenosa dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, kot je navedeno v členu 40(4), lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča le, ko je v smislu člena 44 uporabil najmanj 80 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko seje prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vsem pravicam do plačila, ki jih ni uporabil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

3. V primeru prodaje pravic do plačila, z ali brez zemljišča, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo, ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Plačila, iz katerih izhajajo pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji

1. Z odstopanjem od členov 43 in 44 se naslednji zneski, ki izhajajo iz plačil, odobrenih v referenčnem obdobju, vključijo v referenčni znesek v skladu s pogoji, določenimi v členu 48 in točki C Priloge VII:

2. Z odstopanjem od členov 33, 43 in 44 se z začetkom od leta 2007 zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, kot je določeno v členih 95 in 96, in ki naj bi se odobrili v letu 2007, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu s pogoji, določenimi v členih 48 do 50.

Ko so kmetu odobrena plačila iz člena 47, vendar v referenčnem obdobju nima hektarjev, opredeljenih v členu 43, ali upravičenost na hektar predstavlja znesek, ki presega 5 000 EUR, je kmet ustrezno upravičen do pravice do plačila:

1. Če ni v tem oddelku drugače določeno, za pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji, veljajo druge določbe tega naslova.

2. Z odstopanjem od členov 36(1) in 44(1), kmetu, ki ima take pravice do plačila, za katere v referenčnem obdobju ni imel hektarjev, država članica dovoli odstopanje od obveznosti, da zagotovi število upravičenih hektarjev, enako številu pravic, pod pogojem, da ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal v referenčnem obdobju, izražene v glavah velike živine (GVŽ).

V primeru prenosa pravic do plačila ima prevzemnik pravico do tega odstopanja le, če se prenesejo vse pravice do plačila, za katero velja odstopanje.

1. Brez vpliva na člen 48 in z odstopanjem od členov 37 in 43 kmet prejme dodaten znesek na pravico, ki ga dobimo, ko delimo zneske, ki se odobrijo v skladu s členi 95 in 96, s številom pravic, ki jih ima v letu 2007, razen pravic do plačila za praho.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki jo ima v letu 2007, se poveča za ta dodatni znesek.

2. V primerih, ko kmet nima nobene pravice se uporabljata člena 48 in 49 s potrebnimi spremembami. V tem primeru za namen uporabe člena 48 izraz „hektarji“ pomeni upravičene hektarje, ki jih ima kmet v letu 2007.

Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice do 1. novembra 2007 odločijo, da se do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, parcele v eni ali več regijah držav članic še vedno ne smejo uporabljati za:

1. V proizvodnji konoplje pri uporabljenih sortah vsebnost tetrahidrokanabinola ne sme presegati 0,2 %. Države članice vzpostavijo sistem preverjanja vsebnosti tetrahidrokanabinola pri poljščinah na vsaj 30 % površin, ki so posejane s konopljo. Če pa država članica uvede sistem predhodne odobritve za tako gojenje, se preverjanje opravi na vsaj 20 % površin s konopljo.

2. V skladu s postopkom iz člena 144(2) je dodelitev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort.

1. Z odstopanjem od členov 37 in 43 te Uredbe se, ko je v referenčnem obdobju za kmeta veljala obveznost, da opusti obdelavo dela zemljišča svojega kmetijskega gospodarstva v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1251/1999, triletni povprečni znesek, ki ustreza plačilu za obvezno praho, izračunano in prilagojeno v skladu s prilogo VII, in triletno povprečno število hektarjev v obvezni prahi ne vključita v določitev pravic, navedenih v členu 43 te uredbe.

2. V primeru, navedenem v odstavku 1, kmet prejme pravico na hektar (v nadaljnjem besedilu „pravica za praho“), ki se izračuna tako, da se deli triletni povprečni znesek za praho s triletnim povprečnim številom hektarjev v prahi, kot je navedeno v odstavku 1.

Celotno število pravic za praho je enako povprečnemu številu hektarjev v obvezni prahi.

1. Na podlagi vsake pravice za praho, ki vključuje hektar, upravičen do pravice za praho, se pridobi pravica do plačila zneska, ki ga določa pravica za praho.

2. Z odstopanjem od člena 44(2) „hektar, upravičen do pravice za praho“ pomeni katero koli kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja kot orno zemljišče, razen površin, ki so se na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, uporabljale za trajne nasade, gozdove, nekmetijske dejavnosti ali trajne travnike. ►M3 Za nove države članice se sklicevanje na datum, ki je določen za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, šteje kot sklicevanje na 30. junij 2003. ◄ ►A2 Vendar pa je datum, ki je za Bolgarijo in Romunijo predviden za zahtevke za pomoč na površino, 30. junij 2005. ◄

Vendar pa se lahko na podlagi zahtevka, oddanega po 28. juniju 1995, naslednje površine obravnavajo, kot da so v prahi:

4. Površine v prahi morajo zajemati najmanj 0,1 ha po velikosti in 10 metrov po širini. Iz ustrezno utemeljenih okoljskih razlogov lahko države članice sprejmejo površine, ki so široke najmanj 5 metrov in velike najmanj 0,05 ha.

5. Države članice lahko pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2), odstopajo od prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, če sprejmejo ukrepe za preprečitev kakršnega koli znatnega povečanja celotne kmetijske površine, upravičene do pravic za praho.

6. Z odstopanjem od členov 36(1) in 44(1) se pravice za praho uveljavljajo pred vsemi drugimi pravicami.

1. Zemljišče v prahi je treba ohranjati v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, kot je določeno v členu 5.

Brez vpliva na člen 55 se zemljišče v prahi ne sme uporabljati za kmetijske namene niti za proizvodnjo kakršnega koli pridelka za komercialne namene.

3. Če bo količina stranskih proizvodov, namenjenih živalski krmi ali človeški hrani, ki bo verjetno nastala kot posledica pridelave oljnic na zemljišču v prahi v skladu s členom 55(b), na podlagi predvidenih količin, zajetih v pogodbe, sklenjene s kmeti, presegala 1 milijon ton letno, izraženih v protivrednosti sojine moke, se, da bi omejili tako količino na 1 milijon ton, zmanjša znesek predvidene količine po vsaki pogodbi, ki se lahko uporabi za živalsko krmo ali človeško hrano.

4. Države članice lahko plačajo nacionalno pomoč v višini do 50 % stroškov, povezanih z uvedbo trajnih nasadov, namenjenih proizvodnji biomase na zemljišču v prahi.

Če ni drugače določeno v tem oddelku se za pravice za praho uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

1. Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči, da bo uporabila shemo enotnega plačila, predvideno v poglavjih 1 do 4, na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

Države članice z manj kot tremi milijoni upravičenih hektarjev se lahko obravnavajo kot ena regija.

3. Država članica porazdeli zgornjo mejo, navedeno v členu 41, med regije v skladu z objektivnimi merili.

1. V ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z objektivnimi merili lahko države članice razdelijo celoten znesek regionalne zgornje meje, določene v členu 58, ali njen del med vse kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo v zadevni regiji, vključno s tistimi, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost iz člena 33.

2. V takem primeru delitve celotnega zneska regionalne zgornje meje kmetje prejmejo pravice, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, določena v členu 58, deli s številom upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), ki so določeni na regionalni ravni.

3. V primeru delne delitve celotnega zneska regionalne zgornje meje kmetje prejmejo pravice, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se ustrezni del regionalne zgornje meje, določene v členu 58, deli s številom upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), ki so določeni na regionalni ravni.

V primeru, ko je kmet upravičen tudi do pravic, izračunanih na podlagi ostalega dela regionalnih zgornjih mej, se regionalni znesek na enoto vsake njegove pravice, razen pravic za praho, poveča za znesek, ki ustreza referenčnemu znesku, ki se deli s številom pravic kmeta, določenih v skladu z odstavkom 4.

4. Število pravic na kmeta je enako številu hektarjev, ki jih prijavi v skladu s členom 44(2) v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4).

1. Kadar država članica izkoristi možnost, predvideno v členu 59, lahko kmetje z odstopanjem od člena 51(b) in (c) in v skladu s tem členom uporabljajo tudi parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za pridelavo proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 ali iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 in krompirja, ki ni namenjen izdelavi krompirjevega škroba, za katerega se odobri pomoč v skladu s členom 93 te uredbe, z izjemo nasadov iz člena 51(a).

2. Država članica določi število hektarjev, ki se lahko uporabijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, tako, da v skladu z objektivnimi merili razdeli povprečno število hektarjev, ki so se uporabljali za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 na nacionalni ravni med triletnim obdobjem od leta 2000 do leta 2002, med regije, opredeljene v skladu s členom 58(2). Povprečno število hektarjev na nacionalni ravni in število hektarjev na regionalni ravni določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) in na podlagi podatkov, ki jih sporoči država članica.

3. V mejah, določenih po odstavku 2 za zadevno regijo lahko kmet izkoristi možnost iz odstavka 1:

4. V mejah števila hektarjev, ki ostanejo na razpolago po uporabi odstavka 3, lahko kmetje proizvajajo proizvode iz odstavka 1 na številu hektarjev, razen števila hektarjev iz odstavka 3, v mejah števila hektarjev, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 v letu 2004 in/ali 2005, pri čemer imajo prednost kmetje, ki so že v letu 2004 proizvajali proizvode v mejah števila hektarjev, uporabljenih v 2004.

V primeru uporabe člena 71 se leti 2004 in 2005 nadomestita v tem zaporedju z letom pred letom uporabe sheme enotnega plačila, in s samim letom uporabe.

5. Za določitev individualnih omejitev iz odstavkov 3 in 4 države članice uporabijo individualne podatke kmeta, če so na razpolago, ali vse druge zadovoljive dokaze, ki jih kmet predloži.

6. Število hektarjev, za katero se v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena ugotovi, da se lahko odobrijo, nikakor ne sme preseči števila upravičenih hektarjev, določenih v členu 44(2), ki so prijavljeni v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila.

8. Če se država članica odloči za uporabo odstopanja iz drugega pododstavka člena 51, se lahko do 1. novembra 2007 odloči tudi, da bo v istem časovnem obdobju uporabljala odstavke 1 do 7 tega člena. Odstavki 1 do 7 tega člena se ne uporabljajo v nobenem drugem primeru.

V primeru uporabe člena 59 lahko države članice v skladu z objektivnimi merili v okviru regionalnih zgornjih mej ali dela regionalnih zgornjih mej določijo tudi različne vrednosti na enoto pravic, ki se dodelijo kmetom, kot so navedeni v členu 59(1), za hektarje, ki se uporabljajo kot travinje na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, in za vse druge upravičene hektarje ali pa za hektarje, ki se uporabljajo kot trajni travniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ter za vse druge upravičene hektarje.

Z odstopanjem od člena 47(2) lahko država članica določi, da se zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, predvidenih v členih 95 in 96, na nacionalni ali regionalni ravni v celoti ali delno vključijo v shemo enotnega plačila z začetkom od leta 2005. Pravice, določene na podlagi tega odstavka, se ustrezno spremenijo.

Referenčni znesek za ta plačila je enak zneskom, ki se odobrijo v skladu s členoma 95 in 96 in ki se izračunajo na podlagi individualne referenčne količine za mleko, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu na dan 31. marca v letu popolne ali delne vključitve teh plačil v shemo enotnega plačila.

1. V primeru uporabe člena 59 se lahko pravice, določene v skladu s tem oddelkom, prenesejo ali uporabijo le v eni regiji ali med regijami, kjer so pravice na hektar enake.

2. V primeru uporabe člena 59 in z odstopanjem od člena 53 vsak kmet v zadevni regiji prejme pravice za praho.

Število pravic za praho se določi tako, da se kmetovo upravičeno zemljišče v smislu člena 54(2), prijavljeno v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, pomnoži s stopnjo prahe.

Stopnja prahe se izračuna tako, da se osnovna stopnja obvezne prahe v višini 10 % pomnoži z deležem v zadevni regiji med zemljiščem, za katero so odobrena plačila na površino s poljščinami iz Priloge VI v referenčnem obdobju, in upravičenim zemljiščem v smislu člena 54(2) v referenčnem obdobju.

Vrednost pravic za praho je regionalna vrednost za pravice do plačila, kot so določene v skladu s členom 59(2) ali, odvisno od primera, prvim pododstavkom člena 59(3).

Pravic za praho ne prejmejo kmetje, ki prijavijo manj kot je število hektarjev v smislu člena 54(2), ki bi bilo potrebno, da se proizvede število ton, ki je enako 92 tonam žita, kot je opredeljeno v Prilogi IX, na podlagi donosov, določenih v skladu z načrtom regionalizacije, ki velja za zadevno regijo v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, deljeno z deležem, navedenim v tretjem pododstavku odstavka 2 tega člena.

3. Z odstopanjem od členov 43(4) in 49(3) lahko države članice najkasneje do 1. avgusta 2004 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo tudi, da se za pravice, določene po tem oddelku, opravijo postopne spremembe v skladu s predhodno določenimi koraki in objektivnimi merili.

Vendar pa se glede na vključitev plačil za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo v shemo enotnega plačila lahko države članice najpozneje do 30. aprila 2006 odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.

Države članice se lahko v zvezi z vključitvijo plačil za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice v shemo enotnega plačila do 1. aprila 2008 odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.

V zvezi z vključitvijo vinskega sektorja v shemo enotnega plačila se lahko države članice do 1. aprila 2009 odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.

4. Če ni drugače določeno v tem oddelku se uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

1. Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči, da bo na nacionalni ali regionalni ravni uporabila shemo enotnega plačila, predvideno v poglavjih 1 do 4, pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

2. Glede na odločitev, ki jo sprejme posamezna država članica, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) določi zgornjo mejo za vsako od neposrednih plačil iz členov 66 do 69.

Ta zgornja meja je enaka deležu vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah iz člena 41, pomnoženo s stopnjo znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 66 do 69.

Skupni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

3. Komisija najkasneje dve leti po izvajanju sheme enotnega plačila s strani vseh držav članic ali najkasneje do 31. decembra 2009 Svetu predloži poročilo in po potrebi priloži ustrezne predloge v zvezi z možnimi posledicami izvajanja možnosti, predvidenih v oddelkih 2 in 3, s strani držav članic za tržne in strukturne razvoje.

1. Delež referenčnega zneska, ki izvira iz vsakega neposrednega plačila, določenega v členih 66 do 69, se za pravice, ki se – po morebitnem znižanju v skladu s členom 41 – podelijo kmetom, zniža za odstotek, ki ga določijo države članice v okviru meje, določene v členih 66 do 69; za neposredna plačila, določena v členu 68b, tudi veljajo časovna obdobja, ki jih v skladu z navedenim členom določijo države članice.

2. Če ni drugače določeno v tem oddelku se za pravice, določene za preostali del referenčnega zneska, uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

Države članice lahko zadržijo do 50 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza plačilom za ovce in koze iz Priloge VI.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki redijo ovce in koze, do največ 50 % plačil za ovce in koze, navedenih v Prilogi VI, ki se dodelijo pod pogoji iz poglavja 11 naslova IV.

1. V primeru plačil za govedo in teleta lahko države članice zadržijo do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza klavni premiji iz Priloge VI za teleta.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pri zakolu telet do največ 100 % klavne premije za teleta, navedene v Prilogi VI, ki se dodeli pod pogoji iz poglavja 12 naslova IV.

Države članice lahko pri plačilih za hmelj zadržijo do 25 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki ustreza plačilom na površino za hmelj in pomoči za začasno mirovanje iz Priloge VI.

V tem primeru in do zgornje meje, ki se določi v skladu s členom 64(2), zadevne države članice vsako leto izvedejo dodatno plačilo kmetom in/ali skupinam proizvajalcev, ki so priznane v skladu s členom 7(3) Uredbe (EGS) št. 1696/71.

Dodatno plačilo se dodeli kmetom, ki proizvajajo hmelj, na hektar do največ 25 % plačil na hektar iz Priloge VI, ki jih je treba dodeliti pod pogoji iz Poglavja 10d Naslova IV.

Plačila priznanim skupinam proizvajalcev se dodelijo za financiranje dejavnosti iz člena 7(1)(a) do (d) Uredbe (ES) št. 1696/71.

1. Države članice se lahko do 1. novembra 2007 odločijo, da do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada nekaterim paradižnikom, ki se dobavljajo za predelavo in so bili upravičeni do sredstev v okviru sheme pomoči iz Uredbe (ES) št. 2201/96.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pridelovalcem teh paradižnikov odobri pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV odobri pridelovalcem ene ali več naslednjih vrst sadja in zelenjave, ki se dobavlja za predelavo in je bilo upravičeno do sredstev v okviru shem pomoči iz uredb (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96:

3. Delež nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 1, ki odpade na paradižnike, je sledeč:

4. Delež nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 2, ki odpade na nasade sadja in zelenjave, razen enoletne nasade, je sledeč:

Države članice lahko zadržijo do 10 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza vsakemu sektorju Priloge VI. V primeru sektorjev poljščin, goveda in telet ter ovc in koz se to zadržanje upošteva za namene uporabe najvišjih odstotkov, določenih v členih 66, 67 in 68 v tem zaporedju.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica vsako leto izplača dodatno plačilo kmetom v sektorju ali sektorjih, na katere se nanaša zadrževanje.

Dodatno plačilo se odobri za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za zaščito in izboljšanje okolja ali za izboljšanje kakovosti in trženja kmetijskih proizvodov, pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

1. Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči iz sheme enotnega plačila izključiti:

2. Države članice dodelijo neposredna plačila iz odstavka 1 v okviru zgornjih mej, določenih v skladu s členom 64(2), pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV.

Celotni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

1. Kadar tako narekujejo posebne kmetijske razmere, se lahko država članica najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči uporabiti shemo enotnega plačila po prehodnem obdobju, ki poteče bodisi 31. decembra 2005 bodisi 31. decembra 2006.

Kadar se zadevna država članica odloči uporabiti shemo enotnega plačila pred iztekom prehodnega obdobja, se mora odločiti najkasneje do 1. avgusta v koledarskem letu pred koledarskim letom, v zvezi s katerim se bo shema enotnega plačila uporabljala.

Prehodno obdobje za hmelj iz prvega pododstavka se izteče 31. decembra 2005. Prehodno obdobje iz prvega pododstavka ne velja za bombaž, oljčno olje in namizne oljke ter tobak.

2. Brez poseganja v člen 70(2) zadevna država članica v prehodnem obdobju izvrši neposredna plačila, predvidena v Prilogi VI, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV, v okviru proračunskih zgornjih mej, ki ustrezajo delu teh neposrednih plačil v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41 te uredbe in določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2).

V primeru plačila za posušeno krmo države članice dodelijo pomoč pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2) v okviru zgoraj navedenih proračunskih omejitev.

3. Shema enotnega plačila se uporablja od 1. januarja v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se izteče prehodno obdobje.

V tem primeru zadevna država članica sprejme odločitve, navedene v členih 58(1), 63(3), 64(1) in 70, do 1. avgusta 2005 ali 2006 glede na rok, določen v odstavku 1 tega člena.

4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) sprejme potrebne ukrepe v primeru, ko uporaba navedenega prehodnega obdobja povzroči hude motnje konkurence na trgu Skupnosti, in z namenom, da bi zagotovila spoštovanje mednarodnih obveznosti Skupnosti.

1. Če ni drugače določeno v tem poglavju, se določbe iz tega naslova uporabljajo za nove države članice.

Členi 33, 34, 37, 38, 39, 40(1), (2), (3) in (5), 41, 42, 43, 47 do 50, 53 ter 58 do 63 se ne uporabljajo.

2. Vsaka nova država članica, ki uporablja shemo enotnih plačil na površino, sprejme sklepe iz členov 64(1) in 71(1) do 1. avgusta tistega leta, v zvezi s katerim bo prvič uporabljala shemo enotnih plačil.

3. Vsaka nova država članica, ki je uporabljala shemo enotnega plačila na površino, lahko določi, da poleg pogojev za upravičenost iz člena 44(2) „upravičen hektar“ pomeni vsako kmetijsko površino gospodarstva, ki je bila na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je bila na ta dan v obdelavi ali ne.

Vsaka nova država članica, ki je uporabljala shemo enotnega plačila na površino, lahko določi tudi, da je najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se določijo pravice do plačila in za katere se dodelijo plačila, najmanjša velikost upravičene površine gospodarstva, ki je bila določena v skladu z drugim pododstavkom člena 143b(5).

1. Kmetje vložijo zahtevke za podporo v okviru enotne sheme plačil do datuma, ki ga določijo nove države članice, vendar najkasneje 15. maja.

2. Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 40(4), se kmetom ne dodelijo nobene pravice, če ne vložijo zahtevka za shemo enotnih plačil do 15. maja prvega leta veljavnosti sheme enotnih plačil.

3. Zneski, ki ustrezajo nedodeljenim pravicam, se vrnejo v nacionalno rezervo iz člena 71d in so na razpolago za prerazporeditev.

Nacionalne zgornje meje novih držav članic so navedene na seznamu v Prilogi VIIIa. Zgornje meje se z izjemo komponent za sušeno krmo, sladkor in cikorijo izračunajo z upoštevanjem razporeda povečanj, določenega v členu 143a, in jih zato ni treba zniževati.

V primeru Bolgarije in Romunije razpored povečanj iz člena 143a velja za sladkor in cikorijo.

V primeru vina ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členoma 9 in 102(6) Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija po postopku iz člena 144(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIIIa k tej uredbi. Države članice Komisiji do 1. decembra v letu pred letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo povprečne regionalne vrednosti pravic iz točke N Priloge VII k tej uredbi.

1. Vsaka nova država članica izvede linearno zmanjšanje odstotka svoje nacionalne zgornje meje zaradi oblikovanja nacionalne rezerve. Brez poseganja v uporabo člena 71b(3) to zmanjšanje ne sme biti večje kakor 3 %. Vendar pa lahko preseže 3 %, pod pogojem, da je potrebno večje zmanjšanje za uporabo odstavka 3 tega člena.

2. Nove države članice uporabljajo nacionalno rezervo za – glede na objektivna merila in tako, da zagotovijo enako obravnavo med kmeti ter preprečijo izkrivljanje trga in konkurence – namene dodelitve pravic do plačil kmetom, ki se znajdejo v posebnih razmerah, ki jih bo Komisija določila v skladu s postopkom iz člena 144(2).

3. V prvem letu veljavnosti sheme enotnih plačil lahko nove države članice uporabljajo nacionalno rezervo za – glede na objektivna merila in tako, da zagotovijo enako obravnavo med kmeti ter preprečijo izkrivljanje trga in konkurence – namene dodelitve pravic do plačil kmetom v posameznih sektorjih, ki se znajdejo v posebnih razmerah zaradi prehoda na shemo enotnih plačil. Te pravice do plačila se porazdelijo v skladu s pravili, ki jih bo Komisija določila v skladu s postopkom iz člena 144(2).

4. Pri uporabi odstavkov 2 in 3 lahko nove države članice povečajo vrednost pravic na enoto do največ 5 000 evrov in/ali število pravic, ki se dodelijo kmetom.

5. Nove države članice linearno zmanjšajo pravice, če njihova nacionalna rezerva ni zadostna za kritje primerov iz odstavkov 2 in 3.

6. Razen v primeru prenosa na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine, v primerih združitve in delitve ter uporabe odstavka 3 in z odstopanjem od člena 46 se pravice, določene z uporabo nacionalne rezerve, ne prenesejo pet let od njihove dodelitve. V primeru združitve ali delitve je(so) kmet(-je), ki upravlja(-jo) novo kmetijo/nove kmetije, še naprej upravičeni do sredstev, ki so jim bila na začetku dodeljena iz nacionalne rezerve do preteka obdobja petih let.

Z odstopanjem od člena 45(1) se vsaka pravica, ki se ne uporabi med posameznim letom petletnega obdobja, vrne v nacionalno rezervo.

7. Nove države članice lahko uporabljajo nacionalno rezervo za – glede na objektivna merila in tako, da zagotovijo enako obravnavo med kmeti ter preprečijo izkrivljanje na trgu in izkrivljanje konkurence – določanje referenčnih zneskov za kmete na območjih, ki so predmet prestrukturiranja in/ali razvojnih programov, povezanih z eno od oblik javne intervencije, z namenom da se zemlja ne bi zapuščala in/ali da bi se kmete na teh območjih odškodovalo zaradi posebnih omejitev.

Nove države članice z manj kakor tri milijona hektarjev zemljišč, upravičenih do pomoči, se lahko obravnavajo kot ena regija.

Vendar pa se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, obravnavajo kot ena regija.

3. Po katerem koli zmanjšanju v skladu s členom 71d vsaka nova država članica porazdeli nacionalno zgornjo mejo iz člena 71c med regije na podlagi objektivnih meril.

1. Vsem kmetom, ki imajo gospodarstva v dani regiji, se dodelijo pravice, katerih vrednost na enoto se izračuna z deljenjem regionalne zgornje meje, določene v skladu s členom 71e, s številom hektarjev zemljišč, upravičenih do pomoči v smislu člena 44(2), na regionalni ravni.

2. Število pravic na kmetovalca je enako številu hektarjev, ki jih le-ta prijavi v skladu s členom 44(2) za prvo leto uporabe sheme enotnih plačil, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 40(4).

3. Pravice do izplačila na hektar se ne smejo spreminjati, če ni drugače določeno.

Nove države članice lahko na podlagi objektivnih meril tudi določijo, v okviru regionalne zgornje meje ali njenega dela, različne vrednosti pravic na enoto, ki jih je treba dodeliti kmetom iz člena 71f(1), za hektare travinja, ki so bili popisani 30. junija 2006, in za kateri koli drug hektar, ki je upravičen do pomoči, ali hektare trajnih pašnikov, ki so bili popisani 30. junija 2006, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči.

Začenši z letom 2007, se zneski – ki izhajajo iz mlečne premije in dodatnih plačil, določenih v členih 95 in 96, in ki jih je treba dodeliti v letu 2007 – vključijo v shemo enotnih plačil.

Vendar lahko države članice sklenejo, da zneske, ki izhajajo iz mlečne premije in dodatnih plačil, določenih v členih 95 in 96, vključijo, delno ali v celoti, v shemo enotnih plačil, začenši z letom 2005. Pravice, ki se določijo na podlagi tega odstavka, se skladno s tem spremenijo.

Znesek, ki se uporabi za določitev pravic v zvezi z navedenimi plačili, je enak zneskom, ki jih je treba dodeliti na podlagi členov 95 in 96, izračunano na podlagi individualne referenčne količine za mleko, ki je na razpolago na gospodarstvu 31. marca tistega leta, v katerem so navedena plačila, delno ali v celoti, vključena v shemo enotnih plačil.

1. Kmetje prejmejo del svojih pravic do plačila v obliki pravic na podlagi prahe.

2. Število pravic na podlagi prahe se določi z množenjem kmetovega zemljišča – upravičenega do pomoči v smislu člena 54(2) in prijavljenega v prvem letu uporabe sheme enotnih plačil – z veljavno stopnjo prahe.

Stopnja prahe se izračuna z množenjem osnovne stopnje 10-odstotne obvezne prahe z razmerjem v zadevni regiji med regijsko osnovno površino ali površinami iz tretjega odstavka člena 101 in zemljišča, upravičenega do pomoči v smislu člena 54(2).

3. Vrednost pravic na podlagi prahe ustreza regionalni vrednosti pravic do plačila, kakor je določena na podlagi člena 71f(1).

4. Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za kmete, ki prijavijo manjše število hektarjev v smislu člena 54(2), potrebnih za proizvodnjo števila ton, enakovrednih 92 tonam žit, kakor so opredeljene v Prilogi IX na podlagi referenčnega donosa iz Priloge XIb, ki se uporablja za državo članico, kjer se nahaja gospodarstvo, deljenega z razmerjem iz drugega pododstavka odstavka 2.

1. Z odstopanjem od člena 46(1) se pravice, določene v skladu s tem poglavjem, lahko prenesejo znotraj iste regije ali med regijami, v katerih so pravice na hektar enake.

2. Nove države članice lahko tudi sklenejo – najkasneje do 1. avgusta leta pred prvim letom uporabe sheme enotnih plačil in delujoč v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti – da za pravice, ki se določijo v skladu s tem poglavjem, veljajo progresivne spremembe na podlagi vnaprej določenih in objektivnih kriterijev.

Nove države članice pa se lahko v zvezi z vključitvijo plačil za sadje in zelenjavo v shemo enotnega plačila do 1. aprila 2008 ali do 1. avgusta pred prvim letom uporabe sheme enotnega plačila odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.

1. Oddelki 2, 3 in 4 poglavja 5 se uporabljajo za nove države članice v skladu s pogoji iz tega člena. Vendar se oddelek 4 ne uporablja za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnih plačil na površino iz člena 143b.

2. Vsako sklicevanje v oddelkih 2 in 3 poglavja 5 na člen 41, zlasti v zvezi z nacionalno zgornjo mejo ali mejami, se šteje kot sklicevanje na člen 71c.

3. Poročilo iz člena 64(3) vključuje možnosti, ki so določene v tem poglavju.

Z odstopanjem od členov 36 in 44(2) država članica kmetu, ki so mu bila dodeljena plačila iz člena 47 ali ki je opravljal dejavnosti v sektorju iz člena 47 in je deležen pravic do plačil v skladu s členom 71d, za katera v prvem letu izvajanja sheme enotnih plačil nima upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), dovoli odstopanje od obveznosti, da zagotovi število upravičenih hektarjev, enako številu pravic do plačil, pod pogojem, da ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine (GVŽ), ki jo je opravljal pred prehodom na shemo enotnih plačil.

V primeru prenosa pravic do plačil ima prevzemnik pravico do tega odstopanja le, če se prenesejo vse pravice do plačila, za katero velja odstopanje.

Ne glede na to se za Malto drugi pododstavek ne uporablja, odstopanje iz prvega pododstavka pa se uporablja brez pogoja, da kmet ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal pred prehodom na shemo enotnega plačila, izražene v glavah velike živine.

Pomoč se odobri pridelovalcem trde pšenice, ki sodi v oznako KN 1001 10 00, pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

2. Odobritev plačil je pogojena z uporabo določenih količin certificiranih semen sort, ki so v proizvodnem območju priznane kot visoke kakovosti za proizvodnjo pšeničnega zdroba ali testenin.

1. Pomoč se dodeli za nacionalne osnovne površine v tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X.

2. Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino na podosnovne površine.

1. Če površina, za katero se zaprosi pomoč, prekorači osnovno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša.

2. Kadar država članica razdeli svojo osnovno površino na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je omejitev bila prekoračena. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

Pomoč se odobri pridelovalcem stročnic pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Pomoč znaša 55,57 EUR na hektar stročnic, ki se poberejo po fazi mlečne zrelosti.

Vendar pa je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze mlečne zrelosti zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

1. Maksimalna zajamčena površina, v zvezi s katero se lahko dodeli pomoč, je 1 648 000 ha.

2. Če površina, za katero se zaprosi pomoč, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Pomoč se odobri proizvajalcem riža, ki sodi v oznako KN 1006 10, pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

1. Pomoč se odobri na hektar zemljišča, posejanega z rižem, kadar se pridelek ohrani vsaj do začetka cvetenja pod običajnimi pogoji rasti.

Vendar pa je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze cvetenja zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

Nacionalna osnovna površina se uvede za vsako državo članico proizvajalko. Vendar se za Francijo uvedeta dve osnovni površini. Osnovne površine so naslednje:

Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.

1. Kadar v neki državi članici površina, na kateri se prideluje riž, v danem letu preseže osnovno površino, navedeno v členu 81, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, sorazmerno zmanjša v tem letu.

2. Kadar država članica razdeli svojo osnovno površino ali površine na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je omejitev bila prekoračena. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

1. Pomoč Skupnosti se odobri proizvajalcem lupinarjev pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

2. Države članice lahko pomoč razlikujejo glede na proizvode ali s povečevanjem ali zmanjševanjem nacionalnih zajamčenih površin (v nadaljnjem besedilu: „NZP“), določenih v členu 84(3). Vendar pa v vsaki državi članici celoten znesek pomoči, odobrene v danem letu, ne sme presegati zgornje meje, navedene v členu 84(1).

1. Država članica odobri pomoč Skupnosti v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev NZP v tej državi članici, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 120,75 evrov.

3. Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje Nacionalne zajamčene površine (NZP)

4. Država članica lahko razdeli svoje NZP v podpovršine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.

Kadar država članica razdeli svoje NZP na podosnovne površine in je pri tem ena ali več podosnovnih površin prekoračenih, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč Skupnosti, sorazmerno zmanjša v tem letu za kmete na podosnovnih površinah, kjer so presežene omejitve. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevnih državah članicah površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

1. Plačilo pomoči Skupnosti je pogojeno zlasti z minimalno velikostjo parcele in gostoto dreves.

2. Površine iz načrtov za izboljšanje v smislu člena 14(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 o vzpostavitvi skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo ( 30 ) postanejo upravičene do pomoči iz te sheme 1. januarja v letu, ki sledi letu, ko se je načrt za izboljšanje iztekel.

3. Države članice lahko odobritev pomoči Skupnosti pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 11 ali 14 Uredbe (ES) št. 2200/96.

4. Če se uporabi določba iz odstavka 3, lahko države članice določijo, da se plačilo pomoči iz odstavka 1 opravi organizaciji proizvajalcev v korist njenih članov. Znesek pomoči, ki ga prejme organizacija proizvajalcev, se plača njenim članom. Vendar pa lahko države članice pooblastijo organizacijo proizvajalcev, da kot plačilo za storitve, ki jih opravlja za svoje člane, od zneska pomoči Skupnosti odbije do največ 2 %.

1. Države članice lahko odobrijo državno pomoč poleg pomoči Skupnosti do največ 120,75 EUR na hektar na leto.

2. Državna pomoč se lahko plača le za površine, za katere se prejema pomoč Skupnosti.

3. Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 11 ali 14 Uredbe (ES) št. 2200/96.

Pomoč v višini 45 EUR na hektar na leto se odobri za površine, posejane z energetskimi rastlinami, ki se uporabljajo v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju.

Energetske rastline so pridelki, ki se dobavljajo posebno za proizvodnjo naslednjih energentov:

Člena 143a in 143c se ne uporabljata za pomoč za energetske rastline v Skupnosti, kakor je bila določena 1. januarja 2007.

1. Največja zajamčena površina, za katero se lahko odobri pomoč, je 2 000 000 hektarjev.

Pomoč se dodeli le v zvezi s površinami, katerih proizvodnja je zajeta v pogodbi med kmetom in predelovalno industrijo ali v pogodbi med kmetom in zbiralcem, razen v primeru predelave, ki jo izvaja kmet sam na svojem gospodarstvu.

Površine, ki so bile predmet zahtevka v zvezi s shemo za energetske posevke, se ne smejo obravnavati kot praha za namene zahteve za praho iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1251/1999 ter členov 54(2), 63(2), 71j in 107(1) te uredbe.

Države članice so pooblaščene za izplačilo nacionalne pomoči v višini do 50 % stroškov, povezanih z uvedbo trajnih nasadov za površine, za katere je vložen zahtevek za pomoč za energetske rastline.

Proizvodi se lahko dodajo ali črtajo iz člena 88 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Komisija mora Svetu do 31. decembra 2006 poslati poročilo o izvajanju sheme in mu, kadar je to primerno, priložiti predloge ob upoštevanju izvajanja pobude EU za biogoriva.

Pomoč se določi za kmete, ki proizvajajo krompir, namenjen proizvodnji krompirjevega škroba. Znesek plačila velja za količino krompirja, ki je potrebna za proizvodnjo ene tone škroba. Plačilo znaša:

Pomoč se izplača le v zvezi s količino krompirja iz pogodbe o pridelavi med proizvajalcem krompirja in proizvajalcem škroba v mejah kvote, dodeljene takemu podjetju v skladu s členom 2(2) ali (4) Uredbe (ES) št. 1868/94.

1. Od leta 2004 do leta 2007 so proizvajalci mleka upravičeni do mlečne premije. Odobri se na koledarsko leto, na kmetijsko gospodarstvo in na tono individualne referenčne količine, upravičene do premije in ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu.

2. Brez vpliva na odstavek 3 in na znižanja, ki izhajajo iz uporabe odstavka 4, se individualna referenčna količina za mleko, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu na dan 31. marca v zadevnem koledarskem letu, izražena v tonah, pomnoži z:

Za Poljsko in Slovenijo se znesek po toni za mlečno premijo za leto 2004 pomnoži z začasno individualno referenčno količino, s katero gospodarstvo razpolaga 1. maja 2004.

3. Individualne referenčne količine, ki so bile predmet začasnih prenosov v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28.decembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ( 32 ) ali s členom 16 Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov ( 33 ) na dan 31. marca v zadevnem koledarskem letu, se obravnavajo, kot da so na voljo na kmetijskem gospodarstvu prevzemnika za to koledarsko leto.

4. Za namene uporabe odstavka 2, kjer na dan 31. marca v koledarskem letu vsota vseh individualnih referenčnih količin v državi članici presega vsoto ustreznih celotnih količin te države članice, navedenih v Prilogi I Uredbe (EGS) št. 3950/92, za 12-mesečno obdobje v letu 1999/2000, zadevna država članica na podlagi objektivnih meril sprejme potrebne ukrepe, da bi ustrezno zmanjšala celoten znesek individualnih referenčnih količin na svojem ozemlju, ki so upravičene do premije.

Vendar znaša za Nemčijo in Avstrijo zgornja meja, ki se določi na podlagi referenčnih količin za 12-mesečno obdobje v letu 1999/2000, 27 863 827,288 in 2 750 389,712 ton.

Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško so skupne količine iz prvega pododstavka navedene v tabeli (f) v Prilogi I Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 ( 34 )

Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je 12-mesečno obdobje iz prvega pododstavka obdobje 2004/2005.

Za Bolgarijo in Romunijo so celotne količine iz prvega pododstavka določene v tabeli (f) Priloge I Uredbe Sveta št. 1788/2003 in ponoven pregled je opravljen v skladu s šestim pododstavkom člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003.

Za Bolgarijo in Romunijo je dvanajstmesečno obdobje iz prvega pododstavka obdobje 2006/2007.

1. Od leta 2004 do leta 2007 države članice vsako leto odobrijo dodatna plačila proizvajalcem na svojih ozemljih v skupnem letnem znesku, kot je določeno v odstavku 2. Taka plačila se izplačajo v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo proizvajalcev in preprečuje izkrivljanja trga in konkurence. Taka plačila tudi ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen.

Premijski dodatki se odobrijo le kot dodaten znesek na znesek premije, kot je določeno v členu 95(2).

	2004	2005	2006 in 2007 (1)
Belgija	12,12	24,30	36,45
Češka	9,817	19,687	29,530
Danska	16,31	32,70	49,05
▼M5
Nemčija	101,99	204,52	306,78
▼
Estonija	2,286	4,584	6,876
Grčija	2,31	4,63	6,94
Španija	20,38	40,86	61,29
Francija	88,70	177,89	266,84
Irska	19,20	38,50	57,76
Italija	36,34	72,89	109,33
Ciper	0,531	1,066	1,599
Latvija	2,545	5,104	7,656
Litva	6,028	12,089	18,133
Luksemburg	0,98	1,97	2,96
Madžarska	7,127	14,293	21,440
Malta	0,178	0,357	0,536
Nizozemska	40,53	81,29	121,93
▼M5
Avstrija	10,06	20,19	30,28
▼
Poljska	32,808	65,796	98,694
Portugalska	6,85	13,74	20,62
Slovenija	2,051	4,114	6,170
Slovaška	3,709	7,438	11,157
Finska	8,81	17,66	26,49
Švedska	12,09	24,24	36,37
Združeno kraljestvo	53,40	107,09	160,64
(1) In v primeru uporabe člena 70 za naslednja koledarska leta.

V novih državah članicah se skupni zneski uporabljajo v skladu z razporedom povečanj, kot so določena v členu 143a.

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojma „proizvajalec“, kot je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1788/2003.

V primeru uporabe člena 70 se na Finskem in Švedskem severno od 62. vzporednika in v nekaterih sosednjih območjih s primerljivimi klimatskimi pogoji, ki še posebej otežujejo kmetijsko dejavnost, kmetom, ki proizvajajo žita, oljnice, laneno seme ter lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, odobri posebna pomoč v višini 24 EUR/t, ki se pomnoži z donosi, določenimi v načrtu regionalizacije za zadevno regijo v okviru zgornje meje, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), glede na element te pomoči v zgornji meji, navedeni v členu 41.

Kadar celoten znesek pomoči, za katero se zaprosi, prekorači določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tistem letu sorazmerno zmanjša.

1. V primeru uporabe člena 70 države članice na letni osnovi odobrijo pomoči, določene v Prilogi XI, za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranih semen ene ali več vrst, navedenih v prilogi XI.

