2003R1228 — SL — 01.12.2006 — 002.002
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA (ES) št. 1228/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (UL L 176, 15.7.2003, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 233 |
3 |
2.7.2004 |
||
|
L 312 |
59 |
11.11.2006 |
||
popravljena z:
UREDBA (ES) št. 1228/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 26. junija 2003
o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
skladno s postopkom iz člena 251 Pogodbe ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ( 4 ) je pomemben korak k uresničevanju notranjega trga z električno energijo. |
|
(2) |
Evropski svet je na sestanku v Lizboni 23. in 24. marca 2000 zahteval hitro ukrepanje za uresničitev notranjega trga v sektorjih električne energije in plina ter za pospešeno liberalizacijo teh sektorjev z namenom doseči v celoti delujoč notranji trg na teh področjih. |
|
(3) |
Oblikovanje pravega notranjega trga z električno energijo je treba pospeševati z okrepitvijo trgovanja z električno energijo, ki je v primerjavi z drugimi sektorji gospodarstva zdaj premalo razvito. |
|
(4) |
Za zagotovitev učinkovitega dostopa do prenosnih omrežij za čezmejne transakcije je treba glede postavitve cen za čezmejni promet in glede dodeljevanja razpoložljivih interkonekcijskih zmogljivosti uvesti poštena, stroškovno naravnana, pregledna in neposredno uporabna pravila, ki upoštevajo primerjave med uspešnimi upravljavci omrežij iz strukturno primerljivih območij in ki dopolnjujejo določbe Direktive 96/92/ES. |
|
(5) |
Energetski svet je v svojih sklepih z dne 30. maja 2000 Komisijo, države članice ter nacionalne regulatorne organe in uprave povabil, naj zagotovijo pravočasno izvajanje ukrepov za razreševanje prezasedenosti in v povezavi z Evropskimi upravljavci prenosnih omrežij (European Transmission System Operators - ETSO) čim prej uvedejo zdrav cenovni sistem za dolgoročno uporabo, ki udeležencem na trgu ustrezno signalizira razpored stroškov. |
|
(6) |
Evropski parlament je v svoji Resoluciji z dne 6. julija 2000 o drugem poročilu Komisije o stanju liberalizacije energetskih trgov zahteval opredelitev pogojev za uporabo omrežij v državah članicah, ki ne ovirajo čezmejnega trgovanja z električno energijo ter od Komisije zahteval, da predloži posebne predloge, namenjene premagovanju obstoječih ovir za trgovanje v Skupnosti. |
|
(7) |
Za zagotovitev bolj učinkovitega delovanja notranjega trga je pomembno, da tretje države, ki so del evropskega elektroenergetskega sistema, upoštevajo pravila iz te uredbe in smernice, sprejete po tej uredbi. |
|
(8) |
Za zagotavljanje hitrega prilagajanja spremenjenim okoliščinam mora ta uredba predpisati osnovna načela glede postavitve cen in dodeljevanja zmogljivosti ter obenem zagotavljati sprejetje smernic, ki natančno opredeljujejo nadaljnja pomembna načela in metodologije. |
|
(9) |
Na odprtem, konkurenčnem trgu morajo upravljavci prenosnih omrežij za stroške, nastale zaradi gostovanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih, prejeti nadomestilo od upravljavcev prenosnih omrežij, iz katerih izvirajo in v katerih ponikajo ti čezmejni pretoki. |
|
(10) |
Pri določanju nacionalnih omrežnih tarif se upoštevajo plačila in prejemki, ki izvirajo iz nadomestila med upravljavci prenosnih omrežij. |
|
(11) |
Dejanski znesek za plačilo za čezmejni dostop do omrežja lahko precej niha, odvisno od vključenih upravljavcev prenosnih omrežij in zaradi razlik v strukturi tarifnih sistemov, ki se uporabljajo v državah članicah. Za preprečevanje izkrivljanja trgovanja je potrebna določena stopnja uskladitve. |
|
(12) |
Potreben bi bil ustrezen sistem dolgoročnih lokacijskih signalov, ki bi na podlagi različnih cen za dostop do omrežja za proizvajalce in/ali odjemalce temeljil na načelu, da višina cene dostopa do omrežja odraža ravnovesje med proizvodnjo in odjemom zadevne regije. |
|
(13) |
Zato ne bi bilo primerno uporabiti tarif, ki temeljijo na oddaljenosti med proizvajalcem in odjemalcem, ali v primeru ustreznih lokacijskih signalov posebne tarife, ki jo plačajo le izvozniki ali uvozniki poleg splošne cene za dostop do državnega omrežja. |
|
(14) |
Predpogoj za učinkovito konkurenco na notranjem trgu so nepristranske in pregledne cene za uporabo omrežja, vključno s povezovalnimi daljnovodi v prenosnem omrežju. Razpoložljive zmogljivosti teh vodov je treba določiti na najvišjo možno vrednost skladno z varnostnimi standardi za zanesljivo delovanje omrežja. |
|
(15) |
Pomembno je izogniti se izkrivljanju konkurence zaradi različnih varnostnih standardov ter standardov za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo upravljavci prenosnih omrežij v državah članicah. Poleg tega je treba udeležencem na trgu zagotoviti preglednost razpoložljivih prenosnih zmogljivosti ter varnostnih standardov in standardov za načrtovanje in obratovanje, ki vplivajo na razpoložljivost prenosnih zmogljivosti. |
|
(16) |
Morala bi obstajati pravila o uporabi prihodkov iz postopkov razreševanja prezasedenosti, razen če posebna narava zadevnega povezovalnega daljnovoda utemeljuje izvzetje iz teh pravil. |
|
(17) |
Probleme prezasedenosti je mogoče reševati na več načinov, dokler uporabljene metode zagotavljajo ustrezne ekonomske signale upravljavcem prenosnih omrežij in udeležencem na trgu in temeljijo na tržnih mehanizmih. |
|
(18) |