2. V primeru, ko se za površino, sprejeto za certificiranje, za katero se je zaprosilo za pomoč za seme, zaprosi tudi za pomoč v okviru sheme enotnega plačila, se zmanjša znesek pomoči za seme, razen v primeru vrst, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge XI, vendar ne na manj kot nič, za znesek pomoči v okviru sheme enotnega plačila, ki se v danem letu odobri za zadevno površino.

3. Znesek pomoči ne sme presegati zgornje meje, določene s strani Komisije v skladu s členom 64(2), ki ustreza komponenti pomoči za seme zadevnih vrst v okviru nacionalne zgornje meje iz člena 41. Vendar za nove države članice ta zgornja meja ustreza zneskom iz Priloge XIa.

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tem letu sorazmerno zmanjša.

4. Sorte Cannabis sativa L., za katere se plača pomoč, predvidena s tem členom, se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

1. V primeru uporabe člena 66 države članice odobrijo pridelovalcem poljščin pomoč, ki jo zadevna država članica izbere v skladu z navedenim členom, pod pogoji, določenimi v tem poglavju, razen če ni drugače določeno.

3. V državah članicah, kjer koruza ni tradicionalna poljščina, se lahko plačilo na površino za poljščine uveljavlja za travno silažo pod enakimi pogoji, kot veljajo za poljščine.

Plačilo na površino se določi na hektarski osnovi in se razlikuje po regijah.

Plačilo na površino se odobri za površino, ki je posejana s poljščinami, ali površino v prahi v skladu s členom 107 te uredbe, in ki ne presega skupnega števila hektarov regionalne osnovne površine ali površin, kakor je določeno v Prilogi VI Uredbe Komisije (ES) št. 2316/1999 ( 35 ), ob upoštevanju uporabe Uredbe (ES) št. 1017/94.

Vendar regionalno površino ali površine v novih državah članicah določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) in v mejah nacionalnih osnovnih površin s seznama v Prilogi XIb.

Regija v tem smislu pomeni državo članico ali regijo znotraj države članice po izbiri zadevne države članice. V primeru uporabe člena 66 te uredbe se površina ali površine, določene v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 2316/1999, zmanjšajo za število hektarov, ki ustreza pravicam za praho, določenim v skladu s členom 53 in 63(2) te uredbe, v zadevni regiji.

1. Kadar seštevek površin, za katere se uveljavlja plačilo po shemi za poljščine, vključno s praho, predvideno v skladu z navedeno shemo v primeru uporabe člena 71, presega osnovno površino, se med istim tržnim letom v zadevni regiji upravičena površina na kmeta sorazmerno zniža za vsa plačila, odobrena v skladu s tem poglavjem.

2. Seštevek zahtevanih plačil ne sme biti višji od zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2). Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tistem letu sorazmerno zniža.

3. V primeru uporabe člena 71 se površine, ki v skladu s tem poglavjem niso predmet zahtevka za plačilo, temveč se uporabljajo za namene zahtevka za pomoč v skladu s poglavjem 12, prav tako upoštevajo pri izračunu površin, za katere se zahteva plačilo.

4. Če je v državi članici travna silaža upravičena do plačil na površino za poljščine, se opredeli ločena osnovna površina. Če se osnovna površina za poljščine ali travno silažo v določenem tržnem letu ne doseže, se za isto tržno leto razlika v hektarjih dodeli na ustrezno osnovno površino.

5. Kadar se država članica odloči, da bo določila eno ali več nacionalnih osnovnih površin, lahko vsako nacionalno osnovno površino razdeli na podosnovne površine v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi država članica.

Za uporabo tega odstavka se osnovni površini „Secano“ in „Regadío“ upoštevata kot nacionalni osnovni površini.

V primeru prekoračitve nacionalne osnovne površine lahko zadevna država članica v skladu z objektivnimi merili v celoti ali delno usmeri izvajanje ukrepa iz odstavka 1 na podosnovne površine, pri katerih je bila ugotovljena prekoračitev.

Države članice, ki so se odločile uporabiti možnosti, predvidene s tem odstavkom, kmete in Komisijo do 15. septembra obvestijo o svojih odločitvah in podrobnih pravilih za njihovo uporabo.

Uporablja se regionalizacijski načrt, ki ga določijo države članice skladno s členom 3 Uredbe (ES) št. 1251/1999.

Druga možnost je, da se za vsako novo državo članico – ki v letu 2004 uporablja shemo enotnih plačil na površino iz člena 143b in sklene uporabiti člen 66 – na podlagi objektivnih meril pripravi regionalizacijski načrt najkasneje 1. avgusta tistega leta, v katerem se začne uporabljati shema enotnih plačil na površino. V tem primeru se pri kombiniranih regionalnih osnovnih površinah in ponderiranem povprečju referenčnega donosa v regijah spoštujejo meje nacionalne osnovne površine in referenčni donos iz seznama v Prilogi XIb. ►A2 Vendar pa bo za Bolgarijo in Romunijo pogoj za uporabo tega odstavka, da se shema enotnih plačil zanj uporabi v letu 2007 in je bila izbrana uporaba člena 66. ◄

Zadevna država članica lahko regionalizacijski načrt revidira na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo v skladu z objektivnimi merili.

1. Plačilo na površino se izračuna tako, da se osnovni znesek na tono pomnoži s povprečnim donosom žit, določenim v regionalizacijskem načrtu za zadevno regijo.

2. Izračun iz odstavka 1 se izvede z uporabo povprečnega donosa žit. Vendar se donos „koruze“ uporablja za koruzo, kadar se koruza obravnava ločeno, donos „žit z izjemo koruze“ pa se uporablja za žita, oljnice, laneno seme ter lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna.

3. Osnovni znesek za poljščine in, v primeru uporabe člena 71, za praho, znaša od tržnega leta 2005/2006 naprej 63,00 EUR/t.

se izplača za površino, posejano s trdo pšenico na tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X, ob upoštevanju naslednjih omejitev:

2. Če so skupne površine, za katere se zahteva dodatek plačilu na površino, med tržnim letom večje kakor omejitev iz odstavka 1, se površina na kmeta, za katero se lahko izplača dodatek, sorazmerno zmanjša.

Vendar lahko države članice, upoštevajoč omejitve na državo članico iz odstavka 1, porazdelijo površine iz tega odstavka med proizvodna območja iz Priloge X ali, v zvezi z državami članicami Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004, če je to nujno, proizvodna območja iz regionalizacijskega načrta, na podlagi količine proizvodnje pšenice durum v obdobju 1993 do 1997. V tem primeru in če so skupne površine v regiji, za katere se zahteva dodatek k plačilu na površino, med tržnim letom večje kakor ustrezna regionalna omejitev, se površina na kmeta v tem proizvodnem območju, za katero se lahko izplača dodatek, sorazmerno zmanjša. To zmanjšanje se opravi, kadar se znotraj države članice površine v regijah, ki niso dosegle regionalnih omejitev, porazdelijo regijam, v katerih so te omejitve presežene.

3. V regijah, kjer je proizvodnja pšenice durum ustaljena, razen v tistih iz Priloge X, se dodeli posebna pomoč v znesku 46 evrov na hektar za tržno leto 2005/06 do višine naslednjih omejitev:

Za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, se plačilo na površino glede na okoliščine opravi samo ob sklenitvi pogodbe ali sprejetju zaveze, kakor je predvideno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000.

Za konopljo, ki se goji za vlakna, se plačilo na površino opravi po pogojih, predvidenih v členu 52.

1. V primeru uporabe člena 71 so kmetje, ki zaprosijo za plačilo na površino, obvezani del zemljišča na njihovem kmetijskem gospodarstvu dati v praho, za to obveznost pa prejmejo nadomestilo.

2. Obveznost prahe za vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za plačila na površino, se določi kot sorazmerni delež njegove površine, posejane s poljščinami, za katero se vlaga zahtevek za plačilo in ki se v skladu s tem poglavjem pusti v prahi.

Države članice so pooblaščene, da plačajo nacionalno pomoč do višine 50 % stroškov, povezanih z uvedbo večletnih nasadov, namenjenih za proizvodnjo biomase na zemljišču v prahi.

4. Za spoštovanje omejitve v višini enega milijona ton iz člena 56(3) se upošteva količina stranskih proizvodov, namenjenih živalski krmi ali človeški hrani, ki bi lahko bili na voljo kot posledica gojenja oljnic na zemljišču v prahi v skladu s prvo alineo odstavka 3.

5. Ko se za namakano zemljišče določijo drugačni pridelki kot za nenamakano, se uporabi plačilo za praho za nenamakano zemljišče.

6. Kmetom se lahko odobri plačilo za praho na zemljišču, ki ga prostovoljno pustijo v prahi v obsegu, ki presega njihovo obveznost. Države članice lahko kmetom dovolijo pustiti v prahi do najmanj 10 % površine, posejane s poljščinami, za katero je vložen zahtevek za plačilo, ter v skladu s tem členom, puščeno v prahi. Država članica lahko določi višje odstotke ob upoštevanju posebnih razmer in ob zagotavljanju zadostne zasedbe kmetijskega zemljišča.

V primeru uporabe člena 66 se ta odstavek uporablja ob upoštevanju podrobnih pravil, ki jih sprejme Komisija, v skladu s postopkom, navedenim v členu 144(2).

7. Kmetje, ki vložijo zahtevek za plačilo na površino, ki ne presega površine, potrebne za proizvodnjo 92 ton žit na podlagi donosov, določenih za njihovo regijo, niso zavezani obveznosti prahe. Za te kmete se uporablja odstavek 6.

na podlagi zahtevka, vloženega po 28. juniju 1995, do katere koli omejitve na kmetijsko gospodarstvo, ki jo lahko postavi zadevna država članica, lahko štejejo kot praha, zato da zadostijo zahtevi glede prahe iz odstavka 1. Ta omejitev je določena zgolj do mere, ki je potrebna, da bi se izognili nesorazmernemu znesku razpoložljivih proračunskih sredstev, ki se nanašajo na zadevno shemo, osredotočeno na majhno število kmetij.

Vendar se na teh površinah plačilo na površino, opredeljeno v členu 104 te uredbe, ne odobri in podpora, odobrena v skladu s členom 24(1) ali drugo alineo člena 31(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, se omeji na znesek, ki je kvečjemu enak plačilu na površino pod praho, opredeljenemu v členu 104 te uredbe.

Države članice se lahko odločijo, da sheme, predvidene v tem odstavku, ne izvajajo pri novem prosilcu v kateri koli regiji, kjer obstaja stalna nevarnost občutne prekoračitve regionalne osnovne površine.

9. Površine v prahi ne smejo biti manjše od 0,1 hektarja in širše od 10 metrov. Države članice lahko zaradi ustrezno utemeljenih okoljskih razlogov sprejmejo površine, ki so široke najmanj 5 metrov in velike 0,05 hektarja.

Ni mogoče vložiti zahtevkov za plačila v zvezi z zemljiščem, ki je na datum, določen za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, trajni pašnik, trajni nasad ali gozd ali se uporablja za nekmetijske namene.

Za nove države članice velja, da ni mogoče vložiti zahtevkov za plačila v zvezi z zemljiščem, ki je bilo 30. junija 2003 trajni pašnik, trajni nasad ali gozd ali se uporablja za nekmetijske namene. ►A2 V Bolgariji in Romuniji do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 30. junija 2005 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v nekmetijske namene. ◄

Države članice lahko – pod pogoji, ki jih je treba določiti v skladu s postopkom iz člena 144(2) – odstopijo od prvega ali drugega pododstavka tega člena, pod pogojem, da sprejmejo ukrepe za preprečitev občutnega povečanja upravičenih kmetijskih zemljišč.

Da bi kmet izpolnil pogoje za pridobitev plačila na površino, mora najkasneje do 31. maja pred ustrezno žetvijo posejati semena in najkasneje do 15. maja vložiti zahtevek.

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2); gre zlasti za pravila, ki:

Pod pogoji iz tega poglavja se pomoč dodeli kmetom, ki proizvajajo bombaž iz oznake KN 5201 00.

1. Pomoč se dodeli na hektar površine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči. Da bi bila površina upravičena do pomoči, se mora površina nahajati na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža, ter mora biti zasajena z dovoljenimi sortami in dejansko pospravljena v normalnih pridelovalnih pogojih.

Pomoč iz člena 110a se izplača za bombaž neoporečne in primerne prodajne kakovosti.

2. Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 tega člena v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

3. Znesek pomoči na upravičeni hektar se določi z množenjem donosov iz odstavka 2 z naslednjimi referenčnimi zneski:

4. Če upravičena površina z bombažem v dani državi in v danem letu preseže osnovno površino iz odstavka 1, se pomoč iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša v sorazmerju s presežkom osnovne površine.

5. Podrobna izvedbena pravila za ta člen se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

1. Za namene tega poglavja „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov proizvajalcev bombaža in vsaj enega obrata za odzrnjevanje, ki izvajajo naslednje dejavnosti:

2. Država članica, na katere ozemlju so ustanovljeni obrati za odzrnjevanje, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu s postopkom iz člena 144(2).

2. Kmetom, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se dodeli pomoč na upravičen hektar znotraj osnovne površine iz člena 110c(1), povečane za znesek 2 EUR.

Pomoč se dodeli kmetom kot prispevek za vzdrževanje oljčnih nasadov, ki imajo okoljsko ali družbeno vrednost, v skladu s pogoji iz tega poglavja.

1. Pomoč za oljčne nasade se dodeli na hektar po GIS za oljke. GIS za oljke mora biti površinska enota, ki se uporablja pri skupni metodi, določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2) na podlagi podatkov geografskega informacijskega sistema za pridelovanje oljk iz člena 20(2).

2. V okviru najvišjega zneska, določenega v odstavku 3, in po odštetju zneska, zadržanega v skladu z odstavkom 4, države članice določijo pomoč na hektar po GIS za oljke največ petim kategorijam območij z oljčnimi nasadi.

Te kategorije se določijo v skladu s skupnim okvirom za okoljska in družbena merila, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) in vključujejo dejavnike, povezane s krajino in družbeno tradicijo. V tem okviru je treba posebno pozornost posvetiti oljčnim nasadom v obrobnih območjih.

3. Če se uporablja koeficient 0,4, ki izhaja iz uporabe koeficienta 0,6 iz Priloge VII(H), je najvišji znesek iz odstavka 2 naslednji:

Države članice razdelijo najvišji znesek med različne kategorije v skladu z objektivnimi merili in nediskriminatorno. Pomoč na hektar po GIS za oljke lahko za vsako kategorijo dosega, vendar ne sme presegati, višine vzdrževalnih stroškov, izključujoč stroške obiranja.

Če se države članice odločijo, da zmanjšajo koeficient 0,4, se najvišji znesek pomoči iz zgornje preglednice ter iz prilog VIII in VIIIa prilagodi v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Najvišji zneski za Ciper in Malto so začasni. Lahko se popravijo v letu 2005 v skladu s postopkom iz člena 144(2) in po uvedbi geografskega informacijskega sistema iz člena 20(2), da bi na podlagi tega sistema prilagodili najvišje zneske za Ciper in Malto.

4. Države članice lahko zadržijo do 10 % zneskov iz odstavka 3, da bi zagotovile finančna sredstva Skupnosti za programe dela, ki jih popravijo potrjene organizacije proizvajalcev iz člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 865/2004 z dne 29. aprila 2004 o skupni ureditvi trga za oljčno olje in namizne oljke ( 36 ).

Vendar če se država članica odloči, da uporabi višje koeficiente kakor 0,6, kakor je določeno v Prilogi VII(H), lahko zadrži največ 10 odstotkov deleža oljčnega olja v nacionalni zgornji meji iz člena 41, da bi zagotovila finančna sredstva Skupnosti za programe dela iz prvega pododstavka. Ta najvišji znesek se določi v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Za pridelovalna leta 2006, 2007, 2008 in 2009 se lahko pod pogoji iz tega poglavja dodeli pomoč kmetom, ki proizvajajo surovi tobak iz oznake KN 2401.

Pomoč se dodeli kmetom, ki jim je bila izplačana premija za tobak v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92 v koledarskih letih 2000, 2001 in 2002, ter kmetom, ki so pridobili proizvodne kvote med obdobjem od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005. Za izplačilo pomoči veljajo naslednji pogoji:

1. Če se uporablja koeficient 0.6, ki izhaja iz uporabe koeficienta 0.4 iz Priloge VII(I), je najvišji znesek celotne pomoči, vključno z zneski, ki se prenesejo na Sklad skupnosti za tobak iz člena 110m, naslednji:

Če se države članice odločijo, da zmanjšajo koeficient 0,6, se najvišji znesek pomoči iz zgornje preglednice in iz Priloge VIII prilagodi v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Z zneskom v višini 4 % pomoči za tobak, dodeljene na podlagi tega poglavja, za koledarsko leto 2006 in 5 % za koledarska leta 2007, 2008 in 2009 se financirajo ukrepi v okviru Sklada Skupnosti za tobak, kot določa člen 13 Uredbe (EGS) št. 2075/92.

Pomoč se dodeli kmetom, ki proizvajajo hmelj iz oznake KN 1210, pod pogoji iz tega poglavja.

1. Če se uporablja člen 71, so lahko kmeti upravičeni do prehodnega plačila za sladkor za leto 2006. Prehodno plačilo za sladkor se odobri v mejah zneskov, določenih v točki K Priloge VII.

2. Brez poseganja v člen 71(2) države članice določijo znesek prehodnega plačila za sladkor na kmeta na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kakršna so:

ter ob upoštevanju reprezentativnega obdobja enega ali več tržnih let 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007, ki je lahko različno za vsak proizvod in ki ga določijo države članice pred 30. aprilom 2006.

Vendar se pri kmetih, ki jih je prizadela opustitev kvote v tržnem letu 2006/2007, kot je določeno v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti ( 39 ), če reprezentativno obdobje vključuje tržno leto 2006/2007, to tržno leto nadomesti s tržnim letom 2005/2006.

Če je izbrano tržno leto 2006/2007, se sklicevanja na člen 19 Uredbe (ES) št. 1260/2001 iz prvega pododstavka nadomestijo s sklicevanji na člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja ( 40 ).

1. V državah članicah, ki so odobrile pomoč za prestrukturiranje iz člena 3 Uredbe (ES) št. 320/2006 za vsaj 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III Uredbe (ES) št. 318/2006, se pomoč Skupnosti dodeli proizvajalcem sladkorne pese in sladkornega trsa.

2. Pomoč se odobri za največ pet zaporednih let od tržnega leta, v katerem je bil dosežen prag 50 % iz odstavka 1, vendar ne za dlje kot za tržno leto 2013/2014.

Pomoč se odobri ob upoštevanju količine kvotnega sladkorja, ki je pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobavljen po pogodbah, sklenjenih v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 318/2006.

Pomoč je izražena v tonah belega sladkorja standardne kakovosti. Znesek pomoči je enak polovici zneska, ki se dobi tako, da se znesek zgornje meje iz točke 2 točke K Priloge VII za zadevno državo članico za ustrezno leto deli s celotno kvoto za sladkor in inulinski sirup, določeno 20. februarja 2006 v Prilogi III Uredbe (ES) št. 318/2006.

Člena 143a in 143c se ne uporabljata za pomoč za proizvajalce sladkorne pese in sladkornega trsa.

1. V primeru uporabe člena 68b(1) ali člena 143bc(1) se lahko v obdobju, določenem v teh členih, pridelovalcem nekaterih vrst paradižnika, ki se dobavljajo za predelavo in jih določijo države članice, pod pogoji iz tega poglavja odobri prehodna pomoč na površino.

2. V primeru uporabe člena 68b(2) ali 143bc(2) se lahko v obdobju, določenem v teh členih, pridelovalcem nekaterih vrst sadja in zelenjave, navedenih v tretjem pododstavku člena 68b(2), ki jih določijo države članice in se dobavljajo za predelavo, pod pogoji iz tega poglavja odobri prehodna pomoč na površino.

1. Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo pomoč na hektar površine, na kateri se pridelujejo paradižniki ter sadje in zelenjava, navedena v tretjem pododstavku člena 68b(2).

2. Skupni znesek plačil v nobenem primeru ne sme presegati zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2) ali členom 143bc.

3. Pomoč se odobri le za površine, na katerih se pridelujejo proizvodi, ki so dobavljeni v okviru pogodbe o predelavi v enega od proizvodov, navedenega v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/1996.

4. Države članice lahko odobritev pomoči Skupnosti pogojujejo z dodatnimi objektivnimi in nediskriminatornimi merili, med drugim lahko določijo, da se ta odobri samo kmetom, članom organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 4 oziroma členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave ( 41 ).

5. Države članice do 1. novembra 2007 obvestijo Komisijo o svoji odločitvi o uporabi členov 68b ali 143bc, zadržanem znesku v skladu s členom 68b ali 43bc in merilih iz odstavka 1 tega člena.

1. Za jagode pod oznako KN 0810 10 00 in maline pod oznako KN 0810 20 10, ki so namenjene za predelavo, se prehodna pomoč na površino uporablja do 31. decembra 2012.

2. Pomoč se odobri le za površine, na katerih je pridelava urejena s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/1996.

4. Države članice lahko poleg pomoči Skupnosti izplačajo državno pomoč. Skupni znesek pomoči Skupnosti in državne pomoči ne presega 400 EUR na hektar na leto.

5. Pomoč se izplača le nacionalnim največjim zajamčenim površinam, ki so državam članicam dodeljene na naslednji način:

Če upravičena površina v določeni državi članici in v določenem letu presega nacionalno največjo zajamčeno površino, se znesek pomoči iz odstavka 3 sorazmerno zniža na prekoračitev nacionalne največje zajamčene površine.

V primeru uporabe člena 67 države članice letno odobrijo premije ali dodatna plačila kmetom, ki redijo ovce in koze pod pogoji, predvidenimi s tem poglavjem, če ni določeno drugače.

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi ovce, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo ovc samic (premija za ovce).

2. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi koze, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo koz (premija za koze). Ta premija se dodeli kmetom na specifičnih območjih, kjer sta pri proizvodnji izpolnjeni dve merili:

Seznam takšnih območij se določi ob uporabi postopka, navedenega v členu 144(2).

3. Premija za ovce in premija za koze se dodelita v obliki letnega plačila na upravičeno žival na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja. Minimalno število živali, v zvezi s katerimi se vloži zahtevek za premijo, določi država članica. Ta minimum ne sme biti manjši od 10 oziroma večji od 50.

4. Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode, ki temeljijo na ovčjem mleku, pa znaša premija na ovco 16,8 EUR.

1. Dodatna premija se plača kmetom na območjih, kjer pomeni vzreja ovc in koz tradicionalno dejavnost ali pomembno prispeva k podeželskemu gospodarstvu. Države članice opredelijo ta območja. V vsakem primeru se dodatna premija odobri kmetu, čigar kmetijsko gospodarstvo ima na območjih z omejenimi možnostmi, opredeljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, vsaj 50 odstotkov zemljišča, ki se uporablja za kmetijstvo.

2. Dodatna premija se odobri tudi kmetu, ki izvaja sezonsko selitev živali, če:

3. Znesek dodatne premije se določi na 7 EUR na ovco in kozo. Dodatna premija se odobri pod enakimi pogoji, kakor so določeni za dodeljevanje premije za ovce in koze.

1. Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu prek minimalnega obdobja, ki se določi v skladu s postopkom, navedenim v členu 144(2).

2. Ko začne veljati Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003, mora biti žival, da je upravičena do premije, identificirana in registrirana v skladu s temi pravili.

1. 1. januarja 2005 se individualna zgornja meja na kmeta, navedena v členu 113(3), izenači s številom pravic do premije, ki jih je kmet imel na dan 31. decembra 2004 v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 4 ter da se lahko ohranijo nacionalne rezerve iz člena 118.

Razen v primerih, kadar se uporablja člen 143b, nove države članice dodelijo individualne zgornje meje za proizvajalce in ustanovijo nacionalne rezerve iz skupnega števila pravic do premije, namenjenih vsaki izmed teh novih držav članic iz odstavka 4, najkasneje eno leto po datumu pristopa.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnih plačil na površino po členu 143b in kadar se uporablja člen 67, se najkasneje do konca prvega leta uporabe sheme enotnih plačil dodelijo individualne zgornje meje za proizvajalce in ustanovi nacionalna rezerva iz drugega pododstavka.

3. Pravice do premije, ki so bile umaknjene v skladu z ukrepom, sprejetim v skladu z odstavkom 2, se ukinejo.

1. Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo.

2. Kmet tudi lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

V primeru prenosa pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic do premije, ki ne presega 15 odstotkov, brez nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri se nahaja njegovo kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

Države članice lahko pridobijo pravice do premije od kmetov, ki se prostovoljno strinjajo, da bodo v celoti ali delno predali svoje pravice. V tem primeru se lahko plačila za pridobitev takšnih pravic takšnim kmetom plačajo ali iz državnih proračunov ali pa v skladu z določili pete alinee člena 119(2).

Z odstopanjem od odstavka 1 in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko države članice določijo, da v primeru prodaje ali drugačnega prenosa kmetijskega gospodarstva opravi prenos pravic posrednik nacionalne rezerve.

3. Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe, da se izognejo umiku pravic do premije iz občutljivih območij ali regij, kjer je ovčjereja še posebej pomembna za lokalno gospodarstvo.

4. Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

2. Vsaka pravica do premije, ki se umakne v skladu s členom 117(2) ali z drugimi določbami Skupnosti, se doda nacionalni rezervi.

3. Države članice lahko dodelijo pravice do premije kmetom v okviru meja svojih nacionalnih rezerv. Pri dodeljevanju dajejo prednost zlasti novincem, mladim kmetom ali drugim prednostnim kmetom.

1. V primeru uporabe člena 71 države članice letno plačujejo dodatna plačila, katerih celotni obseg je enak zneskom, določenim v odstavku 3 tega člena.

Države članice se lahko odločijo dopolniti celotni obseg, določen v odstavku 3 tega člena, tako da znižajo zneske plačil, navedene v členu 113. Znižanje zneskov, ki se lahko uporablja na regionalni osnovi, ne sme presegati enega eura.

Plačila se izvršujejo letno v skladu z objektivnimi merili, ki zlasti vključujejo ustrezne proizvodne strukture in pogoje, ter na način, ki zagotavlja enako obravnavanje proizvajalcev ter preprečevanje izkrivljanje trga in konkurence. Takšna plačila tudi ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen. Lahko se izvršijo na regionalni osnovi.

4. V novih državah članicah se skupni zneski uporabljajo v skladu z razporedom povečanj iz člena 143a.

Vsota zneskov vsake premije ali dodatnega plačila, ki se zahteva, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2).

Če celoten znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

V primeru uporabe člena 68 države članice pod pogoji, določenimi v tem poglavju, razen če ni določeno drugače, odobrijo pomoč ali pomoči, ki jo(jih) je zadevna država članica izbrala v skladu z navedenim členom.

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo moškega spola, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do posebne premije. Ta premija se odobri v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmetijsko gospodarstvo v okviru omejitev regionalnih zgornjih meja za največ 90 živali za vsako starostno obdobje, navedeno v odstavku 2.

4. Če v določeni regiji skupno število bikov, starejših od devet mesecev, in volov v starosti od devet do dvajset mesecev, za katere je bil vložen zahtevek in ki zadovoljujejo pogoje za dodelitev posebne premije, presega regionalno zgornjo mejo, navedeno v odstavku 8, se število vseh upravičenih živali iz odstavkov 2(a) in (b) na kmeta za zadevno leto sorazmerno zmanjša.

V smislu tega člena pomeni „regionalna zgornja meja“ število živali, ki so v regiji in na koledarsko leto upravičene do koristi, ki jih prinaša posebna premija.

6. Države članice se lahko odločijo, da bodo posebno premijo odobrile ob zakolu. V tem primeru se za bike starostno merilo, navedeno v odstavku 2(a), nadomesti z minimalno maso klavnega trupa, ki je 185 kilogramov.

Združenemu kraljestvu se odobri, da v Severni Irski uporabi sistem dodeljevanja posebne premije, ki se razlikuje od sistema, uporabljenega na preostalem delu njegovega ozemlja.

so lahko kmetje na podlagi zahtevka upravičeni do dodatne premije k posebni premiji (izvensezonska premija). Vendar če se oba zgoraj navedena sprožitvena odstotka dosežeta na Irskem ali v Severni Irski, se premija uporabi na Irskem in v Severni Irski.

Za uporabo tega člena v Združenem kraljestvu se Severna Irska šteje za ločeno enoto.

3. Kadar se odstotek iz odstavka 1(b) ne doseže ob upoštevanju predzadnjega stavka odstavka 1, se lahko države članice, katerih kmetje so predhodno prejeli izvensezonsko premijo, odločijo, da to premijo odobrijo v višini 60 % zneskov, določenih v odstavku 2.

Za uporabo tega ukrepa se Irska in Severna Irska pri izračunu odstotka iz odstavka 1(a) in torej tudi pri upravičenosti do premije štejeta za eno enoto.

4. Da bi ugotovili, ali so bili odstotki iz tega člena preseženi, je treba upoštevati zakole, opravljene v drugem letu pred tistim, v katerem je bila žival, ki izpolnjuje pogoje za premijo, zaklana.

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo krav dojilj (premija za krave dojilje). Dodeli se v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja.

če ima kmet v reji najmanj šest zaporednih mesecev od dneva, ko vloži zahtevek, tako število krav dojilj, da to znaša najmanj 60 % števila, in tako število telic, da ne presega 40 % števila, za katero se je zahtevala premija.

Da bi ugotovili, koliko živali izpolnjuje pogoje v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, se na podlagi prejemnikove individualne referenčne količine, kot je opredeljena v členu 95(2), in povprečne mlečnosti ugotavlja, ali krave spadajo v čredo dojilj ali v mlečno čredo.

3. Upravičenost kmetov do premije je omejena z uporabo individualne zgornje meje, kot je opredeljena v členu 126.

5. V primeru uporabe člena 68(a)(i) lahko države članice odobrijo dodatno nacionalno premijo za krave dojilje do največ 50 EUR na žival, če to ne povzroča diskriminacije med živinorejci zadevne države članice.

Za kmetijska gospodarstva v regiji, kot je opredeljena v členih 3 in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih ( 43 ), se prvih 24,15 EUR na žival te dodatne premije financira iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

Za kmetijska gospodarstva kjer koli na ozemlju države članice, če ima populacija goved v zadevni državi članici visok delež krav dojilj, tj. vsaj 30 % celotnega števila krav, in če vsaj 30 % zaklanega goveda moškega spola pripada razredoma konformacije S in E, financira Jamstveni oddelek EKUJS dodatno premijo v celoti. Vsaka prekoračitev teh odstotkov se ugotavlja na podlagi povprečja dveh let pred tistim, za katero se odobri premija.

6. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo in pripadajo čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa.

1. Pomoč se dodeli vsakemu kmetu, ki ima krave dojilje, do individualnih zgornjih mej, določenih v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1254/1999 ali drugim pododstavkom odstavka 2.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 5 ter da se lahko ohranijo nacionalne rezerve iz člena 128.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino po členu 143b in kadar se uporablja člen 68(2)(a)(i), se najkasneje do konca prvega leta uporabe sheme enotnih plačil dodelijo individualne zgornje meje za proizvajalce in ustanovi nacionalna rezerva iz drugega pododstavka.

3. Kadar zahteva prilagoditev iz odstavka 2 znižanje individualnih zgornjih mej, ki jih imajo kmetje, se prilagoditev izvede brez kompenzacijskega plačila in mora odločitev temeljiti na objektivnih merilih, ki vključujejo zlasti:

4. Pravice do premij, ki so bile odvzete skladno z ukrepom, predvidenim v odstavku 2, se ukinejo.

1. Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije za krave dojilje na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo. Prav tako lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

Pri prenosu pravic do premij brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic, ki ne presega 15 odstotkov, vrne brez kompenzacijskega plačila nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

3. Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, dovolijo začasne prenose dela pravic do premij, ki jih kmet imetnik ne namerava izkoristiti.

1. Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premij za krave dojilje.

2. Vsakršne pravice do premij, odvzete skladno s členom 127(1) ali drugimi predpisi Skupnosti, se dodajo v nacionalno rezervo brez poseganja v člen 126(4).

3. Države članice uporabljajo svoje nacionalne rezerve, da bi v okviru omejitev navedenih rezerv dodelile pravice do premij zlasti novincem, mladim kmetom in drugim prednostnim kmetom.

1. Z odstopanjem od člena 125(3) se lahko države članice, ki več kot 60 % krav dojilj in telic redijo na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999, odločijo, da vodijo dodelitev premije za krave dojilje ločeno za telice in ločeno za krave dojilje v okviru omejitev ločene nacionalne zgornje meje, ki jo postavi zadevna država članica.

Taka ločena nacionalna zgornja meja ne sme presegati 40 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice, določene v členu 126(5). Navedena nacionalna zgornja meja se zniža za znesek, ki je enak ločeni nacionalni zgornji meji. Kadar v državi članici, ki uporablja možnost, predvideno v tem odstavku, skupno število telic, za katere je bil vložen zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev premije za krave dojilje, presega ločeno nacionalno zgornjo mejo, se število upravičenih telic na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

2. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo.

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih je treba določiti.

3. Nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) tega odstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici, h kateremu se prištejejo živali, izvožene v tretje države, po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela.

Za nove države članise so nacionalne zgornje meje, tiste, ki so zapisane v naslednji tabeli:

4. Kadar v neki državi članici skupno število živali, za katere je bil poslan zahtevek za eno od dveh skupin živali, opredeljenih v točki (a) ali (b) odstavka 1, in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev klavne premije, presega nacionalno zgornjo mejo, predpisano za navedeno skupino, se število vseh upravičenih živali iz navedene skupine na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

1. V primeru uporabe člena 71 je skupno število živali, ki izpolnjujejo pogoje za posebno premijo in premijo za krave dojilje, omejeno z uporabo obremenitve na kmetijskem gospodarstvu na dve glavi velike živine (GVŽ) na hektar in koledarsko leto. Od 1. januarja 2003 znaša obremenitev 1,8 GVŽ. Ta obremenitev se izraža v GVŽ na enoto krmne površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za živali na gospodarstvu. Vendar je kmet izvzet iz uporabe obremenitve, če število živali, ki jih redi na svojem kmetijskem gospodarstvu in ki jih je treba upoštevati pri določitvi obremenitve, ni večje od 15 GVŽ.

Krmna površina zajema tudi površine v skupni uporabi in površine, na katerih je mešano gojenje.

1. V primeru uporabe člena 71 so kmetje, ki prejemajo posebno premijo in/ali premijo za krave dojilje, lahko upravičeni do ekstenzifikacijskega plačila.

2. Ekstenzifikacijsko plačilo znaša 100 EUR na odobreno posebno premijo in premijo za krave dojilje, če je obremenitev na zadevnem kmetijskem gospodarstvu za zadevno koledarsko leto manjša ali enaka 1,4 GVŽ na hektar.

Vendar se lahko države članice odločijo, da odobrijo ekstenzifikacijsko plačilo v višini 40 EUR za obremenitev 1,4 GVŽ na hektar ali več in manj ali enako 1,8 GVŽ na hektar ter v znesku 80 EUR za obremenitev, ki je manjša od 1,4 GVŽ na hektar.

„Pašnike“ opredelijo države članice. Opredelitev mora vsebovati vsaj merilo, da je pašnik travnik, ki se mu skladno z lokalno kmetijsko prakso prizna, da je namenjen za pašo goved in/ali ovc. To pa ne izključuje mešane uporabe pašnika v istem letu (paša, seno, travna silaža).

4. Brez poseganja v zahteve glede obremenitve, določene v odstavku 2 tega člena, lahko kmetje v državah članicah, v katerih se več kot 50 % mleka proizvede na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/1999 in katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo na takih območjih, prejmejo ekstenzifikacijska plačila, kakor je določeno v navedenem odstavku, za krave molznice, ki jih redijo na teh območjih.

5. V skladu s postopkom iz člena 144(2), Komisija po potrebi prilagodi zneske, določene v odstavku 2 tega člena, ob upoštevanju zlasti števila živali, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo za prejšnje koledarsko leto.

1. V primeru uporabe člena 71 države članice letno opravijo kmetom na svojem ozemlju dodatna plačila v skupni višini zneskov, določenih v odstavku 3 tega člena. Taka plačila se opravijo v skladu z objektivnimi merili, ki zlasti vključujejo zadevne proizvodne strukture in pogoje, ter na način, ki zagotavlja enako obravnavanje kmetov in preprečevanje izkrivljanja trga in konkurence. Poleg tega takšna plačila ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen.

2. Dodatna plačila se opravijo v obliki plačil na glavo in/ali plačil na površino.

2. Plačila na glavo se lahko odobrijo kot dodatni zneski na enoto klavne premije, kakor je določeno v členu 130, razen za teleta. V drugih primerih je odobritev plačil na glavo odvisna od:

1. Plačila na glavo za govedo moškega spola se lahko odobrijo na koledarsko leto za ne več kot je število živali v državi članici, ki je:

Države članice lahko predvidijo tudi omejitev glav števila goveda moškega spola na kmetijsko gospodarstvo, ki ga država članica določi na nacionalni ali regionalni osnovi.

Upravičeni je samo govedo moškega spola, starejše od osem mesecev. Če se plačila na glavo izvedejo ob zakolu, lahko države članice določijo, da se ta pogoj nadomesti z najmanjšo maso klavnega trupa 180 kg.

2. Plačila na glavo za krave dojilje in telice, ki izpolnjujejo pogoje za premijo za krave dojilje v skladu s členom 125(4) in členom 129, se lahko odobrijo samo kot dopolnilni znesek na premijsko enoto za kravo dojiljo, kakor je določeno v členu 125(4).

3. Plačila na glavo za krave molznice se lahko odobrijo samo kot znesek na tono referenčne količine, upravičene do premije, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu, ki jo je treba določiti v skladu s členom 95(2).

4. Plačila na glavo se za telice, razen tistih iz odstavka 2, lahko odobrijo na državo članico in koledarsko leto, in sicer za ne več kot za število telic, ki je enako povprečnemu številu zakolov telic v letih 1997, 1998 in 1999 po statistiki Eurostata za ta leta ali po katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za ta leta, ki jih prejme Komisija. ►M3 Referenčna leta za nove države članice so 2001, 2002 in 2003. ◄

2. Površina trajnega travnika v regiji, za katerega se lahko odobrijo plačila na površino, ne sme presegati ustrezne regionalne osnovne površine.

Regionalne osnovne površine določijo države članice kot povprečno število hektarov trajnega travnika, ki je bil na voljo za rejo govedi v letih 1995, 1996 in 1997. ►M3 Referenčna leta za nove države članice so 1999, 2000 in 2001. ◄

3. Najvišje plačilo na površino na hektar, ki se lahko odobri, vključno, odvisno od primera, s plačili na površino skladno s členom 96 ne sme presegati 350 EUR.

V novih državah članicah se skupni zneski iz člena 133(3) in maksimalno plačilo na površino na hektar v višini 350 evrov iz člena 136(3) uporabljajo v skladu z razporedom povečanj iz člena 143a.

Kakršne koli spremembe nacionalnih ureditev v zvezi z odobritvijo dodatnih plačil je treba poslati Komisiji najkasneje en mesec po njihovem sprejetju.

Da je žival upravičena do neposrednih plačil po tem poglavju, mora biti označena in registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000.

Vendar se žival šteje za upravičeno do dodelitve plačila tudi, če se podatki iz druge alinee člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000 pristojnemu organu sporočijo prvi dan obdobja obvezne reje živali, kakor je določeno v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe.

Vsota zneskov vsakega neposrednega plačila, zahtevanega po tem poglavju, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2) in ustreza sestavnemu delu vsakega od teh neposrednih plačil v zgornji meji iz člena 41. ►M3 Vendar v zvezi z novimi državami članicami zgornja meja, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), ustreza komponenti vsakega zadevnega neposrednega plačila v okviru zgornje meje iz člena 71c. ◄

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v navedenem letu sorazmerno zniža.

1. Kadar se v živali, ki pripada čredi goved kmeta, v skladu z določbami Direktive 96/23/ES ( 44 ) odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi 96/22/ES ( 45 ), ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po navedenem predpisu, vendar pa se uporabljajo nezakonito, ali kadar se na kmetovem kmetijskem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod oziroma snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi Sveta 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, je kmet za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov, predvidenih v tem poglavju.

Pri ponovni kršitvi se lahko dolžina obdobja izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila ponovna kršitev odkrita.

2. Če lastnik ali imetnik živali ovira delo med inšpekcijskimi pregledi in med jemanjem vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi, ali med izvajanjem raziskav in pregledov, predvidenih v skladu z Direktivo 96/23/ES, se uporabijo kazni, predvidene v odstavku 1 tega člena.