Za zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga je treba predvideti postopke za sprejemanje odločb in smernic, ki med drugim zadevajo postavitev cen in dodeljevanje zmogljivosti s strani Komisije in obenem zagotavljajo sodelovanje regulatornih organov držav članic v tem procesu, če je to ustrezno, v okviru njihovih evropskih združenj. Regulatorni organi skupaj z drugimi ustreznimi organi držav članic pomembno prispevajo k pravilnemu delovanju notranjega trga z električno energijo. |
|
(19) |
Države članice in pristojni nacionalni organi morajo Komisiji predložiti ustrezne informacije. Komisija te podatke obravnava zaupno. Komisija mora imeti možnost, da zahteva primerne podatke neposredno od zadevnih podjetij, če je to potrebno, pod pogojem, da so pristojni nacionalni organi o tem obveščeni. |
|
(20) |
Nacionalni regulatorni organi morajo zagotoviti skladnost s pravili iz te uredbe in smernicami, sprejetimi na podlagi te uredbe. |
|
(21) |
Države članice predpišejo pravila glede kazni za kršitve določb te uredbe in zagotovijo njihovo izvajanje. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. |
|
(22) |
Ker ciljev predlaganega ukrepa, zagotovitve usklajenega okvira za čezmejne izmenjave električne energije, ne morejo doseči države članice in jih je zaradi obsega in učinka ukrepa mogoče bolje izpolnjevati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot ga navaja člen 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta uredba ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja. |
|
(23) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 5 ) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
Ta uredba je namenjena opredelitvi poštenih pravil za čezmejno izmenjavo električne energije in tako pospešuje konkurenco na notranjem trgu z električno energijo ob upoštevanju posebnosti nacionalnih in regionalnih trgov. To zlasti pomeni vzpostavitev mehanizma nadomestil za čezmejni pretok električne energije in določitev usklajenih načel za cene čezmejnega prenosa in dodeljevanja razpoložljivih povezovalnih zmogljivosti med nacionalnimi prenosnimi omrežji.
Člen 2
Pomen izrazov
1. Za namene te uredbe se izrazi iz člena 2 Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES ( 6 ) uporabijo z izjemo izraza „povezovalni daljnovod“, ki se nadomesti z naslednjim:
„povezovalni daljnovod“pomeni prenosni daljnovod, ki prečka ali povezuje meji med državami članicami in ki spaja nacionalna prenosna omrežja držav članic.
2. Uporabljajo se tudi naslednji izrazi:
|
(a) |
„regulatorni organi“pomeni regulatorne organe iz člena 23(1) Direktive 2003/54/ES; |
|
(b) |
„čezmejni pretok“pomeni fizični pretok električne energije po prenosnem omrežju države članice, ki nastane na njenem prenosnem omrežju zaradi vpliva dejavnosti proizvajalcev in/ali odjemalcev zunaj te države članice na njenem prenosnem omrežju. Če so prenosna omrežja ene ali več držav članic v celoti ali delno vključena v en kontrolni blok, se šteje samo za namene mehanizma nadomestil za upravljavce prenosnih omrežij (UPO) iz člena 3, da je kontrolni blok kot celota del prenosnega omrežja ene od zadevnih držav članic, z namenom zagotoviti, da se pretoki v kontrolnih blokih ne štejejo za čezmejni pretok in da ne prihaja do izplačila nadomestil v skladu s členom 3. Regulatorni organi zadevnih držav članic se lahko odločijo, katera med zadevnimi državami članicami je tista, katere del bo kontrolni blok kot celota; |
|
(c) |
„prezasedenost“pomeni stanje, ko povezava med nacionalnimi prenosnimi omrežji zaradi premajhne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov in/ali zadevnih nacionalnih prenosnih omrežij ne more sprejeti vsega fizičnega pretoka, nastalega zaradi mednarodnega trgovanja na zahtevo udeležencev na trgu; |
|
(d) |
„napovedani izvoz“električne energije pomeni pošiljanje električne energije v eni državi članici na podlagi pogodbenih dogovorov ter ustreznega istočasnega odjema („napovedani uvoz“) električne energije v drugi državi članici ali v tretji državi; |
|
(e) |
„napovedani tranzit“električne energije pomeni okoliščine, ko pride do „napovedanega izvoza“ električne energije in ko določena pot za prenos vključuje državo, v kateri se ne opravi niti pošiljanje niti ustrezni istočasni odjem električne energije; |
|
(f) |
„napovedani uvoz“električne energije pomeni odjem električne energije v državi članici ali v tretji državi, ki se opravi istočasno kot pošiljanje električne energije („napovedani izvoz“) v drugi državi članici; |
|
(g) |
„novi povezovalni vod“pomeni povezovalni daljnovod, ki ni zgrajen do datuma začetka veljavnosti te uredbe. |
Člen 3
Mehanizem nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij (UPO)
1. Upravljavci prenosnih omrežij prejmejo povračilo za stroške, nastale zaradi prevajanja čezmejnih pretokov električne energije po njihovih omrežjih.
2. Nadomestilo iz odstavka 1 izplačajo upravljavci nacionalnih prenosnih omrežij, v katerih čezmejni pretoki izvirajo, in omrežij, kjer ti pretoki končajo.
3. Nadomestila se izplačujejo redno za določeno preteklo obdobje. Naknadni popravki izplačanih nadomestil se opravijo zaradi upoštevanja dejanskih stroškov, kadar je to potrebno.
Prvo obdobje, za katero se izplačajo nadomestila, se opredeli v smernicah iz člena 8.
4. Komisija določi višino nadomestil za izplačilo v skladu s postopkom, navedenem v členu 13(2).
5. Obseg prevajanja čezmejnih pretokov in obseg čezmejnih pretokov, ki izvirajo in/ali se zaključijo v nacionalnih prenosnih omrežjih, se določi na podlagi fizičnega pretoka električne energije, ki se dejansko izmeri v danem časovnem obdobju.