V primeru uporabe člena 71 zadevne države članice odobrijo pomoč za proizvodnjo naslednjih zrnatih stročnic:

1. Pomoč se odobri za tržno leto za proizvodnjo zrnatih stročnic, ki jih zajema člen 141. Tržno leto traja od 1. julija do 30. junija.

Orna parcela, ki je predmet zahtevka za pomoč na hektar v okviru sistema, financiranega v skladu s členom 1(2)(b) Uredbe (ES) št. 1258/1999, je izključena iz upravičenosti do plačila pomoči, predvidene s tem sistemom.

2. Brez poseganja v člen 143 znaša pomoč na hektar posejane in požete površine 181 EUR na hektar.

Znesek zahtevane pomoči ne sme presegati zgornje meje, določene s strani Komisije v skladu s členom 64(2), ki ustreza komponenti plačil na površino za stročnice iz Priloge VI v okviru nacionalne zgornje meje iz člena 41. Vendar v zvezi z novimi državami članicami zgornja meja, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), ustreza komponenti plačila na površino za stročnice iz Priloge VI v okviru nacionalne zgornje meje iz člena 71c.

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tem letu sorazmerno zmanjša.

V novih državah članicah se uvedejo neposredna plačila dodeljena v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ravni takih plačil, ki se takrat uporablja v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004:

Za Bolgarijo in Romunijo se uvedejo neposredna plačila, dodeljena v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ravni takih plačil, ki se takrat uporablja v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004:

1. Nove države članice lahko najkasneje na dan pristopa sklenejo, da med obdobjem uporabe iz odstavka 9 neposredna plačila, z izjemo pomoči za energetske rastline, ki je določena v poglavju 5 naslova IV, in plačila za jagodičje, vzpostavljenega v poglavju 10h naslova IV, nadomestijo z enotnim plačilom na površino, ki se izračuna v skladu z odstavkom 2.

2. Enotno plačilo na površino se opravi enkrat letno. Izračuna se tako, da se letni finančni okvir, ki je določen v skladu z odstavkom 3, deli s kmetijsko površino vsake nove države članice, določeno v skladu z odstavkom 4.

4. Kmetijska površina nove države članice za namene sheme enotnega plačila na površino je tisti del kmetijske površine v uporabi, ki je na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na ta dan v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po dovoljenju Komisije določi nova država članica.

Kmetijsko zemljišče v obdelavi pomeni skupno površino obdelovalnih zemljišč, trajnih pašnikov, trajnih nasadov in vrtov, kot jih za potrebe svojih statistik določi Komisija (EUROSTAT).

Za Bolgarijo in Romunijo je kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del kmetijske površine v uporabi, ki je vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po dovoljenju Komisije določita Bolgarija in Romunija.

5. ►M14 Do dodelitve plačil po shemi enotnega plačila na površino so upravičene vse kmetijske parcele, ki ustrezajo merilom iz odstavka 4, pa tudi kmetijske parcele, zasajene s panjevci s kratko rotacijo (oznaka KN ex060290 41), ki so bile na dan 30. junija 2003 vzdrževane v dobrem kmetijskem stanju ter za katere je bil vložen zahtevek za pomoč za energetske rastline iz člena 88. Ne glede na to so v primeru Bolgarije in Romunije upravičene vse kmetijske parcele, ki ustrezajo merilom iz odstavka 4, pa tudi kmetijske parcele, zasajene s panjevci s kratko rotacijo (oznaka KN ex060290 41), za katere je bil vložen zahtevek za pomoč za energetske rastline iz člena 88. ◄

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo, je 0,3 ha. Vsaka nova članica pa lahko na podlagi objektivnih meril in po dovoljenju Komisije določi, da bo najmanjšo velikost določila na višji ravni, ki pa ne presega 1 ha.

Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so enote rabe ali poljine iz prvega pododstavka na razpolago kmetu na datum, ki ga je določila država članica, vendar ne po datumu, ki ga je država članica določila za spremembo vloge za pomoč.

6. Ni obveze proizvajati ali uporabljati proizvodna sredstva. Kmetje lahko zemljišča iz odstavka 4 uporabljajo za katerikoli kmetijski namen. V primeru pridelave konoplje, ki spada pod oznako KN 5302 10 00, se uporabita člen 5a(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 ( 46 ) in člen 7b Uredbe Komisije (ES) št. 2316/1999 ( 47 ), kakor tudi člen 52(1) te uredbe.

Vsa zemljišča, ki prejemajo plačila po shemi enotnega plačila na površino, so vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ki je združljivo z varstvom okolja.

Od 1. januarja 2005 in do 31. decembra 2008 je uporaba členov 3, 4, 6, 7 in 9 za nove države članice neobvezna, v kolikor se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2009 mora kmet, ki prejema plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino v teh državah članicah, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Vendar je za Bolgarijo in Romunijo uporaba členov 3, 4, 6, 7 in 9 do 31. decembra 2011 neobvezna, v kolikor se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2012 mora kmet, ki prejema plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino v teh državah članicah, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Nove države članice lahko možnost iz tretjega pododstavka uporabijo tudi, če se odločijo prenehati uporabljati shemo enotnega plačila na površino pred koncem roka iz odstavka 9.

7. Če bi v določenem letu enotna plačila na površino v novi državi članici presegla letni finančni okvir, se nacionalni znesek na hektar, ki se uporablja v tej novi državi članici, sorazmerno zmanjša z uporabo redukcijskega koeficienta.

8. Pravila skupnosti o integriranem sistemu iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 ( 48 ), predvsem iz njenega člena 2, in iz Poglavja 4 Naslova II te uredbe, predvsem iz člena 18, se v potrebnem obsegu uporabljajo za shemo enotnega plačila na površino. Skladno s tem vsaka nova država članica, ki se odloči za to shemo:

Uporaba sheme enotnega plačila na površino v ničemer ne vpliva na obveznost vsake nove države članice glede izvajanja pravil Skupnosti o identifikaciji in registraciji živali, kot to določata Direktiva Sveta 92/102/EGS ( 49 ) in Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 50 ).

9. ►M19 Za vse nove države članice bo shema enotnega plačila na površino na voljo za uporabo do konca leta 2010. ◄ Ne glede na to je za Bolgarijo in Romunijo shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2011. Nove države članice, ki ne želijo več uporabljati sheme, o svoji nameri obvestijo Komisijo do 1. avgusta zadnjega leta uporabe.

12. Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino se neposredna plačila uporabljajo skladno z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot npr. na podlagi bazne površine, zgornjih mej za premije in maksimalnih zajamčenih količin, določenih za vsako neposredno plačilo v Aktu o pristopu ( 51 ) in v naknadni zakonodaji Skupnosti. Od takrat dalje se uporabljajo odstotki, določeni v členu 143a za ustrezno leto.

13. Nove države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, ki se sprejmejo za izvajanje tega člena in še posebno o ukrepih, ki se sprejmejo skladno z odstavkom 7.

1. ►M14 Z odstopanjem od člena 143b se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 30. aprila 2006 odločijo, da za obdobje 2006–2010 dodelijo ločeno plačilo za sladkor kmetom, ki so upravičeni do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino. ◄ ►M13 Odobri se ob upoštevanju reprezentativnega obdobja enega ali več tržnih let 2004/05, 2005/06 in 2006/07, ki je lahko različno za vsak proizvod in ga določijo države članice pred 30. aprilom 2006, ter na podlagi meril, ki so objektivna in niso diskriminacijska, kot so:

Vendar se pri kmetih, ki jih je prizadela opustitev kvote v tržnem letu 2006/07, kot je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 320/2006, če reprezentativno obdobje vključuje tržno leto 2006/07, to tržno leto nadomesti s tržnim letom 2005/06.

2. Ločeno plačilo za sladkor se odobri v okviru zgornjih mej, določenih v točki K Priloge VII.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vsaka nova država članica do 31. marca tistega leta, v zvezi s katerim se dodeli ločeno plačilo za sladkor, ter na podlagi objektivnih meril odloči, da bo za ločeno plačilo za sladkor uporabila nižjo zgornjo mejo kot je meja, navedena v točki K Priloge VII. Kjer vsota zneskov, določena v skladu z odstavkom 1, preseže zgornjo mejo, o kateri odloči zadevna država članica, se sorazmerno zniža letni znesek, ki bo dodeljen kmetom.

3a. Za leto 2007 se za Bolgarijo in Romunijo datum 31. marec iz odstavka 3 nadomesti z F20datumom 15. februar 2007.

4. Sredstva, ki se v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena namenijo za dodelitev ločenega plačila za sladkor, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3). V primeru uporabe odstavka 3 tega člena se razlika med zgornjo mejo iz točke K Priloge VII in dejansko uporabljeno zgornjo mejo vključi v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

6. V primeru dejanske ali predvidene dediščine se ločeno plačilo za sladkor odobri kmetu, ki je podedoval kmetijo, in sicer pod pogojem, da je kmet upravičen do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino.

1. Z odstopanjem od člena 143b lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra 2007 sklenejo, da kmetom, ki so upravičeni do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino, dodelijo ločeno plačilo za sadje in zelenjavo. Odobri se na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so tista iz prvega odstavka točke M Priloge VII, ter ob upoštevanju reprezentativnega obdobja, določenega v tem odstavku.

2. Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo se odobri v okviru omejitev deleža nacionalne zgornje meje iz člena 71c, ki odpade na sadje in zelenjavo.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko vsaka zadevna država članica do 1. novembra 2007 na podlagi objektivnih meril sklene, da bo za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo uporabila nižjo zgornjo mejo, kot je meja, določena v tem odstavku.

4. Sredstva, ki se v skladu z odstavki 1, 2 in 3 namenijo za odobritev ločenega plačila za sadje in zelenjavo, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

5. Člena 143a in 143c se ne uporabljata za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo.

6. V primeru dejanske ali predvidene dediščine se ločeno plačilo za sadje in zelenjavo dodeli kmetu, ki je podedoval kmetijsko gospodarstvo, in sicer pod pogojem, da je kmet upravičen do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino.

1. Z odstopanjem od člena 143b lahko države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra 2007 sklenejo, da do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada paradižnikom pod oznako KN 0702 00 00.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz členom 144(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pridelovalcem paradižnikov odobri pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV.

2. Z odstopanjem od člena 143b se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra odločijo:

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz členom 144(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pridelovalcem ene ali več vrst sadja in zelenjave, ki jih določijo zadevne države članice in so navedene v tretjem pododstavku člena 68b(2).

3. Sredstva, ki se v skladu z odstavkoma 1 in 2 namenijo za odobritev prehodnega plačila za sadje in zelenjavo, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

4. Člena 143a in 143c se ne uporabljata za prehodno plačilo za sadje in zelenjavo.

1. V tem členu: „SKP primerljiva nacionalna shema“ pomeni vsako nacionalno shemo neposrednih plačil, ki je v uporabi pred dnem pristopa novih držav članic, v skladu s katero se je dodeljevala pomoč kmetom za proizvodnjo, ki je zajeta z enim od neposrednih plačil.

2. Po dovoljenju Komisije imajo nove države članice možnost dopolnjevati neposredna plačila do:

V izračunavanje skupnega zneska iz prve alinee zgoraj se vključijo nacionalna neposredna plačila in/ali njegovi sestavni deli, ki ustrezajo neposrednim plačilom Skupnosti, in/ali njegovi sestavni deli, ki so bili upoštevani pri izračunavanju dejanske zgornje meje za zadevne nove države članice v skladu s členi 64(2), 70(2) in 71c.

Za vsako zadevno neposredno plačilo lahko nova država članica izbere bodisi možnost (a) ali (b) zgoraj.

Skupna neposredna podpora, ki se po pristopu lahko dodeli kmetom iz nove države članice v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne preseže ravni neposredne podpore, do katere bi bil upravičen kmet v skladu z ustreznim neposrednim plačilom EU, ki se takrat uporablja za države članice Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

3. Ciper lahko dopolnjuje neposredne pomoči, izplačane kmetom v skladu s katerim koli neposrednim plačilom, naštetim v Prilogi I, do skupne ravni podpore, do katere bi bil kmet upravičen na Cipru v letu 2001.

Ciprski organi zagotovijo, da skupna neposredna podpora, dodeljena kmetom na Cipru po pristopu v skladu z ustreznim neposrednim plačilom, skupaj z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili v nobenem primeru ne presega ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v skladu s tem neposrednim plačilom v ustreznem letu v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

Skupni zneski dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se bodo dodelile, so določeni v Prilogi XII.

Dopolnilne nacionalne pomoči, ki se bodo dodelile, so podrejene prilagoditvam, ki bi se izkazale za potrebne zaradi razvoja skupne kmetijske politike.

4. Če se nova država članica odloči, da uporablja shemo enotnega plačila na površino, lahko dodeljuje dopolnilno nacionalno neposredno pomoč v skladu s pogoji iz odstavkov 5 in 8.

5. Za leto 2004 je skupni znesek dopolnilnih nacionalnih pomoči po (pod)sektorju, ki se dodelijo v tem letu ob uporabi sheme enotnega plačila na površino, omejen s posebnim finančnim okvirjem za vsak (pod)sektor. Ta okvir je enak razliki med:

Za leta po letu 2005 se omejevanje s pomočjo sektorsko opredeljenih finančnih okvirjev, omenjeno zgoraj, ne uporablja. Vendar nove države članice ohranijo pravico do uporabe posebnih (pod)sektorskih finančnih okvirjev, pod pogojem, da se tak poseben (pod)sektorski finančni okvir nanaša le na:

6. Nova država članica lahko na podlagi objektivnih meril in po dovoljenju Komisije določi zneske dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se dodelijo.

8. Dopolnilnih nacionalnih plačil ali pomoči se ne podeljuje za kmetijske dejavnosti, za katere v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 niso predvidena neposredna plačila.

9. Ciper lahko do konca leta 2010 poleg dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil podeljuje degresivne prehodne nacionalne pomoči. Takšne državne pomoči se podelijo v podobni obliki kot pomoči Skupnosti, npr. v obliki proizvodno nevezanih plačil.

Ob upoštevanju narave in zneska nacionalnih podpor podeljenih v letu 2001 lahko Ciper do zneskov, določenih v Prilogi XIII, podeli državne pomoči (pod)sektorjem, ki so našteti v tej prilogi.

Državne pomoči se lahko prilagodijo, če se to izkaže za potrebno zaradi razvoja skupne kmetijske politike. Če se te prilagoditve izkažejo za potrebne, se zneski pomoči ali pogoji za njihovo dodelitev spremenijo na podlagi odločbe Komisije.

Ciper Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

10. Latvija lahko do konca leta 2008 poleg dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil podeljuje degresivne prehodne nacionalne pomoči. Takšne državne pomoči se podelijo v podobni obliki kot pomoči Skupnosti, npr. v obliki proizvodno nevezanih plačil.

Latvija lahko podeli državne pomoči (pod)sektorjem, naštetim v Prilogi XIV, do zneskov, določenih v tej prilogi.

Latvija Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

Od proračunskega leta 2007 dalje bo znesek v višini [22 milijonov] evrov, ki izhaja iz povprečnih izdatkov za bombaž v letih 2000, 2001 in 2002, na voljo za vsako posamezno koledarsko leto kot dodatna pomoč Skupnosti za ukrepe v proizvodnih regijah bombaža v okviru načrtovanja razvoja podeželja, ki se financira iz EKUJS, jamstveni oddelek, v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

Od proračunskega leta 2011 dalje bo znesek v višini 484 milijonov evrov, ki predstavlja 50 % triletnega povprečnega skupnega zneska pomoči v letih v letih 2000, 2001 in 2002 za subvencionirani tobak, na voljo kot dodatna pomoč Skupnosti za ukrepe v proizvodnih regijah tobaka v okviru načrtovanja razvoja podeželja, ki se financira iz EKUJS, jamstveni oddelek, v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, za tiste države članice, v katerih so proizvajalci v letih 2000, 2001 in 2002 prejeli pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 2075/92.

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Kadar je navedeno sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

V skladu s postopkom iz člena 144(2) se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje te uredbe. Vključujejo zlasti:

Države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, sprejetih za izvedbo te uredbe, in zlasti tistih v zvezi s členi 5, 13, 42, 58, 71d in 71e.

Spremembe uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001

(3) Uredba (ES) št. 1453/2001 se spremeni:

(a) člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

1. V primeru uporabe izključitve, predvidene v členu 70 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete ( 60 ), Portugalska republika predloži Komisiji program za pomoč tradicionalnim dejavnostim, povezanim s proizvodnjo govejega in telečjega mesa ter ovc in koz, in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodov v okviru omejitev potreb porabe Madeire.

Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica.

2. Program financira Skupnost v višini letnega zneska, ki je enak vsoti dejansko plačanih premij v letu 2003 za proizvajalce s sedežem na Madeiri skladno z Uredbo (ES) št. 1254/1999 ( 61 ), s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2529/2001 ( 62 ).

Komisija tak znesek poveča, da bi upoštevala razvoj lokalne proizvodnje. Vendar letni znesek v nobenem primeru ne sme biti višji od vsote zgornjih meja, ki veljajo v letu 2003 za premije za goveje meso skladno z Uredbo (ES) št. 1453/2001, ki se pomnožijo z osnovnimi in dopolnilnimi premijami in plačili, ki veljajo v letu 2003, in od vsote vseh pravic do premij, ki jih imajo proizvajalci s sedežem na Madeiri na dan 30. junija 2003 skladno z Uredbo (ES) št. 2529/2001, ter od primernega dela nacionalne rezerve, ki se pomnoži s premijami in plačili, veljavnimi v letu 2003.

3. Komisija sprejme izvedbene določbe, odobri in spremeni program ter določi in poveča znesek, predviden v prvem pododstavku odstavka 2 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Komisija lahko v skladu z istim postopkom popravi omejitev, določeno v drugem pododstavku odstavka 2.

4. Oblasti Portugalske republike vsako leto pred 15. aprilom predložijo poročilo o izvajanju programa.

(b) Člen 22(2) do (5) se nadomesti z naslednjim:

„2. V primeru uporabe izključitve, predvidene v členu 70 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003, Portugalska republika predloži Komisiji program za pomoč tradicionalnim dejavnostim, povezanim s proizvodnjo govejega in telečjega mesa ter ovc in koz, in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodov.

Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica.

3. Program financira Skupnost v višini letnega zneska, ki je enak vsoti dejansko plačanih premij v letu 2003 za proizvajalce s sedežem na Azorih skladno z Uredbo (ES) št. 1254/1999, s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2529/2001.

Komisija tak znesek poveča, da bi upoštevala razvoj lokalne proizvodnje. Vendar letni znesek v nobenem primeru ne sme biti višji od vsote zgornjih meja, ki veljajo v letu 2003 za premije za goveje meso skladno s to uredbo, ki se pomnožijo z osnovnimi in dopolnilnimi premijami in plačili, ki veljajo v letu 2003, in od vsote vseh pravic do premij, ki jih imajo proizvajalci s sedežem na Azorih na dan 30. junija 2003 skladno z Uredbo (ES) št. 2529/2001 in Uredbo (ES) št. 1254/1999 o premijah za krave dojilje, ter od primernih delov nacionalnih rezerv, ki se pomnožijo s premijami in plačili, veljavnimi v letu 2003.

V primeru uporabe člena 68(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko oblasti Portugalske republike povečajo za Azore zgornjo mejo za krave dojilje tako, da pravice do premije za krave dojilje prenesejo iz nacionalne zgornje meje. V tem primeru se pripadajoči znesek prenese iz zgornje meje, določene z uporabo člena 68(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003, v zgornjo mejo iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

4. Komisija sprejme izvedbene določbe, odobri in spremeni program ter določi in poveča znesek, predviden v prvem pododstavku odstavka 3 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Komisija lahko v skladu z istim postopkom popravi omejitev, določeno v drugem pododstavku odstavka 2.

5. Oblasti Portugalske republike vsako leto pred 15. aprilom predložijo poročilo o izvajanju programa.“

;

(d) Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Za prehodno obdobje, ki zajema tržna leta od 1999/2000 do 2004/2005, se zaradi razdelitve dodatne dajatve med proizvajalce iz drugega stavka člena 2(1) Uredbe (EGS) št. 3950/92 ( 63 ) šteje, da so samo proizvajalci, kakor so opredeljeni v členu 9(c) navedene uredbe, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, katerih tržne količine presegajo njihovo referenčno količino, povečano za odstotek iz tretjega pododstavka, prispevali k prekoračitvi.