6. Stroški, nastali zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, se določijo na podlagi predvidenega dolgoročnega povprečja dodatnih stroškov, ob upoštevanju izgub, naložb v novo infrastrukturo in ustreznega deleža stroškov obstoječe infrastrukture, če se ta infrastruktura uporablja za prenos čezmejnih pretokov, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivosti oskrbe. Pri ugotavljanju nastalih stroškov se uporabijo priznane standardne metode za izračun stroškov. Koristi, ki jih omrežje pridobi zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, se upoštevajo za zmanjšanje višine prejetih nadomestil.
Člen 4
Cene za dostop do omrežij
1. Cene, ki jih upravljavci omrežij zaračunavajo za dostop do omrežja, so pregledne, upoštevajo potrebo po varnosti omrežja in odražajo dejanske dosedanje stroške, primerljive s stroški učinkovitega in strukturno primerljivega upravljavca omrežja, in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Cene ne smejo biti odvisne od razdalje med proizvajalcem in odjemalcem.
2. Dostop do omrežja se lahko zaračuna proizvajalcem in odjemalcem („obremenitev“). Delež celotnega zneska omrežnine, ki ga plačajo proizvajalci, je zaradi potrebe zagotoviti ustrezne in učinkovite lokacijske signale nižji kakor delež, ki ga plačajo odjemalci. Če je to potrebno, tarifna stopnja, ki velja za proizvajalce in/ali odjemalce, zagotavlja lokacijske signale na evropski ravni in upošteva višino izgub v omrežju in povzročene prezasedenosti ter investicijske stroške za infrastrukturo. To ne preprečuje državam članicam, da zagotovijo lokacijske signale na svojem ozemlju ali da uporabijo mehanizme, s katerimi zagotovijo, da je omrežnina za odjemalce („obremenitev“) enotna na njihovem celotnem ozemlju.
3. Pri določanju cen za dostop do omrežja je treba upoštevati naslednje:
— plačila in prejemke, ki izhajajo iz mehanizma nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij,
— dejanska opravljena in prejeta plačila ter pričakovana plačila za prihodnja obdobja, ocenjena na podlagi preteklih obdobij.
4. Pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti lokacijski signali, se v skladu z odstavkom 2 cene za dostop do omrežij za proizvajalce in odjemalce uporabljajo ne glede na namembno državo oziroma državo izvora električne energije, kot predpisuje dogovor, ki je podlaga za posel. To ne posega v cene za napovedani izvoz in napovedani uvoz kot posledico razreševanja prezasedenosti, kot navaja člen 6.
5. Prav tako ne sme biti posebne omrežnine za posamezne transakcije za napovedani tranzit električne energije.
Člen 5
Zagotavljanje podatkov o povezovalnih zmogljivostih
1. Zaradi zagotavljanja zanesljivosti omrežij v zvezi z razreševanjem prezasedenosti upravljavci prenosnih omrežij vzpostavijo mehanizme za usklajevanje in izmenjavo podatkov.
2. Varnostni standardi ter standardi za načrtovanje in obratovanje, ki jih uporabljajo upravljavci prenosnih omrežij, se objavijo. Objavljeni podatki zajemajo splošen sistem za izračun celotne prenosne zmogljivosti in prenosne rezerve, temelječ na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Taki sistemi morajo pridobiti odobritev regulatornih organov.
3. Upravljavci prenosnih omrežij objavijo ocene razpoložljivih prenosnih zmogljivosti za vsak dan in prikažejo vse proste prenosne zmogljivosti, ki so že rezervirane. Objave se opravijo v določenih časovnih razmikih pred dnevom prenosa in v vsakem primeru zajemajo ocene za teden in mesec vnaprej ter kvantitativno oceno pričakovane zanesljivosti razpoložljivih zmogljivosti.
Člen 6
Splošna načela razreševanja prezasedenosti
1. Pri reševanju težav s prezasedenostjo omrežja se uporabljajo nepristranske tržne rešitve, ki dajejo učinkovite ekonomske signale vključenim udeležencem na trgu in upravljavcem prenosnih omrežij. Če je mogoče, se pri reševanju težav s prezasedenostjo omrežja uporabijo netransakcijske metode, to je metode, ki ne vključujejo izbire med pogodbami posameznih udeležencev na trgu.
2. Postopki za omejitev transakcij se uporabijo le v izrednih situacijah, ko mora upravljavec prenosnega omrežja ukrepati zelo hitro in ni mogoče ponovno razporejanje ali kompenzacija. Vsak tak postopek se uporabi na nepristranski način.
Z izjemo primerov višje sile je treba udeležencem na trgu, ki jim je bila dodeljena zmogljivost, nadomestiti vsako omejitev prenosa.
3. Najvišja možna zmogljivost povezovalnih daljnovodov in/ali prenosnih omrežij za čezmejni pretok se da na voljo udeležencem na trgu, ob upoštevanju skladnosti z varnostnimi standardi za zanesljivo delovanje omrežja.
4. Udeleženci na trgu zadevne upravljavce prenosnih omrežij pravočasno pred ustreznim obratovalnim obdobjem obvestijo, ali nameravajo dodeljeno zmogljivost uporabiti. Vsaka dodeljena zmogljivost, ki ne bo uporabljena, se ponovno nameni trgu in sicer na pošten, pregleden in nepristranski način.
5. Upravljavci prenosnih omrežij, kolikor je to tehnično možno, združijo vse zahteve po prenosni zmogljivosti v nasprotni smeri po prezasedeni povezavi, da bi ta daljnovod uporabili do najvišje možne zmogljivosti. Ob polnem upoštevanju varnosti omrežja se nikoli ne zavrnejo transakcije, ki sprostijo prezasedenost omrežja.
6. Vsak prihodek, nastal zaradi dodeljevanja povezav, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov:
(a) zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti;
(b) naložbe v omrežje, ki vzdržujejo ali povečujejo povezovalne zmogljivosti;
(c) kot dohodek, ki ga regulatorni organi upoštevajo pri odobritvi metodologije za obračunavanje omrežnih tarif in/ali ocenjevanje, če je tarife treba spremeniti.
Člen 7
Novi povezovalni daljnovodi
1. Novi povezovalni daljnovodi za enosmerni tok so lahko na podlagi zahteve izvzeti iz določb člena 6(6) te uredbe in členov 20 in 23(2), (3) in (4) Direktive 2003/54/ES pod naslednjimi pogoji:
(a) naložba mora povečati konkurenco na področju oskrbe z električno energijo;
(b) stopnja tveganja naložbe je taka, da naložba ne bo izvedena, razen če se odobri izvzetje;
(c) povezovalni daljnovod mora biti v lasti fizične ali pravne osebe, ki je vsaj po svoji pravni obliki ločena od upravljavcev omrežij, v katerih se bo gradil ta povezovalni daljnovod;
(d) stroške se pobira od uporabnikov tega povezovalnega daljnovoda;
(e) od delnega odprtja trga iz člena 19 Direktive 96/92/ES, se noben del kapitalskih ali operativnih stroškov poslovanja povezovalnega daljnovoda ni povrnil iz naslova katerega koli elementa cene za uporabo prenosnih ali distribucijskih omrežij, ki jih povezuje povezovalni daljnovod;
(f) izvzetje ni na škodo konkurence ali učinkovitega delovanja notranjega trga električne energije, ali učinkovitega delovanja reguliranega omrežja, s katerim je povezan interkonektor.
2. Odstavek 1 se v izrednih primerih uporablja tudi za povezovalne daljnovode za izmenični tok, če so stroški in tveganje zadevne naložbe posebno visoki v primerjavi z običajnimi stroški in tveganjem, ki nastane ob povezovanju dveh sosednih prenosnih omrežij s povezovalnim daljnovodom za izmenični tok.
3. Odstavek 1 se uporabi tudi za pomembna povečanja zmogljivosti na obstoječih povezovalnih daljnovodih.
4.
(a) Regulatorni organ se lahko za posamezne primere odloči za izvzetje, navedeno v odstavkih 1 in 2. Vendar države članice lahko predpišejo, da morajo regulatorni organi za uradni sklep pristojnemu organu države članice predložiti svoje mnenje o zahtevi za izvzetje. To mnenje se objavi skupaj s sklepom.
(i) Izvzetje lahko zajema vse ali del zmogljivosti novega povezovalnega daljnovoda ali obstoječega povezovalnega daljnovoda z znatno povečano zmogljivostjo.
(ii) Pri odločanju za odobritev izvzetja se za vsak posamezni primer upošteva potreba, da se opredeli pogoje za trajanje izvzetja in nepristranski dostop do povezovalnega daljnovoda.
(iii) Pri določanju pogojev iz (i) in (ii) je treba predvsem upoštevati dodatne zmogljivosti, ki bodo zgrajene, pričakovani časovni rok projekta in stanje v državi.
(c) Pri odobritvi izvzetja lahko pristojni organ odobri ali opredeli pravila in/ali mehanizme glede upravljanja in dodeljevanja zmogljivosti.
(d) Sklep o izvzetju, vključno z vsemi pogoji iz (b), mora biti ustrezno utemeljen in objavljen.
(e) Vsak sklep o izvzetju se sprejme po posvetovanju z drugimi državami članicami ali zadevnimi regulatornimi organi.
5. Pristojni organi Komisijo nemudoma obvestijo o sklepu o izvzetju ter ji dajo na voljo vse podatke, pomembne za sprejetje sklepa. Ti podatki se lahko predložijo Komisiji v obliki povzetka, ki Komisiji omogoča sprejeti upravičeno odločitev.
Podatki naj zlasti vsebujejo:
— podroben opis razlogov, na podlagi katerih je regulatorni organ ali država članica odobrila izvzetje, vključno s finančnimi podatki, ki utemeljujejo potrebo po izvzetju,
— opravljene analize o vplivu odobritve izvzetja na konkurenco in na učinkovito delovanje notranjega trga z električno energijo,
— razloge za časovno obdobje in delež celotne zmogljivosti zadevnega povezovalnega daljnovoda, za katerega se izvzetje odobri,
— izid posvetovanja z zadevnimi državami članicami ali regulatornimi organi.
V dveh mesecih od prejema obvestila Komisija lahko od zadevnega regulatornega organa ali države članice zahteva, da spremeni ali razveljavi sklep o odobritvi izvzetja. Obdobje dveh mesecev se lahko podaljša za dodaten mesec, če Komisija zahteva dodatne podatke.
Če zadevni regulatorni organ ali država članica v obdobju štirih tednov ne ukrepa v skladu z zahtevo Komisije, se končni sklep sprejme v skladu s postopkom iz člena 13(3). Komisija poskrbi za zaupnost komercialno občutljivih podatkov.
Člen 8
Smernice
1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 13(2) sprejme in spreminja smernice o zadevah iz odstavkov 2 in 3 in glede mehanizmov nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij, če je to ustrezno in v skladu z načeli iz člena 3 in 4. Komisija pri prvem sprejemanju smernic zagotovi, da so v enem okvirnem ukrepu vsebovane najmanj zadeve iz odstavka 2(a) in (d), in iz odstavka 3.
2. Smernice določijo:
(a) podrobnosti postopka za določanje, kateri upravljavci prenosnih omrežij so obvezani plačati nadomestilo za čezmejne pretoke, kar zajema tudi razdelitev med upravljavci nacionalnih prenosnih omrežij, kjer se čezmejni pretoki začnejo, in omrežij, kjer se ti pretoki končajo, v skladu s členom 3(2);
(b) podrobnosti glede postopka plačil, vključno z določitvijo prvega časovnega obdobja, za katero se nadomestilo izplača, v skladu z drugim pododstavkom člena 3(3);
(c) podrobnosti metodologij za ugotavljanje prevajanja čezmejnih pretokov, za katere se izplača nadomestilo po členu 3, v smislu količine in vrste pretoka, in določitev obsega teh tokov kot izvirajo ali poniknejo v prenosnih omrežjih posameznih držav članic, v skladu s členom 3(5);
(d) podrobnosti metodologije za določanje stroškov in koristi, nastalih zaradi prevajanja čezmejnih pretokov, v skladu s členom 3(6);
(e) podrobnosti obravnave v smislu mehanizma nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij za pretoke električne energije, ki izvirajo ali poniknejo v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora;
(f) vključevanje nacionalnih sistemov, ki so med seboj povezani z daljnovodi za enosmerni tok, v skladu s členom 3.