Dodatna dajatev je namenjena količinam, ki presegajo povečano referenčno količino po prerazporeditvi neporabljenih količin v okviru meje, ki izhaja iz povečanja med proizvajalci iz prvega odstavka, in sorazmerno z referenčno količino, ki je na voljo vsakemu proizvajalcu.

Odstotek iz prvega odstavka je enak razmerju med količinami v višini 73 000 ton za tržna leta v obdobju od 1999/2000 do 2003/2004 in 61 500 ton za tržno leto 2004/2005 ter skupnemu številu referenčnih količin, ki so 31. marca 2000 na voljo na vsakem kmetijskem gospodarstvu. Za vsakega proizvajalca odstotek velja samo v višini referenčnih količin, ki so navedenemu proizvajalcu na voljo 31. marca 2000.

1. Uredba (EGS) št. 3508/92 se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za zahtevke za neposredna plačila v zvezi s koledarskim letom pred letom 2005.

3. Uredba (ES) št. 1577/96 in Uredba (ES) št. 1251/1999 se razveljavita. Vendar se še naprej uporabljata za tržno leto 2004/2005.

4. Uredba (ES) št. 1259/1999 se razveljavi s 1. majem 2004. Vendar se člena 2a in 11 Uredbe (ES) št. 1259/1999 ter, za namene uporabe navedenih členov, Priloga navedene uredbe še naprej uporabljajo do 31. decembra 2005. Poleg tega se členi 3, 4, 5 in, za namene uporabe navedenih členov, Priloga Uredbe (ES) št. 1259/1999, še naprej uporabljajo do 31. decembra 2004. ► Poenostavljena shema iz člena 2a te uredbe se ne uporablja za nove države članice. ◄

4a. Uredba Sveta (ES) št. 1051/2001 ( 70 ) se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za tržno leto 2005/2006.

4b. Uredba (ES) št. 1098/98 se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja do 31. decembra 2005, če se država članica odloči, da uporabi shemo enotnega plačila po prehodnem obdobju za hmelj iz tretjega pododstavka člena 71(1) te uredbe.

5. Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.

Kadar država članica uporabi poenostavljeno shemo iz člena 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999, se uporabljajo naslednje določbe:

1. Če so potrebni prehodni ukrepi, ki bi novim državam članicam olajšali prehod iz sheme enotnih plačil na površino na shemo enotnih plačil ter druge sheme pomoči iz naslovov III in IV, se ti ukrepi sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

2. Ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo med 1. majem 2004 in 30. junijem 2009 ter se ne uporabljajo po tem datumu. Za Bolgarijo in Romunijo je to obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011. Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino podaljša to obdobje.

Nadaljnji ukrepi, potrebni za lažji prehod z ureditve, predvidene v uredbah iz členov 152 in 153 ter uredbah (EGS) št. 404/93, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2202/96 in (ES) št. 1260/2001, na ureditev, vzpostavljeno s to uredbo, zlasti ureditev v zvezi z uporabo členov 4 in 5 ter Priloge k Uredbi (ES) št. 1259/1999 in člena 6 Uredbe (ES) št. 1251/1999, ter za prehod z določb, povezanih z načrti za izboljšanje iz Uredbe (EGS) št. 1035/72, na določbe iz členov 83 do 87 te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe. Uredbe in členi iz členov 152 in 153 se še naprej uporabljajo, da se določijo referenčni zneski iz Priloge VII.

Komisija do 31. decembra 2009 Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe v zvezi z bombažem, oljčnim oljem, namiznimi oljkami in oljčnimi nasadi, tobakom ter hmeljem, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Sektor	Pravna podlaga	Opombe
Enotno plačilo	Naslov III te uredbe	Nevezano plačilo (glej Prilogo VI) (1)
Enotno plačilo na površino	Naslov IVa, člen 143b te uredbe	Nevezano plačilo, ki nadomesti vsa neposredna plačila, navedena v tej prilogi
Trda pšenica (t. durum)	Naslov IV, poglavje 1 te uredbe	Plačilo na površino (premija za kakovost)
Stročnice	Naslov IV, poglavje 2 te uredbe	Plačilo na površino
Riž	Naslov IV, poglavje 3 te uredbe	Plačilo na površino
Lupinarji	Naslov IV, poglavje 4 te uredbe	Plačilo na površino
Energetske rastline	Naslov IV, poglavje 5 te uredbe	Plačilo na površino
Škrobni krompir	Naslov IV, poglavje 6 te uredbe	Pomoč za pridelavo
Mleko in mlečni proizvodi	Naslov IV, poglavje 7 te uredbe	Mlečna premija in dodatno plačilo
Poljščine na Finskem in v nekaterih regijah Švedske	Naslov IV, poglavje 8 te uredbe (2) (5)	Posebna regionalna pomoč za poljščine
Semena	Naslov IV, poglavje 9 te uredbe (2) (5)	Pomoč za pridelavo
Poljščine	Naslov IV, poglavje 10 te uredben (3) (5)	Plačilo na površino, vključno s plačili za praho, plačili za travno silažo, dodatnimi zneski (2), dodatkom in posebno pomočjo za trdo pšenico
Ovčje in kozje meso	Naslov IV, poglavje 11 te uredbe (3) (5)	Premija za ovce in koze, dodatna premija in nekatera dodatna plačila
Goveje in telečje meso	Naslov IV, poglavje 12 te uredbe (5)	Posebne premije (3), zunajsezonske premije, premije za krave dojilje (vključno z nakazili za telice in dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, kadar je sofinancirana) (3), premije za zakol (3), ekstenzifikacijska plačila, dodatna plačila
Stročnice	Naslov IV, poglavje 13 te uredbe (5)	Plačilo na površino
Posebne vrste kmetijstva in kakovostna proizvodnja	Člen 69 te uredbe (4)
Suha krma	Člen 71(2), drugi pododstavek te uredbe (5)
Shema za male kmete	Člen 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999	Prehodna pomoč na površino za kmete, ki prejemajo manj kot 1 250 EUR
▼M14
Oljčno olje	Naslov IV, poglavje 10b te uredbe	Pomoč na površino
Oljčno olje	Člen 48a(11) Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 (UL L 141, 30.4.2004, str. 1)	Za Malto in Slovenijo v letu 2006
▼M8
Sviloprejke	Člen 1 Uredbe (EGS) št. 845/72	Pomoč za gojenje
▼M15 —————
▼M17 —————
▼M8
Tobak	Naslov IV, poglavje 10c te uredbe	Pomoč za pridelavo
▼M14
Hmelj	Naslov IV, poglavje 10d te uredbe (3) (5)	Pomoč na površino
Hmelj	Člen 48a(12) Uredbe (ES) št. 795/2004	Za Slovenijo v letu 2006
▼M9
Sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa	Naslov IV, poglavje 10e te uredbe (5) Naslov IVa, člen 143ba te uredbe	Nevezana plačila
Sladkorna pesa in sladkorni trs, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja	Naslov IV, poglavje 10f te uredbe	Pomoč za proizvodnjo
▼M17
Sadje in zelenjava za predelavo	Naslov IV, Poglavje 10g te uredbe	Prehodna plačila za sadje in zelenjavo
Jagode in maline za predelavo	Naslov IV, Poglavje 10h te uredbe	Prehodno plačilo za jagodičje
Sadje in zelenjava	Člen 143bb te uredbe	Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo
▼M8
Posei	Naslov III Uredbe Sveta št. 247/2006 (6)	Neposredna plačila v smislu člena 2 v okviru ukrepov, določenih po programih
▼M23
Egejski otoki	Poglavje III Uredbe (ES) št. 1405/2006 (7)	Neposredna plačila v smislu člena 2 te uredbe v okviru ukrepov, določenih po programih
▼M12 —————
▼M8
Bombaž	Naslov IV, poglavje 10a te uredbe	Plačilo na površino
(1) Od 1. januarja 2005 ali kasneje v primeru uporabe člena 71. Za 2004 ali kasneje v primeru uporabe člena 71 se neposredna plačila, navedena v Prilogi VI, vključijo v Prilogo I, razen posušene krme. (2) V primeru uporabe člena 70. (3) V primeru uporabe členov 66, 67, 68 ali 68a. (4) V primeru uporabe člena 69. (5) V primeru uporabe člena 71. (6) UL L 42, 14.2.2006, str. 1. (7) UL L 265, 26.9.2006, str. 3.

Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 12(2)

(v milijonih EUR)
Država članica	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011	2012
Belgija	4,7	6,4	8,0	7,9	7,9	7,9	7,9	7,9
Danska	7,7	10,3	12,9	10,6	10,6	10,6	10,6	10,6
Nemčija	40,4	54,6	68,3	62,7	62,7	62,7	62,7	62,7
Irska	15,3	20,5	25,6	24,4	24,4	24,4	24,4	24,4
Grčija	45,4	61,1	76,4	79,0	79,0	77,6	77,6	77,4
Španija	56,9	77,3	97,0	98,3	98,3	97,8	97,8	97,8
Francija	51,4	68,7	85,9	87,0	87,0	87,0	87,0	87,0
Italija	62,3	84,5	106,4	96,9	97,0	95,6	94,9	94,9
Luksemburg	0,2	0,3	0,4	0,4	0,4	0,4	0,4	0,4
Nizozemska	6,8	9,5	12,0	11,4	11,4	11,4	11,4	11,4
Avstrija	12,4	17,1	21,3	19,6	19,6	19,6	19,6	19,6
Portugalska	10,8	14,6	18,2	10,2	10,2	10,2	10,2	10,2
Finska	8,0	10,9	13,7	12,6	12,6	12,5	12,5	12,5
Švedska	6,6	8,8	11,0	11,0	11,0	11,0	11,0	11,0
Združeno kraljestvo	17,7	23,6	29,5	29,5	29,5	29,5	29,5	29,5

Sektor	Pravna podlaga	Opombe
Poljščine	Členi 2, 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1251/1999	Plačilo na površino, vključno s plačili za praho, plačili za siliranje trave, dodatnimi zneski (1), dodatek in posebna pomoč za trdo pšenico
Krompirjev škrob	Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 1766/92	Plačilo za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba
Stročnice	Člen 1 Uredbe (ES) št. 1577/96	Plačilo na površino
Riž	Člen 6 Uredbe (ES) št. 3072/95	Plačilo na površino
Semena (1)	Člen 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71	Pomoč za pridelavo
Goveje in telečje meso	Členi 4, 5, 6, 10, 11, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1254/1999	Posebne premije, zunajsezonske premije, premije za krave dojilje (vključno z nakazili za telice in dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, kadar je sofinancirana), premije za zakol, ekstenzifikacijska plačila, dodatna plačila
Mleko in mlečni proizvodi	Naslov IV, poglavje 7 te uredbe	Premija za mlečne proizvode in dodatna plačila (2)
Ovčje in kozje meso	Člen 5 Uredbe (ES) št. 2467/98 Člen 1 Uredbe (EGS) št. 1323/90 Členi 4, 5 in 11(1) in alinee 1, 2 in 4 člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2529/2001	Premija za ovce in koze, dodatna premija in nekatera dodatna plačila
▼M12 —————
▼M8
Suha krma	Člen 3 Uredbe (ES) št. 603/95	Premija za predelane proizvode (uporabljena v skladu s točko D Priloge VII k tej uredbi)
Bombaž	Odstavek 3 Protokola 4 o bombažu, priložen Aktu o pristopu Grčije	Podpora v obliki plačila za neprečiščen bombaž
Oljčno olje	Člen 5 Uredbe št. 136/66/EGS	Pomoč za pridelavo
Tobak	Člen 3 Uredbe (EGS) št. 2075/92	Pomoč za pridelavo
Hmelj	Člen 12 Uredbe (EGS) št. 1696/71	Plačilo na površino
Hmelj	Člen 2 Uredbe (EGS) št. 1098/98	Pomoč za začasno premeno
▼M9
Sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa	Uredba (ES) št. 1260/2001	Tržna podpora pridelovalcev sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa
▼M15
Banane	Člen 12 Uredbe (EGS) št. 404/93	Nadomestilo za izgubo dohodka
(1) Razen v primeru uporabe člena 70. (2) Od 2007, razen v primeru uporabe člena 62.

Kadar kmet prejme plačilo za krompirjev škrob, se znesek izračuna tako, da se število ton, za katero je tako plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z 44,22 EUR na tono krompirjevega škroba. Države članice izračunajo število hektarjev, ki so vključeni v izračunu enotnega izplačila, sorazmerno s številom ton proizvedenega krompirjevega škroba, za katero je bila pomoč, predvidena v členu 8(2) Uredbe (EGS) št. 1766/92, odobrena za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi števila hektarjev, ki jih zajema pogodba o pridelavi v referenčnem obdobju, ki ga sporočijo države članice.

Kadar kmet prejme premije in/ali dodatke za živino, se znesek izračuna tako, da se število določenih živali, za katere je tako plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z zneski na glavo, določenimi za koledarsko leto 2002 z ustreznimi členi, navedenimi v Prilogi VI, ob upoštevanju uporabe člena 4(4), člena 7(2) in člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 ali člena 8(3) Uredbe (ES) št. 2529/2001.

Z odstopanjem od člena 38 se pri dodatnih plačilih za koze in ovce, ki se odobrijo na podlagi prve, druge in četrte alinee člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2529/2001, povprečje izračuna na podlagi števila živali, za katere je bilo plačilo odobreno v koledarskem letu 2002.

Vendar pa se plačila v skladu s členom 4(2) drugega pododstavka Uredbe (ES) št. 1254/1999 ne upoštevajo.

Poleg tega z odstopanjem od člena 38 v primeru uporabe člena 32(11) in (12) Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999 in člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1458/2001 število živali, za katere je plačilo odobreno v letu, ko so bili uporabljeni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri izračunu referenčnega zneska, ni višje od povprečja števila živali, za katere je bilo odobreno plačilo v letu/letih, ko se taki ukrepi niso uporabljali.

Kadar kmet dobavi krmo v okviru pogodbe, določene v členu 9(c) Uredbe ES !!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώt. 603/95, ali prijave povr!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώin skladno s členom 10 iste uredbe, dr!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώave članice izračunajo znesek, ki se vključi v referenčni znesek, sorazmerno s !!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώtevilom ton proizvedene posu!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώene krme, za katero je bila odobrena pomoč, določena v členu 3 te uredbe, za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev naslednjih zgornjih meja, izra!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώenih v milijonih EUR.

Države članice izračunajo število hektarjev, ki se vključijo v izračun referenčnih zneskov, sorazmerno s številom ton proizvedene posušene krme, za katero je bila odobrena pomoč, določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 603/95, za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi števila hektarjev, ki ga zajema pogodba o pridelavi ali prijava površin v referenčnem obdobju, ki ga sporočijo države članice.

V zadevnih regijah se naslednji zneski vključijo v izračun referenčnega zneska:

Kadar je kmet prejel pomoč za proizvodnjo semen, se znesek izračuna tako, da se število ton, za katero je plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z zneskom na tono, določeno pri uporabi člena 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71. Države članice izračunajo število hektarjev, ki se vključi v izračun enotnega plačila, sorazmerno s površino, sprejeto za certifikacijo, za katero je bila določena pomoč v členu 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71 v vsakem letu referenčnega območja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi celotne površine, sprejete za certifikacijo, kot je sporočeno Komisiji skladno z Uredbo (EGS) št. 3083/73. Ta celotna površina ne vsebuje površine, sprejete za certifikacijo za riž (Oryza sativa L.), piro (Triticum spelta L.), ter vlakna in lan za olje (Linum usitatissimum L.) ter konopljo (Cannabis sativa L.), ki so že prijavljene za poljščine.

Če kmet prijavi površine, zasajene z bombažem, države članice izračunajo znesek, katerega je treba vključiti v referenčni znesek z množenjem števila hektarjev (z do dvema decimalnima mestoma), na katerih se je proizvajal bombaž, v zvezi s katerim je dodeljena pomoč v skladu z odstavkom 3 Protokola št. 4 o bombažu ( 74 ) v vsakem referenčnem obdobju, z naslednjimi zneski na hektar:

Če je kmet prejel pomoč za proizvodnjo oljčnega olja, se znesek izračuna z množenjem števila ton, v zvezi s katerimi je to plačilo izvršeno v referenčnem obdobju (tj. za vsako izmed tržnih let 1999/2000, 2000/2001, 2001/2002 in 2002/2003), z ustreznim zneskom na enoto pomoči, ki je izražen v evrih na tono, kakor je določeno v uredbah (ES) št. 1415/2001 ( 75 ), (ES) št. 1271/2002 ( 76 ), (ES) št. 1221/2003 ( 77 ) in ►M7 (ES) št. 1299/2004 ( 78 ) ◄ , ter pomnoži s koeficientom 0,6. Vendar se lahko države članice do 1. avgusta 2005 odločijo, da povišajo ta koeficient. Ta koeficient se ne uporablja za kmete, katerih povprečno število hektarov po GIS za oljke v referenčnem obdobju je manjše kakor 0,3, izključujoč število hektarov po GIS za oljke, ki ustreza dodatnim drevesom, posajenim po 1. maju 1998 izven katerega koli odobrenega programa sajenja. Število hektarov po GIS za oljke se izračuna ob uporabi skupne metode, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 144(2), ter na podlagi podatkov iz geografskega informacijskega sistema za pridelovanje oljk.

Če se plačila pomoči med referenčnim obdobjem izvedejo z uporabo ukrepov iz člena 2(3) Uredbe (EGS) št. 1638/98 ( 79 ), se izračun iz tretjega pododstavka prilagodi na naslednji način:

Države članice izračunajo število hektarov, ki jih je treba vključiti v izračun enotnega plačila, kot število hektarov po GIS za oljke, ob uporabi skupne metode, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 144(2), ter na podlagi podatkov iz geografskega informacijskega sistema za pridelovanje oljk, razen števila hektarov po GIS za dodatna drevesa, posajena izven odobrenega programa sajenja po 1. maju 1998, izključujoč Ciper in Malto, v zvezi s katerima velja datum 31. december 2001.

Če je kmetu izplačana premija za tobak, se znesek, ki ga je treba vključiti v referenčni znesek, izračuna z množenjem triletnega povprečja števila kilogramov, v zvezi s katerimi je to plačilo dodeljeno, s ponderiranim triletnim povprečjem zneska pomoči, dodeljenega na kilogram, upoštevajoč skupno količino surovega tobaka vseh sortnih skupin, ter pomnoži s koeficientom 0,4. Države članice se lahko odločijo, da povečajo ta koeficient.

Število hektarjev, ki jih je treba vključiti v izračun enotnega plačila, ustreza površini, navedeni v evidentiranih pogodbah o pridelavi, v zvezi s katero je odobreno plačilo premije v vsakem posameznem letu v referenčnem obdobju in v mejah osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi skupne površine, o kateri je Komisija obveščena v skladu s točko 1.3 Priloge 1 k Uredbi Komisije (ES) št. 2636/1999 ( 80 ).

Če se plačila pomoči med referenčnim obdobjem izvedejo z uporabo ukrepov iz člena 50 Uredbe (EGS) št. 2848/98, se izračun iz tretjega pododstavka prilagodi na naslednji način:

Če je kmet prejel pomoč na površino za hmelj ali začasno mirovanje, države članice izračunajo zneske, ki jih je treba vključiti v referenčni znesek, z množenjem števila hektarov (z do dvema decimalnima mestoma), v zvezi s katerimi je plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobju, z zneskom v višini 480 evrov na hektar.

2. Kjer vsota zneskov, določenih v skladu s točko 1, v državi članici preseže zgornjo mejo, izraženo v tisočih eurov, kakor je določena v spodnji Tabeli 1, se znesek na kmeta sorazmerno zmanjša.

Tabela 1

Zgornje meje za zneske, ki se vključijo v referenčni znesek kmetov

(EUR '000)
Država članica	2006	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016 in naslednja
Belgija	47 429	60 968	74 508	81 752	81 752	81 752	81 752	81 752	81 752	81 752	81 752
Bolgarija	—	84	121	154	176	220	264	308	352	396	440
Češka	27 851	34 319	40 786	44 245	44 245	44 245	44 245	44 245	44 245	44 245	44 245
Danska	19 314	25 296	31 278	34 478	34 478	34 478	34 478	34 478	34 478	34 478	34 478
Nemčija	154 974	203 607	252 240	278 254	278 254	278 254	278 254	278 254	278 254	278 254	278 254
Grčija	17 941	22 455	26 969	29 384	29 384	29 384	29 384	29 384	29 384	29 384	29 384
Španija	60 272	74 447	88 621	96 203	96 203	96 203	96 203	96 203	96 203	96 203	96 203
Francija	152 441	199 709	246 976	272 259	272 259	272 259	272 259	272 259	272 259	272 259	272 259
Irska	11 259	14 092	16 925	18 441	18 441	18 441	18 441	18 441	18 441	18 441	18 441
Italija	79 862	102 006	124 149	135 994	135 994	135 994	135 994	135 994	135 994	135 994	135 994
Latvija	4 219	5 164	6 110	6 616	6 616	6 616	6 616	6 616	6 616	6 616	6 616
Litva	6 547	8 012	9 476	10 260	10 260	10 260	10 260	10 260	10 260	10 260	10 260
Madžarska	26 105	31 986	37 865	41 010	41 010	41 010	41 010	41 010	41 010	41 010	41 010
Nizozemska	41 743	54 272	66 803	73 504	73 504	73 504	73 504	73 504	73 504	73 504	73 504
Avstrija	18 971	24 487	30 004	32 955	32 955	32 955	32 955	32 955	32 955	32 955	32 955
Poljska	99 135	122 906	146 677	159 392	159 392	159 392	159 392	159 392	159 392	159 392	159 392
Portugalska	3 940	4 931	5 922	6 452	6 452	6 452	6 452	6 452	6 452	6 452	6 452
Romunija	—	1 930	2 781	3 536	4 041	5 051	6 062	7 072	8 082	9 093	10 103
Slovenija	2 284	2 858	3 433	3 740	3 740	3 740	3 740	3 740	3 740	3 740	3 740
Slovaška	11 813	14 762	17 712	19 289	19 289	19 289	19 289	19 289	19 289	19 289	19 289
Finska	8 255	10 332	12 409	13 520	13 520	13 520	13 520	13 520	13 520	13 520	13 520
Švedska	20 809	26 045	31 281	34 082	34 082	34 082	34 082	34 082	34 082	34 082	34 082
Združeno kraljestvo	64 340	80 528	96 717	105 376	105 376	105 376	105 376	105 376	105 376	105 376	105 376

Države članice določijo znesek, ki se vključi v referenčni znesek za vsakega posameznega kmeta na podlagi naslednjih objektivnih in nediskriminacijskih meril:

Države članice izračunajo upravičene hektarje iz člena 43(2) te uredbe na podlagi objektivnih in nediskriminacijskih meril, npr. območij iz točke (b).

Države članice določijo znesek, ki se vključi v referenčni znesek posameznega kmeta na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot na primer:

ob upoštevanju reprezentativnega obdobja enega ali več tržnih let, ki je lahko različno za vsak proizvod, od tržnega leta z zaključkom v letu 2001, oziroma za države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 ali po tem datumu, od tržnega leta z zaključkom v letu 2004, pa do tržnega leta z zaključkom v letu 2007.

Države članice izračunajo ustrezno število hektarjev iz člena 43(2) na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so površine iz druge alinee prvega odstavka,

Uporaba meril pri tej točki je lahko različna za posamezne vrste sadja in zelenjave, jedilni krompir in drevesnice, če je to ustrezno in objektivno utemeljeno. Države članice lahko na isti podlagi odločijo, da pred koncem triletnega prehodnega obdobja, ki se zaključi 31. decembra 2010, ne bodo določile zneskov, ki jih je treba vključiti v referenčni znesek, in upravičenega števila hektarjev v skladu s to točko.

V tej uredbi „sadje in zelenjava“ pomeni proizvode iz člena 1(2) Uredbe (ES) št, 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št, 2201/96, „jedilni krompir“ pa pomeni krompir pod oznako KN 0701, razen krompirja, namenjenega pridelavi krompirjevega škroba, za kar je dodeljena podpora v členu 93.

Vinogradnikom, ki sodelujejo v programu izkrčitve, opredeljenega v poglavju III naslova V Uredbe (ES) št. 479/2008, se v letu po izkrčitvi dodelijo pravice do plačila, ki so enake številu hektarjev, za katera so prejeli premijo za izkrčitev.

Povprečna vrednost teh pravic do plačila je enaka regionalnemu povprečju vrednosti pravic do plačila v ustrezni regiji. Vendar povprečna vrednost v nobenem primeru ne presega 350 EUR/ha.

Če se države članice odločijo, da bodo zagotovile podporo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 479/2008, določijo referenčni znesek za vsakega vinogradnika ter ustrezno število hektarjev iz člena 43(2) te uredbe:

(EUR '000)
Država članica	2005	2006	2007	2008	2009	2010 in pozneje
Belgija	411 053	580 376	593 395	606 935	614 179	611 805
Danska	943 369	1 015 479	1 021 296	1 027 278	1 030 478	1 030 478
Nemčija	5 148 003	5 647 175	5 695 607	5 744 240	5 770 254	5 774 254
Grčija	838 289	2 143 603	2 171 217	2 365 298	2 367 713	2 178 382
Španija	3 266 092	4 635 365	4 649 913	4 830 954	4 838 536	4 840 413
Francija	7 199 000	8 236 045	8 282 938	8 382 272	8 407 555	8 415 555
Irska	1 260 142	1 335 311	1 337 919	1 340 752	1 342 268	1 340 521
Italija ►M22 (1) ◄	2 539 000	3 791 893	3 813 520	4 151 330	4 163 175	4 184 720
Luksemburg	33 414	36 602	37 051	37 051	37 051	37 051
Nizozemska	386 586	428 329	833 858	846 389	853 090	853 090
Avstrija	613 000	633 577	737 093	742 610	745 561	744 955
Portugalska	452 000	504 287	571 377	►M25 608 221 ◄	►M25 608 751 ◄	►M25 608 447 ◄
Finska	467 000	561 956	563 613	565 690	566 801	565 520
Švedska	637 388	670 917	755 045	760 281	763 082	763 082
Združeno kraljestvo	3 697 528	3 944 745	3 960 986	3 977 175	3 985 834	3 975 849
(1) Zneski za Italijo za leta 2008, 2009 in 2010 se zmanjšajo za 20 milijonov EUR (glej opombo k Prilogi II k Uredbi (ES) št. 479/2008.)

(EUR '000)
Koledarsko leto	Bolgarija	Češka	Estonija	Ciper	Latvija	Litva	Madžarska	Malta	Romunija	Poljska	Slovenija	Slovaška
2005		228 800	23 400	8 900	33 900	92 000	350 800	670		724 600	35 800	97 700
2006		294 551	27 300	12 500	43 819	113 847	446 305	830		980 835	44 184	127 213
2007	200 384	377 919	40 400	17 660	60 764	154 912	540 286	1 668	441 930	1 263 706	59 026	161 362
2008	246 766	470 463	50 500	27 167	75 610	193 076	677 521	3 017	532 444	1 579 292	73 618	201 937
2009	287 399	559 622	60 500	31 670	90 016	230 560	807 366	3 434	623 399	1 877 107	87 942	240 014
2010	327 621	645 222	70 600	36 173	103 916	267 260	933 966	3 851	712 204	2 162 207	101 959	276 514
2011	407 865	730 922	80 700	40 676	117 816	303 960	1 060 666	4 268	889 814	2 447 207	115 976	313 114
2012	488 209	816 522	90 800	45 179	131 716	340 660	1 187 266	4 685	1 067 425	2 732 307	129 993	349 614
2013	568 553	902 222	100 900	49 682	145 616	377 360	1 313 966	5 102	1 245 035	3 017 407	144 110	386 214
2014	648 897	902 222	100 900	49 682	145 616	377 360	1 313 966	5 102	1 422 645	3 017 407	144 110	386 214
2015	729 241	902 222	100 900	49 682	145 616	377 360	1 313 966	5 102	1 600 256	3 017 407	144 110	386 214
2016 in naslednja leta	809 585	902 222	100 900	49 682	145 616	377 360	1 313 966	5 102	1 777 866	3 017 407	144 110	386 214

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Poimenovanje	Znesek pomoči
1. Ceres
1001 90 10	Triticum spelta L.	14,37
1006 10 10	Oryza saliva L. (1)
	— dolgozrnate vrste: zrna, ki so po dolžini daljša od 6,0 milimetrov ter zrna, ki imajo razmerje med dolžino in širino enako ali večje od 3	17,27
	— druge vrste: zrna, ki po dolžini presegajo, ne presegajo ali so enaka 6,0 milimetrom in ki imajo razmerje med dolžino in širino manj kot 3	14,85
2. Oleaginae
ex120400 10	Linum usitatissimum L. (lan za vlakna)	28,38
ex120400 10	Linum usitatissimum L. (laneno seme)	22,46
ex120799 10	Cannabis sativaL. (2) (sorte z vsebnostjo tetrahidrokanabinola, ki ne presega 0,2 %)	20,53
3. Graminae
ex120929 10	Agrostis canina L.	75,95
ex120929 10	Agrostis gigantea Roth.	75,95
ex120929 10	Agrostis stolonifera L.	75,95
ex120929 10	Agrostis capillaris L.	75,95
ex120929 80	Arrhenatherum elatius (L.) P. Beaus. ex J.S. in K.B. Prest.	67,14
ex120929 10	Dactylis glomerata L.	52,77
ex120923 80	Festuca arundinacea Schreb.	58,93
ex120923 80	Festuca ovina L.	43,59
1209 23 11	Festuca pratensis Huds.	43,59
1209 23 15	Festuca rubra L.	36,83
ex120929 80	Festulolium	32,36
1209 25 10	Lolium multiflorum Lam.	21,13
1209 25 90	Lolium perenne L.	30,99
ex120929 80	Lolium χ boucheanum Kunth	21,13
ex120929 80	Phleum Bertolinii (DC)	50,96
1209 26 00	Phleum pratense L.	83,56
ex120929 80	Poa nemoralis L.	38,88
1209 24 00	Poa pratensis L.	38,52
ex120929 10	Poa palustris un Poa trivialis L.	38,88
4. Leguminosae
ex120929 80	Hedysarum coronarium L.	36,47
ex120929 80	Medicago lupulina L.	31,88
ex120921 00	Medicago saliva L. (ekotipi)	22,10
ex120921 00	Medicago saliva L. (šķirnes)	36,59
ex120929 80	Onobrkhis viaifolia Scop.	20,04
ex071310 10	Pisum sativumL.(partim) (krmni grah)	0
ex120922 80	Trifolium alexandrinum L.	45,76
ex120922 80	Trifolium hybridum L.	45,89
ex120922 80	Trifolium incarnation L.	45,76
1209 22 10	Trifolium pratense L.	53,49
ex120922 80	Trifolium repens L.	75,11
ex120922 80	Trifolium repens L. var. giganteum	70,76
ex120922 80	Trifolium resupinatum L.	45,76
ex071350 10	Vicia faba L. (partim) (krmni grah)	0
ex120929 10	Viaa saliva L.	30,67
ex120929 10	Viaa villosa Roth.	24,03
(1) Merjenje zrn poteka samo pri dobro brušenem rižu po naslednji metodi: i) vzemite reprezentativni vzorec serije; ii) vzorec presejte, da ohranite samo cela zrna, vključno z nezrelimi zrni; iii) opravite dve merjenji, vsaki po 100 zrnc, in izračunajte povprečje; iv) rezultate izrazite v milimetrih in zaokrožite na eno decimalno mesto. (2) Vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) sorte se določi z analizo vzorca, ki se ga vzdruje pri konstantni masi. Masa THC glede na maso vzorca – za namen dodeljevanja pomoči – ne sme biti večja od 0,2 %. Vzorec mora vsebovati zgornjo tretjino reprezentativnega tevila rastlin naključno izbranih ob koncu njihovega obdobja cvetenja in z odstranjenimi stebelci in semeni.

Zgornje meje pomoči za semena v novih državah članic iz člena 99(3)

(v milijonih EUR)
Koledarsko leto	Bolgarija	Češka	Estonija	Ciper	Latvija	Litva	Madžarska	Malta	Poljska	Romunija	Slovenija	Slovaška
2005	—	0,87	0,04	0,03	0,10	0,10	0,78	0,03	0,56	—	0,08	0,04
2006	—	1,02	0,04	0,03	0,12	0,12	0,90	0,03	0,65	—	0,10	0,04
2007	0,11	1,17	0,05	0,04	0,14	0,14	1,03	0,04	0,74	0,19	0,11	0,05
2008	0,13	1,46	0,06	0,05	0,17	0,17	1,29	0,05	0,93	0,23	0,14	0,06
2009	0,15	1,75	0,07	0,06	0,21	0,21	1,55	0,06	1,11	0,26	0,17	0,07
2010	0,17	2,04	0,08	0,07	0,24	0,24	1,81	0,07	1,30	0,30	0,19	0,08
2011	0,22	2,33	0,10	0,08	0,28	0,28	2,07	0,08	1,48	0,38	0,22	0,09
2012	0,26	2,62	0,11	0,09	0,31	0,31	2,33	0,09	1,67	0,45	0,25	0,11
2013	0,30	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,53	0,28	0,12
2014	0,34	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,60	0,28	0,12
2015	0,39	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,68	0,28	0,12
2016	0,43	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,75	0,28	0,12
naslednja leta	0,43	2,91	0,12	0,10	0,35	0,35	2,59	0,10	1,85	0,75	0,28	0,12

Nacionalne bazne površine za poljščine in referenčni donosi v novih državah članicah iz členov 101 in 103

Tabela 1:

Ciper: Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, kjer se uporabljajo navadne sheme za neposredna plačila

Razpored povečanj	25 %	30 %	35 %	40 %	50 %	60 %	70 %	80 %	90 %
Sektor	2004	2005	2006	2007	2008	2009	2010	2011	2012
Poljščine (razen trde pšenice)	7 913 822	7 386 234	6 858 646	6 331 058	75 881	4 220 705	3 165 529	2 110 353	1 055 176
Trda pšenica	2 256 331	2 059 743	1 888 505	1 743 235	1 452 696	1 162 157	871 618	581 078	290 539
Zrnate stročnice	30 228	28 273	26 318	24 363	20 363	16 362	12 272	8 181	4 091
Mleko in mlečni izdelki	887 535	1 759 243	2 311 366	2 133 569	1 777 974	1 422 379	1 066 784	711 190	355 595
Goveje meso	3 456 709	3 226 262	2 995 814	2 765 367	2 304 473	1 843 578	1 382 684	921 789	460 895
Ovce in koze	8 267 087	7 715 948	7 164 809	6 613 669	5 511 391	4 409 113	3 306 835	2 204 556	1 102 278
Olivno olje	5 951 250	5 554 500	5 157 750	4 761 000	3 967 500	3 174 000	2 380 500	1 587 000	793 500
Tobak	782 513	730 345	678 178	626 010	521 675	417 340	313 005	208 670	104 335
Banane	3 290 625	3 071 250	2 851 875	2 632 500	2 193 750	1 755 000	1 316 250	877 500	0
Rozine	104 393	86 562	68 732	50 901	15 241	0	0	0	0
Mandlji	49 594	30 878	12 161	0	0	0	0	0	0
Skupaj	32 990 086	31 649 237	30 014 153	27 681 672	23 040 943	18 420 634	13 815 476	9 210 317	4 166 409

Skupni znesek dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki se smejo dodeljevati na podlagi sheme enotnega plačila, je enak vsoti sektorskih zgornjih meja iz te tabele v zvezi s sektorji, ki jih ureja shema enotnega plačila, v kolikor je podpora v teh sektorjih proizvodno nevezana.

Tabela 2:

Ciper: Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, kjer se za neposredna plačila uporablja shema enotnih plačil na površino

Shema enotnega plačila na površino
Sektor	2004	2005	2006	2007	2008	►M19 2009 ◄	►M19 2010 ◄
Poljščine (razen trde pšenice)	6 182 503	3 997 873	2 687 095	1 303 496	0	►M19 0 ◄	►M19 0 ◄
Trda pšenica	2 654 980	2 469 490	2 358 196	2 240 719	2 018 131	►M19 1 795 543 ◄	►M19 1 572 955 ◄
Zrnate stročnice	27 346	20 566	16 498	12 204	4 068	►M19 0 ◄	►M19 0 ◄
Mleko in mlečni izdelki	1 153 380	2 323 212	3 501 948	3 492 448	3 474 448	►M19 3 456 448 ◄	►M19 3 438 488 ◄
Goveje meso	4 608 945	4 608 945	4 608 945	4 608 945	4 608 945	►M19 4 608 945 ◄	►M19 4 608 945 ◄
Ovce in koze	10 932 782	10 887 782	10 860 782	10 832 282	10 778 282	►M19 10 724 282 ◄	►M19 10 670 282 ◄
Olivno olje	7 215 000	6 855 000	6 639 000	6 411 000	5 979 000	►M19 5 547 000 ◄	►M19 5 115 000 ◄
Rozine	182 325	176 715	173 349	169 796	163 064	►M19 156 332 ◄	►M19 149 600 ◄
Banane	4 368 300	4 358 700	4 352 940	4 346 860	4 335 340	►M19 4 323 820 ◄	►M19 4 312 300 ◄
Tobak	1 049 000	1 046 750	1 045 400	1 043 975	1 041 275	►M19 1 038 575 ◄	►M19 1 035 875 ◄
Skupaj	38 374 562	36 745 034	36 244 154	34 461 726	32 402 554	►M19 31 650 945 ◄	►M19 30 903 405 ◄

Sektor	2004	2005	2006	2007	2008	2009	2010
Žita (razen trde pšenice)	7 920 562	6 789 053	5 657 544	4 526 035	3 394 527	2 263 018	1 131 509
Mleko in mlečni izdelki	5 405 996	3 161 383	1 405 471	1 124 377	843 283	562 189	281 094
Goveje meso	227 103	194 660	162 216	129 773	97 330	64 887	0
Ovce in koze	3 597 708	3 083 750	2 569 791	2 055 833	1 541 875	1 027 917	513 958
Prašiči	9 564 120	8 197 817	6 831 514	5 465 211	4 098 909	2 732 606	1 366 303
Perutnina in jajca	3 998 310	3 427 123	2 855 936	2 284 749	1 713 561	1 142 374	571 187
Vino	15 077 963	12 923 969	10 769 974	8 615 979	6 461 984	4 307 990	2 153 995
Olivno olje	7 311 000	6 266 571	5 222 143	4 177 714	3 133 286	2 088 857	1 044 429
Namizno grozdje	3 706 139	3 176 691	2 647 242	2 117 794	1 588 345	1 058 897	529 448
Predelan paradižnik	411 102	352 373	293 644	234 915	176 187	117 458	58 729
Banane	445 500	381 857	318 214	254 571	190 929	127 286	63 643
Sadje listopadnih dreves, vključno s koščičastim sadjem	9 709 806	8 322 691	6 935 576	5 548 461	4 161 346	2 774 230	1 387 115
Skupaj	67 375 310	56 277 938	45 669 267	36 535 414	27 401 560	18 267 707	9 101 410

( 1 ) Mnenje je bilo podano 5. junija 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

( 3 ) Mnenje je bilo podano 2. julija 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

( 4 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 113. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1244/2001 (UL L 173, 27.6.2001, str. 1).

( 6 ) UL L 355, 5.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 495/2001 (UL L 72, 14.3.2001, str. 6).

( 8 ) UL L 193, 29.7.2000, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 651/2002 (UL L 101, 17.4.2002, str. 3).

( 9 ) UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 962/2002 (UL L 149, 7.6.2002, str. 1).

( 11 ) UL L 112, 3.5.1994, str. 2. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2582/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 5).

( 12 ) UL L 206, 16.8.1996, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 811/2000 (UL L 100, 20.4.2000, str. 1).

( 13 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1038/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 16).

( 14 ) UL L 246, 5.11.1971, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 154/2002 (UL L 25, 29.1.2002, str. 18).

( 15 ) UL L 184, 27.7.1993, str. 1 (UL L 68, 12.3.2002, str. 4). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 442/2002.

( 16 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 18 ) UL L 198, 21.7.2001, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1922/2002 (UL L 293, 29.10.2002, str. 11).

( 23 ) UL L 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1513/2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 4).

( 27 ) Uredba Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, uvedenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, 12.12.2001, str. 11). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2550/2001 (UL L 341, 22.12.2001, str. 105).

( 28 ) UL L 132, 23.5.1990, str. 17. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 2529/2001 (UL L 341, 22.12.2001, str. 3).

( 29 ) UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 30 ) UL L 118, 20.5.1972, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1363/95 (UL L 132, 16.6.1995, str. 8).

( 32 ) UL L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 572/2003 (UL L 82, 29.3.2003, str. 20).