3. Smernice tudi opredelijo ustrezna pravila za postopno uskladitev temeljnih načel za določanje cen za proizvajalce in odjemalce („obremenitev“) po nacionalnih tarifnih sistemih, vključno z vplivom mehanizma nadomestil med UPO na nacionalni sistem omrežnin in vzpostavitvijo ustreznih in učinkovitih lokacijskih signalov, v skladu z načeli iz člena 4.
Smernice omogočijo vzpostavitev ustreznih in učinkovitih usklajenih lokacijskih signalov na evropski ravni.
Nobeno usklajevanje v tem smislu ne preprečuje državam članicam uporabe mehanizmov, s katerimi zagotovijo, da je omrežnina za odjemalce („obremenitev“) primerljiva na njihovem celotnem ozemlju.
4. V skladu s postopkom iz člena 13(2) Komisija, če je potrebno, spremeni smernice o upravljanju in dodeljevanju razpoložljivih prenosnih zmogljivosti ali povezav med nacionalnimi omrežji iz priloge k tej uredbi, skladno z načeli iz členov 5 in 6, zlasti zaradi vključevanja podrobnih smernic o vseh v praksi uporabljenih metodologijah za dodeljevanje zmogljivosti in zaradi zagotavljanja, da se mehanizmi za razreševanje prezasedenosti razvijajo na način, ki je združljiv s cilji notranjega trga. Če je to ustrezno, se pri spremembi smernic določijo tudi pravila o minimalnih varnostnih in obratovalnih standardih za uporabo omrežij in njihovo obratovanje, kot predpisuje člen 5(2).
Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic Komisija poskrbi, da smernice izpolnjujejo minimalno stopnjo usklajenosti, ki je potrebna za doseganje ciljev te uredbe in da ne prekoračijo okvirov, potrebnih za ta namen.
Pri sprejemanju ali spreminjanju smernic Komisija navede dejavnosti, ki jih je opravila v zvezi z zadevnimi smernicami z ozirom na skladnost pravil tretjih držav, ki so del Evropskega elektroenergetskega sistema.
Člen 9
Regulatorni organi
Regulatorni organi pri izvajanju svojih odgovornosti zagotovijo skladnost s to uredbo in smernicami, sprejetimi v skladu s členom 8. Pri izpolnjevanju ciljev te uredbe regulatorni organi sodelujejo med seboj in s Komisijo, če je to ustrezno.
Člen 10
Zagotavljanje podatkov in zaupnost
1. Države članice in regulatorni organi na zahtevo Komisije tej predložijo vse potrebne podatke za namene členov 3(4) in 8.
Regulatorni organi predvsem za namene členov 3(4) in 3(6) redno dajo na voljo podatke o dejanskih stroških upravljavcev nacionalnih prenosnih omrežij ter vse potrebne podatke v zvezi s fizičnimi pretoki v omrežjih upravljavcev prenosnih omrežij, in s stroški omrežij.
Komisija določi smiseln časovni rok, ko morajo biti podatki predloženi, ob upoštevanju kompleksnosti zahtevanih podatkov in nujnosti potrebe po podatkih.
2. Če zadevna država članica ali regulatorni organ ne zagotovi teh podatkov v danem obdobju iz odstavka 1, lahko Komisija vse podatke, potrebne za namene člena 3(4) in 8, zahteva neposredno od zadevnih podjetij. Če Komisija pošlje zahtevo za predložitev podatkov podjetju, mora obenem posredovati izvod te zahteve regulatornim organom države članice, na katere ozemlju je sedež podjetja.
3. V svoji zahtevi za podatke Komisija navede pravno podlago zahteve, časovni rok za predložitev podatkov, namen zahteve ter kazni iz člena 12(2) za posredovanje napačnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov. Komisija določi smiseln časovni rok ob upoštevanju kompleksnosti zahtevanih podatkov in nujnosti potrebe po podatkih.
4. Zahtevane podatke predložijo lastniki podjetja ali njihovi zastopniki ali, v primeru pravnih oseb, osebe, ki so pooblaščene za zastopanje bodisi zakonsko bodisi na podlagi ustanovitvenega akta. Ustrezno pooblaščeni odvetniki lahko predložijo podatke v imenu svojih strank, vendar v tem primeru stranka ostane v celoti odgovorna, če so predloženi podatki nepopolni, napačni ali zavajajoči.
5. Če podjetje ne predloži zahtevanih podatkov v časovnem roku, ki ga določi Komisija, ali predloži nepopolne podatke, Komisija lahko z odločbo zahteva podatke, ki jih je treba predložiti. Odločba podrobno opredeli podatke, ki jih je treba predložiti, in določi časovni rok za predložitev podatkov. Odločba navaja kazni, predpisane v členu 12(2). Opozori tudi na pravico, da odločbo pregleda Sodišče Evropskih skupnosti.
Komisija obenem pošlje izvod svoje odločbe regulatornim organom države članice, na katere ozemlju se nahaja kraj stalnega bivališča osebe ali sedež podjetja.
6. Podatki, zbrani po tej uredbi, se uporabijo le za namene členov 3(4) in 8.
Komisija ne sme razkriti tistih podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo, ki so zajeti v obveznost varovanja poslovne skrivnosti.
Člen 11
Pravica držav članic do podrobnejših ukrepov
Ta uredba ne posega v pravice držav članic, da vzdržujejo ali uvedejo ukrepe, ki vsebujejo podrobnejše določbe kakor ukrepi iz te uredbe in smernice iz člena 8.
Člen 12
Kazni
1. Brez poseganja v določbe odstavka 2 lahko države članice predpišejo pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje kazni. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice sporočijo te določbe Komisiji najpozneje do 1. julija 2004 in jo nemudoma obvestijo o vsaki kasnejši spremembi teh določb.
2. Komisija lahko z odločbo naloži podjetjem denarne kazni, ki ne presegajo 1 % skupnega prometa v preteklem poslovnem letu, če ta podjetja namerno ali iz malomarnosti predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na zahtevo, podano v skladu s členom 10(3), ali ne predložijo podatkov v časovnem obdobju, določenim v odločbi skladno s prvim pododstavkom člena 10(5).
Pri določanju višine denarne kazni mora biti upoštevana resnost neupoštevanja zahtev iz prvega pododstavka.
3. Predvidene kazni iz odstavka 1 in odločbe, sprejete po odstavku 2, ne smejo posegati na področje kazenskega prava.
Člen 13
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 14
Poročilo Komisije
Komisija spremlja izvajanje te uredbe. Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe pošlje poročilo o izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem Uredbe. Poročilo predvsem preuči, v kakšni meri je bila Uredba uspešna pri zagotavljanju nepristranskih in stroške odražajočih razmer za dostop do omrežij za čezmejne izmenjave električne energije, da bi izboljšala izbiro odjemalcev na dobro delujočem notranjem trgu z električno energijo in dolgoročno zanesljivost oskrbe, in v kakšni meri so vzpostavljeni učinkoviti lokacijski signali. Poročilo spremljajo ustrezni predlogi in/ali priporočila, če je to potrebno.
Člen 15
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2004.
Glede medmrežnih povezovanj med Slovenijo in sosednjimi državami članicami se člen 6(1) in pravila 1 do 4 v poglavju „Splošno“ iz Priloge začnejo uporabljati 1. julija 2007. Ta odstavek se uporablja samo za zmogljivost medmrežnega povezovanja, ki jo dodeli slovenski upravljavec prenosnih sistemov in to samo, če ta zmogljivost ne preseže polovice skupne razpoložljive zmogljivosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Smernice za upravljanje in dodeljevanje razpoložljive prenosne zmogljivosti povezav med nacionalnimi omrežji
1. Splošne določbe
1.1 Upravljavci prenosnih omrežij si prizadevajo sprejeti vse trgovinske posle, tudi posle, ki vključujejo čezmejno trgovanje.
1.2 Kadar ni prezasedenosti, tudi ni omejitve dostopa do povezave. Kjer je to običajno, ni potrebe po stalnem splošnem postopku dodeljevanja dostopa do storitve čezmejnega prenosa.
1.3 Kadar redni trgovinski posli niso združljivi z varnim delovanjem omrežja, UPO blažijo prezasedenost v skladu z zahtevami za operativno varnost omrežja in si pri tem prizadevajo zagotoviti, da s tem povezani stroški ostanejo na gospodarsko učinkoviti ravni. V primeru, da ni mogoče uporabiti stroškovno ugodnejših ukrepov, je predvideno ponovno razporejanje ali kompenzacija.
1.4 V primeru strukturne prezasedenosti začnejo UPO takoj izvajati ustrezna vnaprej opredeljena in dogovorjena pravila razreševanja prezasedenosti in dogovore. Metode razreševanja prezasedenosti zagotavljajo, da so fizični pretoki energije, povezani s celotno dodeljeno prenosno zmogljivostjo, v skladu z varnostnimi standardi omrežja.
1.5 Metode, sprejete za razreševanje prezasedenosti, dajejo udeležencem na trgu in UPO učinkovite ekonomske signale, podpirajo konkurenco in so primerne za regionalno uporabo ter uporabo v Skupnosti.
1.6 Pri razreševanju prezasedenosti se ne sme razlikovati med transakcijami. Določena zahteva za prenosno storitev se zavrne le, kadar so hkrati izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) dodatni fizični pretoki energije, ki so posledica sprejetja take zahteve, kažejo, da ni več mogoče zagotavljati varnega delovanja elektroenergetskega sistema in
(b) denarna vrednost tega zahtevka je v postopku razreševanja prezasedenosti nižja od vseh drugih zahtev, ki naj bi bile sprejete za isto storitev in pod istimi pogoji.
1.7 Pri opredeljevanju ustreznih območij omrežja, v in med katerimi se uporablja razreševanje prezasedenosti, UPO upoštevajo načela stroškovne učinkovitosti in zmanjšanja negativnih učinkov na notranji trg z električno energijo. UPO še zlasti ne smejo omejiti zmogljivosti interkonekcijskih povezav z namenom reševanja prezasedenosti na njihovem nadzornem območju, razen iz zgoraj navedenih vzrokov in vzrokov operativne varnosti ( 7 ). V primeru take situacije ga morajo UPO opisati in na pregleden način predstaviti vsem uporabnikom. Tak položaj je dopusten le, dokler se ne najde dolgoročna rešitev. UPO vsem uporabnikom opišejo in na pregleden način predstavijo metodologijo in projekte za doseganje dolgoročne rešitve.
1.8 UPO pri izravnavanju omrežja na nadzornem območju z operativnimi ukrepi v omrežju in ponovnim razporejanjem upoštevajo učinek teh ukrepov na sosednja nadzorna območja.
1.9 Najpozneje do 1. januarja 2008 se usklajeno in v skladu s pogoji varnega delovanja vzpostavijo mehanizmi za razreševanje prezasedene zmogljivosti interkonekcijskih povezav večkrat na dan z namenom čim bolj povečati tržne priložnosti in predvideti čezmejno izravnavanje.
1.10 Nacionalni regulativni organi redno vrednotijo metode razreševanja prezasedenosti, pri čemer posebno pozornost namenjajo skladnosti z načeli in pravili iz te uredbe in smernic ter s pogoji, ki jih v skladu s temi načeli in pravili določijo regulativni organi. Tako vrednotenje vključuje posvetovanje vseh udeležencev na trgu in namenske študije.