( 35 ) Uredba Komisije (ES) št. 2316/1999 z dne 22. oktobra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 o ustanovitvi sistema podpor za proizvajalce določenih poljščin (UL L 280, 30.10.1999, str. 43). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1035/2003 (UL L 150, 18.6.2003, str. 24).

( 37 ) UL L 358, 31.12.1998, str. 17. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1983/2002 (UL L 306, 8.11.2002, str. 8).

( 38 ) UL L 200, 8.8.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu 2003.

( 43 ) UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1105/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 3).

( 44 ) Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji nekaterih snovi, ki učinkujejo kot hormoni ali tireostatiki, ali beta agonistov, in o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

( 45 ) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih ter o razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS ter sklepov 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 46 ) Uredba Sveta (ES) št. 1251/1999 o uvedbi sistema podpor za pridelovalce določenih poljščin (UL L 160, 26.6.1999, str. 1).

( 47 ) Uredba Komisije (ES) št. 2316/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 o uvedbi sistema podpor za pridelovalce določenih poljščin (UL L 280, 30.10.1999, str. 43).

( 48 ) Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, 5.12.1992, str. 1).

( 49 ) Direktiva Sveta 92/102/EGS o identifikaciji in registraciji živali (UL L 355, 5.12.1992, str. 32).

( 50 ) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

( 55 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 58 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 61 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 63 ) UL L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 572/2003 (UL L 82, 29.3.2003, str. 20).“

( 65 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

( 69 ) UL L 175, 4.8.1971, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2320/2003 (UL L 345, 31.12.2003, str. 18).

( 71 ) Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2005 prvo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.

( 72 ) Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2006 drugo leto veljavnosti sheme enotnih plačil.

( 73 ) Za Bolgarijo in Romunijo je sklicevanje na leto 2007 tretje leto veljavnosti sheme enotnih plačil.

( 81 ) UL L 252, 25.9.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1260/2001.

		Uradni list
		No	page	date
►M2	UREDBA SVETA (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003	L 5	8	9.1.2004
►M3	UREDBA SVETA (ES) št. 583/2004 z dne 22. marca 2004	L 91	1	30.3.2004
►M4	UREDBA SVETA (ES) št. 864/2004 z dne 29. aprila 2004	L 161	48	30.4.2004
►M5	UREDBA SVETA (ES) št. 2217/2004 z dne 22. decembra 2004	L 375	1	23.12.2004
M6	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 118/2005 z dne 26. januarja 2005	L 24	15	27.1.2005
►M7	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2183/2005 z dne 22. decembra 2005	L 347	56	30.12.2005
►M8	UREDBA SVETA (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006	L 42	1	14.2.2006
►M9	UREDBA SVETA (ES) št. 319/2006 z dne 20. februarja 2006	L 58	32	28.2.2006
►M10	UREDBA SVETA (ES) št. 953/2006 z dne 19. junija 2006	L 175	1	29.6.2006
►M11	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1156/2006 z dne 28. julija 2006	L 208	3	29.7.2006
►M12	UREDBA SVETA (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006	L 265	1	26.9.2006
►M13	UREDBA SVETA (ES) št. 2011/2006 z dne 19. decembra 2006	L 384	1	29.12.2006
►M14	UREDBA SVETA (ES) št. 2012/2006 z dne 19. decembra 2006	L 384	8	29.12.2006
►M15	UREDBA SVETA (ES) št. 2013/2006 z dne 19. decembra 2006	L 384	13	29.12.2006
►M16	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 552/2007 z dne 22. maja 2007	L 131	10	23.5.2007
►M17	UREDBA SVETA (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2006	L 273	1	17.10.2007
M18	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1276/2007 z dne 29. oktobra 2007	L 284	11	30.10.2007
►M19	UREDBA SVETA (ES) št. 146/2008 z dne 14. februarja 2008	L 46	1	21.2.2008
►M20	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 293/2008 z dne 1. aprila 2008	L 90	5	2.4.2008
►M21	UREDBA SVETA (ES) št. 470/2008 z dne 26. maja 2008	L 140	1	30.5.2008
►M22	UREDBA SVETA (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008	L 148	1	6.6.2008
►M23	UREDBA SVETA (ES) št. 615/2008 z dne 23. junija 2008	L 168	1	28.6.2008
►M24	UREDBA SVETA (ES) št. 637/2008 z dne 23. junija 2008	L 178	1	5.7.2008
►M25	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 674/2008 z dne 16. julija 2008	L 189	5	17.7.2008
►M26	UREDBA SVETA (ES) št. 1009/2008 z dne 9. oktobra 2008	L 276	1	17.10.2008

A1	Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija	L 236	33	23.9.2003
		L 093	1	..
►A2		L 157	203	21.6.2005

VSEBINA
NASLOV I	PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE
NASLOV II	SPLOŠNE DOLOČBE
Poglavje 1	Navzkrižna skladnost
Poglavje 2	Modulacija in finančna disciplina
Poglavje 3	Sistem kmetijskega svetovanja
Poglavje 4	Integrirani administrativni in kontrolni sistem
Poglavje 5	Druge splošne določbe
NASLOV III	SHEMA ENOTNEGA PLAČILA
Poglavje 1	Splošne določbe
Poglavje 2	Določitev zneska
Poglavje 3	Pravice do plačila
Oddelek 1	Pravice do plačila na površino
Oddelek 2	Pravice, za katere veljajo posebni pogoji
Poglavje 4	Raba zemljišč v okviru sheme enotnega plačila
Oddelek 1	Raba zemljišč
Oddelek 2	Pravice za praho
Poglavje 5	Regionalno in neobvezno izvajanje
Oddelek 1	Regionalno izvajanje
Oddelek 2	Delno izvajanje
Oddelek 3	Neobvezne izključitve
Oddelek 4	Neobvezen prenos
Poglavje 6	Izvajanje v novih državah članicah
NASLOV IV	DRUGE SHEME POMOČI
Poglavje 1	Premija za trdo pšenico posebne kakovosti
Poglavje 2	Premija za stročnice
Poglavje 3	Posebno plačilo za riž
Poglavje 4	Plačilo na površino za lupinarje
Poglavje 5	Pomoč za energetske rastline
Poglavje 6	Pomoč za škrobni krompir
Poglavje 7	Mlečna premija in dodatna plačila
Poglavje 8	Posebna regionalna pomoč za poljščine
Poglavje 9	Pomoč za seme
Poglavje 10	Plačilo na površino za poljščine
Poglavje 10a	Proizvodno vezano plačilo za bombaž
Poglavje 10b	Pomoč za oljčne nasade
Poglavje 10c	Pomoč za tobak
Poglavje 10d	Pomoč na površino za hmelj
Poglavje 10e	Plačilo za sladkor
Poglavje 10f	Pomoč skupnosti za proizvajalce sladkorne pese in sladkornega trsa
Poglavje 10g	Prehodna plačila za sadje in zelenjavo
Poglavje 10h	Prehodna plačila za jagodičje
Poglavje 11	Premije za ovce in koze
Poglavje 12	Plačila za govedo in teleta
Poglavje 13	Pomoč za zrnate stročnice
NASLOV IVA	IZVAJANJE SHEM PODPOR V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH
NASLOV IVB	FINANČNI PRENOSI
NASLOV V	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
PRILOGA I	Seznam shem podpore, ki izpolnjujejo kriterije, določene v členu 1
PRILOGA II	Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 12(2)
PRILOGA III	Predpisane zahteve ravnanja, navedene v členih 3 in 4
PRILOGA IV	Dobri kmetijski in okoljski pogoji, navedeno v členu 5
PRILOGA V	Združljive sheme podpore, navedene v členu 26
PRILOGA VI	Seznam neposrednih plačil v povezavi z enotnim plačilom, navedenim v členu 33
PRILOGA VII	Izračun referenčnega zneska, navedenega v členu 37
PRILOGA VIII	Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 41
PRILOGA VIIIA	Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 71c
PRILOGA IX	Seznam poljščin, navedenih v členu 66
PRILOGA X	Tradicionalna proizvodna območja za trdo pšenico, navedeno v členu 74
PRILOGA XI	Seznam vrst semen, navedenih v členu 99
PRILOGA XIA	Zgornje meje pomoči za semena v novih državah članic iz člena 99(3)
PRILOGA XIB	Nacionalne bazne površine za poljščine in referenčni donosi v novih državah članicah iz členov 101 in 103
PRILOGA XII
PRILOGA XIII	Državne Pomoči – Ciper
PRILOGA XIV	Državne Pomoči – Latvija

	Tržno leto 2004/2005 in v primeru uporabe člena 71 (EUR/ha)	Tržno leto 2005/2006 in kasneje (EUR/ha)
Bolgarija	-	345,225
Grčija	1 323,96	561,00
Španija	1 123,95	476,25
Francija:
— matično ozemlje	971,73	411,75
— Francoska Gvajana	1 329,27	563,25
Italija	1 069,08	453,00
Madžarska	548,70	232,50
Portugalska	1 070,85	453,75
Romunija	-	126,075

Bolgarija	4 166 ha
Grčija	20 333 ha
Španija	104 973 ha
Francija: — matično ozemlje	19 050 ha
— Francoska Gvajana	4 190 ha
Italija	219 588 ha
Madžarska	3 222 ha
Portugalska	24 667 ha
Romunija	500 ha

Država članica	Znesek (v milijonih EUR na koledarsko leto)
Bolgarija	5,394
Češka	0,414
Grčija	35,733
Španija	56,233
Francija	8,033
Italija	183,967
Ciper	0,274
Malta	0,932
Madžarska	4,512
Romunija	1,738
Poljska	6,715
Portugalska	33,333
Slovaška	1,018

Bolgarija	21 800 ha
Grčija	617 000 ha
Španija	594 000 ha
Francija	208 000 ha
Italija	1 646 000 ha
Ciper	6 183 ha
Madžarska	2 500 ha
Avstrija	7 000 ha
Portugalska	118 000 ha

Nacionalne zajamčene površine (NZP)
Belgija	100 ha
Bolgarija	11 984 ha
Nemčija	1 500 ha
Grčija	41 100 ha
Španija	568 200 ha
Francija	17 300 ha
Italija	130 100 ha
Ciper	5 100 ha
Luksemburg	100 ha
Madžarska	2 900 ha
Nizozemska	100 ha
Avstrija	100 ha
Poljska	4 200 ha
Portugalska	41 300 ha
Romunija	1 645 ha
Slovenija	300 ha
Slovaška	3 100 ha
Združeno kraljestvo	100 ha

(hektarji)
Bolgarija	21 800
Grčija	617 000
Španija	594 000
Francija	208 000
Italija	1 646 000
Ciper	6 183
Madžarska	2 500
Avstrija	7 000
Portugalska	118 000

Nemčija	10 000 ha
Španija	4 000 ha
Francija	50 000 ha
Italija	4 000 ha
Madžarska	4 305 ha
Slovaška	4 717 ha
Združeno kraljestvo	5 000 ha.

(v milijonih EUR)
	2006–2009
Nemčija	21,287
Španija	70,599
Francija	48,217
Italija (razen Apulije)	189,366
Portugalska	8,468

Država članica	Nacionalna zajamčena površina (v hektarjih)
Bolgarija	2 400
Madžarska	1 700
Latvija	400
Litva	600
Poljska	48 000

Država članica	Pravice (x 1 000)
Belgija	70
Bolgarija	2 058,483
Češka	66,733
Danska	104
Nemčija	2 432
Estonija	48
Grčija	11 023
Španija	19 580
Francija	7 842
Irska	4 956
Italija	9 575
Ciper	472,401
Latvija	18,437
Litva	17,304
Luksemburg	4
Madžarska	1 146
Malta	8,485
Nizozemska	930
Avstrija	206
Poljska	335,88
Portugalska	2 690
Romunija	5 880,620
Slovenija	84,909
Slovaška	305,756
Finska	80
Švedska	180
Združeno kraljestvo	19 492
Skupaj	89 607,008

(1 000 EUR)
Belgija	64
Češka republika	71
Danska	79
Nemčija	1 793
Estonija	51
Grčija	8 767
Španija	18 827
Francija	7 083
Irska	4 875
Italija	6 920
Ciper	441
Latvija	19
Litva	18
Luksemburg	4
Madžarska	1 212
Malta	9
Nizozemska	743
Avstrija	185
Poljska	355
Portugalska	2 275
Slovenija	86
Slovaška	323
Finska	61
Švedska	162
Združeno kraljestvo	20 162

Belgija	235 149
Bolgarija	90 343
Češka	244 349
Danska	277 110
Nemčija	1 782 700
Estonija	18 800
Grčija	143 134
Španija	713 999 (1)
Francija	1 754 732 (2)
Irska	1 077 458
Italija	598 746
Ciper	12 000
Latvija	70 200
Litva	150 000
Luksemburg	18 962
Madžarska	94 620
Malta	3 201
Nizozemska	157 932
Avstrija	373 400
Poljska	926 000
Portugalska	175 075 (3)
Romunija	452 000
Slovenija	92 276
Slovaška	78 348
Finska	250 000
Švedska	250 000
Združeno kraljestvo	1 419 811 (4)
(1) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001. (2) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001. (3) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001. (4) Ta zgornja meja se začasno poveča za 100 000 glav na 1 519 811 glav, dokler se živih živali, mlajših od šest mesecev, ne izvozi.

Belgija	394 253
Bolgarija	16 019
Češka	90 300
Danska	112 932
Nemčija	639 535
Estonija	13 416
Grčija	138 005
Španija (1)	1 441 539
Francija (2)	3 779 866
Irska	1 102 620
Italija	621 611
Ciper	500
Latvija	19 368
Litva	47 232
Luksemburg	18 537
Madžarska	117 000
Malta	454
Nizozemska	63 236
Avstrija	375 000
Poljska	325 581
Portugalska (3)	416 539
Romunija	150 000
Slovenija	86 384
Slovaška	28 080
Finska	55 000
Švedska	155 000
Združeno kraljestvo	1 699 511
(1) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1454/2001. (2) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1452/2001. (3) Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe (ES) št. 1453/2001.

	Biki, voli, krave in telice	Teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in s težo trupa do 185 kilogramov
Bolgarija	22 191	101 542
Češka	483 382	27 380
Estonija	107 813	30 000
Ciper	21 000	-
Latvija	124 320	53 280
Litva	367 484	244 200
Madžarska	141 559	94 439
Malta	6 002	17
Poljska	1 815 430	839 518
Romunija	1 148 000	85 000
Slovenija	161 137	35 852
Slovaška	204 062	62 841

Govedo moškega spola in telice, starejše od 24 mesecev, krave dojilje, krave molznice	1,0 GVŽ
Govedo moškega spola in telice v starosti od 6 do 24 mesecev	0,6 GVŽ
Ovce	0,15 GVŽ
Koze	0,15 GVŽ

(V milijonih evrov)
Belgija	39,4
Češka republika	8,776017
Danska	11,8
Nemčija	88,4
Estonija	1,13451
Grčija	3,8
Španija	33,1
Francija	93,4
Irska	31,4
Italija	65,6
Ciper	0,308945
Latvija	1,33068
Litva	4,942267
Luksemburg	3,4
Madžarska	2,936076
Malta	0,0637
Nizozemska	25,3
Avstrija	12,0
Poljska	27,3
Portugalska	6,2
Slovenija	2,964780
Slovaška	4,500535
Finska	6,2
Švedska	9,2
Združeno kraljestvo	63,8

1.	Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic	Členi 3, 4(1), (2), (4), 5, 7 in 8
2.	Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z nekaterimi nevarnimi snovmi (UL L 20, 26.1.1980, str.43)	Člena 4 in 5
3.	Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varovanju okolja, še zlasti tal pri uporabi blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu	Člen 3
4.	Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov	Člena 4 in 5
5.	Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst	Členi 6, 13, 15 in 22(b)

6.	Direktiva Sveta 92/102/EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali (UL L 355, 5.12.1992, str. 32)	Členi 3, 4 in 5
7.	Uredba Komisije (ES) št. 2629/97 z dne 29. decembra 1997 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) 820/97 v zvezi z ušesnimi znamkami, registri gospodarstev in potnimi listi v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L 354, 30.12.1997, str. 19)	Člena 6 in 8
8.	Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o določitvi sistema za identifikacijo in registracijo govedi in o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L, 11.8.2000, str. 1)	Člena 4 in 7
▼M2
8a.	Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).	Členi 3, 4 in 5
▼B

9.	Direktiva Sveta 94/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1)	Člen 1
10.	Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe nekaterih snovi s hormonskim in tireostatičnim učinkovanjem in agonistov beta v živinoreji ter o razveljavitvi Direktive 81/602/EGS, Direktive 88/146/EGS in Direktive 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3)	Členi 3, 4, 5 in 7
11.	Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtev za živilsko zakonodajo, o ustanovitvi Evropske agencije za varnost živil in o določitvi postopkov glede varnosti živil (UL L 31, 1.2.2002, str. 1)	Členi 14, 15, 17(1), 18, 19 in 20
12.	Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi podrobnih pravil za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1)	Členi 7, 11, 12, 13 in 15

13.	Direktiva Sveta 85/511/EGS z dne 18. novembra 1985 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (UL L 315, 26.11.1985, str. 11)	Člen 3
14.	Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993, str. 69)	Člen 3
15.	Direktiva Sveta 2000/75/EGS z dne 20. novembra 2000 o posebnih določbah za obvladovanje in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (UL L 327, 22.12.2000, str. 74)	Člen 3

16.	Direktiva Sveta 91/629/EGS z dne 19. novembra 1991 o minimalnih standardih za zaščito telet (UL L 340, 11.12.1991, str. 28)	Člena 3 in 4
17.	Direktiva Sveta 91/630/EGS z dne 19. novembra 1991 o minimalnih standardih za zaščito prašičev (UL L 340, 11.12.1991, str. 33)	Člena 3 in 4(1)
18.	Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti živali za kmetijsko rejo (UL L 221, 8.8.1998, str. 23)	Člen 4

Država članica	Zgornja meja za krmo, predelano v proizvode, navedene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 603/95 (dehidrirana krma)	Zgornja meja za krmo, predelano v proizvode, navedene v členu 3(3) Uredbe (ES) št. 603/95 (krma, sušena na soncu)	Skupna zgornja meja
BLEU	0,049		0,049
Danska	5,424		5,424
Nemčija	11,888		11,888
Grčija	1,101		1,101
Španija	42,124	1,951	44,075
Francija	41,155	0,069	41,224
Irska	0,166		0,166
Italija	17,999	1,586	19,585
Nizozemska	6,804		6,804
Avstrija	0,070		0,070
Portugalska	0,102	0,020	0,122
Finska	0,019		0,019
Švedska	0,232		0,232
Združeno kraljestvo	1,950		1,950

(v tisočih EUR)
Država članica	Dodatni letni zneski
Španija	10 123
Irska	1 747
Portugalska	611
Finska	1 281
Združeno kraljestvo	9 985

Oznaka KN	Poimenovanje
I. ŽITA
1001 10 00	Trda pšenica
1001 90	Druga pšenica in soržica, razen trde pšenice
1002 00 00	Rž
1003 00	Ječmen
1004 00 00	Oves
1005	Koruza
1007 00	Sirek v zrnju
1008	Ajda, proso in ptičje seme; druga žita
0709 90 60	Sladka koruza
II. OLJNICE
1201 00	Soja
ex12 05 00	Seme oljne ogrščice
ex120600 10	Sončnično seme
III. STROČNICE
0713 10	Grah
0713 50	Bob
ex120929 50	Sladka lupina
IV. LAN
ex12 04 00	Laneno seme (Linum usitatissimum L.)
ex530110 00	Lan, surov ali rošen, gojen za vlakna (Linum usitatissimum L.)
V. KONOPLJA
ex530210 00	Konoplja, surova ali rošena, gojena za vlakna (Cannabis sativa L.)

	Bazna površina (hektari)	Referenčni donos (t/ha)
Bolgarija	2 625 258	2,90
Češka	2 253 598	4,20
Estonija	362 827	2,40
Ciper	79 004	2,30
Latvija	443 580	2,50
Litva	1 146 633	2,70
Madžarska	3 487 792	4,73
Malta	4 565	2,02
Poljska	9 454 671	3,00
Romunija	7 012 666	2,65
Slovenija	125 171	5,27
Slovaška	1 003 453	4,06

DRŽAVNA POMOČ
Sektor	2004	2005	2006	2007	2008
Lan	654 000	523 200	392 400	261 600	130 800
Prašiči	204 000	163 200	122 400	81 600	40 800
Ovce in koze	107 000	85 600	64 200	42 800	21 400
Semena	109 387	87 510	66 110	44 710	23 310
Skupaj	1 074 387	859 510	645 110	430 710	216 310