2. Metode razreševanja prezasedenosti
2.1 Metode razreševanja prezasedenosti so tržno zasnovane in omogočajo učinkovito čezmejno trgovanje. Zato se zmogljivost dodeli samo z eksplicitnimi (zmogljivost) ali implicitnimi (zmogljivost in energija) dražbami. Za isto povezavo lahko obstajata obe metodi hkrati. Pri trgovanju večkrat na dan se lahko uporablja neprekinjeno trgovanje.
2.2 Mehanizmi razreševanja prezasedenosti lahko glede na pogoje konkurence omogočajo tako dolgoročno kot tudi kratkoročno dodeljevanje prenosne zmogljivosti.
2.3 Vsak postopek dodeljevanja zmogljivosti dodeli predpisan delež razpoložljive interkonekcijske zmogljivosti in preostalo zmogljivost, ki še ni dodeljena, ter zmogljivost, ki so jo sprostili imetniki zmogljivosti iz prejšnjih dodelitev.
2.4 UPO optimizirajo stopnjo zagotovljene zmogljivosti, pri tem pa upoštevajo obveznosti in pravice udeleženih UPO ter obveznosti in pravice udeležencev na trgu, da se omogoči učinkovita in smotrna konkurenca. Primeren delež zmogljivosti se lahko ponudi na trgu z nižjo stopnjo zagotovljene zmogljivosti, vendar morajo biti udeleženci na trgu ves čas seznanjeni z natančni pogoji za prenos s čezmejnimi vodi.
2.5 Pravice do dostopa do dolgoročnih in srednjeročnih dodelitev so pravice do zagotovljene prenosne zmogljivosti. V času imenovanja velja zanje načelo „uporabi ali izgubi“ ali „uporabi ali prodaj“.
2.6 UPO opredelijo ustrezno strukturo za dodeljevanje zmogljivosti v različnih časovnih obdobjih. To lahko vključuje možnost rezervacije najmanjšega odstotka zmogljivosti interkonekcijskih povezav za dnevno dodelitev ali dodelitev večkrat na dan. To strukturo dodeljevanja preverijo ustrezni regulativni organi. Pri pripravi svojih predlogov UPO upoštevajo:
(a) značilnosti trgov,
(b) operativne pogoje, kot so posledice združevanja jasno napovedanih razporedov,
(c) stopnjo usklajenosti odstotkov in časovnih obdobij, določenih za različne mehanizme dodeljevanja zmogljivosti, ki se uporabljajo.
2.7 Pri dodeljevanju zmogljivosti se ne sme razlikovati med udeleženci na trgu, ki želijo uveljaviti svoje pravice do uporabe dvostranskih dobavnih pogodb, in udeleženci, ki želijo prodajati na borzi električne energije. V določenem časovnem okviru se izbere ponudba z najvišjo implicitno ali eksplicitno vrednostjo.
2.8 V regijah, kjer so terminski finančni trgi z električno energijo dobro razviti in učinkoviti, se celotna zmogljivost interkonekcijskih povezav dodeli z implicitnimi dražbami.
2.9 Razen v primeru novih povezovalnih daljnovodov, ki so v skladu s členom 7 Uredbe upravičeni do izvzetja, izklicne cene pri metodah dodeljevanja zmogljivosti niso dovoljene.
2.10 Načeloma lahko vsi morebitni udeleženci na trgu sodelujejo v postopku dodeljevanja brez omejitev. Da bi se izognili nastanku ali povečanju problemov zaradi morebitne zlorabe prevladujočega položaja enega od udeležencev na trgu, lahko ustrezni regulativni organ in/ali organi, pristojni za konkurenco, kjer je to primerno, odredijo splošne omejitve ali omejitve za posamezno gospodarsko družbo zaradi prevladujočega položaja na trgu.
2.11 Udeleženci na trgu UPO do določenega roka natančno opredelijo uporabo zmogljivosti za vsako časovno obdobje. Rok je določen tako, da lahko UPO prerazporedijo neuporabljeno zmogljivost za ponovno dodelitev v naslednjem časovnem obdobju – vključno z uporabo večkrat na dan.
2.12 Z zmogljivostjo je mogoče prosto sekundarno trgovati pod pogojem, da je UPO o tem pravočasno vnaprej obveščen. Kadar UPO zavrne sekundarno trgovanje (transakcijo), mora to jasno in pregledno sporočiti ter to razložiti vsem udeležencem na trgu in o tem uradno obvestiti regulativni organ.
2.13 Finančne posledice neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti nosijo tisti, ki so odgovorni za tako neizpolnjevanje. Kadar udeleženci na trgu ne uporabijo zmogljivosti, za katero so se obvezali, da jo bodo uporabili, ali v primeru eksplicitne dražbe zmogljivosti ne trgujejo sekundarno ali zmogljivosti ne vrnejo pravočasno, izgubijo pravice do take zmogljivosti in plačajo dajatev, ki odraža stroške. Vse dajatve, ki odražajo stroške, nastale zaradi neporabljene zmogljivosti, morajo biti upravičene in sorazmerne. Prav tako mora UPO, ki ne izpolni svojih obveznosti, udeležencem na trgu nadomestiti izgubo pravic do zmogljivosti. Posledične izgube se pri tem ne upoštevajo. Ključni načini in metode za določanje obveznosti, ki nastanejo zaradi neizpolnjevanja obveznosti, se določijo vnaprej glede na finančne posledice, pregledajo pa jih ustrezni nacionalni regulativni organ ali organi.
3. Usklajevanje
3.1 UPO usklajujejo in izvajajo dodeljevanje zmogljivosti na interkonekcijski povezavi v skupnem postopku dodeljevanja. Kadar je pričakovati, da bo trgovinska menjava med dvema državama (UPO) znatno vplivala na pogoje fizičnega pretoka v tretji državi (UPO), vsi zadevni UPO uskladijo metode razreševanja prezasedenosti s skupnim postopkom razreševanja prezasedenosti. Nacionalni regulativni organi in UPO zagotovijo, da noben od postopkov razreševanja prezasedenosti, ki ima velik vpliv na fizične pretoke električne energije v drugih omrežjih, ni enostranski.
3.2 Skupna usklajena metoda razreševanja prezasedenosti in postopek za dodeljevanje zmogljivosti na trgu vsaj enkrat letno, mesečno in dan vnaprej, se uporabljata najpozneje do 1. januarja 2007 med državami v naslednjih regijah:
(a) Severna Evropa (Danska, Švedska, Finska, Nemčija in Poljska),
(b) Severozahodna Evropa (Beneluks, Nemčija in Francija),
(c) Italija (Italija, Francija, Nemčija, Avstrija, Slovenija in Grčija),
(d) Srednjevzhodna Evropa (Nemčija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija in Slovenija),
(e) Jugozahodna Evropa (Španija, Portugalska in Francija),
(f) Združeno kraljestvo, Irska in Francija,
(g) baltske države (Estonija, Latvija in Litva).
Pri državah, ki so vključene v interkonekcijsko povezavo in ki pripadajo več kot eni regiji, se metode razreševanja prezasedenosti lahko razlikujejo, da se zagotovi združljivost z uporabljenimi metodami v ostalih regijah, ki jim te države pripadajo. V tem primeru ustrezni UPO predlagajo metodo, ki jo nato pregleda ustrezni nacionalni regulativni organi.
3.3 Regije iz točke 2.8 lahko celotno zmogljivost interkonekcijskih povezav dodelijo z dodeljevanjem dan vnaprej.
3.4 V teh sedmih regijah se opredelijo združljivi postopki razreševanja prezasedenosti z namenom, da se oblikuje resnično povezan notranji evropski trg z električno energijo. Strankam na trgu ne bodo ponujeni nezdružljivi regionalni sistemi.
3.5 Zaradi spodbujanja poštene in učinkovite konkurence in čezmejnega trgovanja vključuje usklajevanje med UPO v regijah iz točke 3.2 vse stopnje od izračunavanja zmogljivosti in optimizacije dodeljevanja do varnega delovanja omrežja ter jasno dodeljevanje odgovornosti. Tako usklajevanje vključuje zlasti:
(a) uporabo skupnega modela prenosa, ki učinkovito obravnava med seboj odvisne fizične pretoke v zanki in upošteva neskladja med fizičnimi in trgovinskimi tokovi,
(b) dodelitev in imenovanje zmogljivosti za učinkovito obravnavanje med seboj odvisnih fizičnih pretokov v zanki,
(c) enake obveznosti za imetnike zmogljivosti o posredovanju informacije o nameravani uporabi zmogljivosti, tj. imenovanje zmogljivosti (za eksplicitne dražbe),
(d) enaka časovna obdobja in čas zapiranja,
(e) enako strukturo za dodeljevanje zmogljivosti v različnih časovnih obdobjih (npr. 1 dan, 3 ure, 1 teden itd.) in glede na prodane količine zmogljivosti (količina moči, izražena v MW, MWh itd.),
(f) dosleden pogodbeni okvir z udeleženci na trgu,
(g) preverjanje, ali pretoki izpolnjujejo varnostne zahteve omrežja za operativno načrtovanje in obratovanje v realnem času,
(h) obračunavanje in uveljavljanje ukrepov razreševanja prezasedenosti.
3.6 Usklajevanje vključuje tudi izmenjavo informacij med UPO. Narava, čas in pogostost izmenjave informacij je združljiva z dejavnostmi iz točke 3.5 in delovanjem trgov z električno energijo. Ta izmenjava informacij omogoča UPO predvsem najboljše možne napovedi globalnega položaja omrežja, da lahko ocenijo pretoke v svojem omrežju in razpoložljive zmogljivosti interkonekcijskih povezav. UPO, ki zbira informacije v imenu drugega UPO, udeleženemu UPO vrne rezultate zbiranja podatkov.
4. Časovni razpored operacij na trgu
4.1 Dodeljevanje razpoložljive prenosne zmogljivosti mora potekati dovolj zgodaj. Pred vsako dodelitvijo zadevni UPO skupaj objavijo zmogljivost, ki bo dodeljena, in pri tem, kjer je primerno, upoštevajo zmogljivost, zagotovljeno s pravicami do zagotovljenega prenosa in, kjer je ustrezno, s tem povezana imenovanja za pobotanje, ter časovna obdobja, v katerih bo zmogljivost zmanjšana ali ne bo na voljo (na primer zaradi vzdrževanja).
4.2 Imenovanje pravic do prenosa mora potekati ob popolnem upoštevanju varnosti omrežja in dovolj zgodaj pred trgovanjem dan vnaprej na vseh ustreznih organiziranih trgih in pred objavo zmogljivosti, ki bo dodeljena na podlagi mehanizma dodeljevanja dan vnaprej ali večkrat na dan. Imenovanje pravic do prenosa v nasprotni smeri se pobotajo zaradi učinkovite uporabe medsebojne povezave.
4.3 Zaporedno dodeljevanje razpoložljivega prenosa večkrat na dan poteka za dan D na dan D-1 ali D po izdaji navedenih ali dejanskih razporedov proizvodnje dan vnaprej.
4.4 Pri pripravi delovanja omrežja dan vnaprej UPO izmenjajo informacije s sosednjimi UPO, vključno z napovedjo topologije omrežja, razpoložljivostjo in predvideno zmogljivostjo proizvodnih enot in pretokov obremenitve z namenom, da se z operativnimi ukrepi optimizira uporaba celotnega omrežja v skladu s pravili za varno delovanje omrežja.
5. Preglednost
5.1 UPO objavijo vse ustrezne podatke v zvezi z razpoložljivostjo omrežja, dostopom do omrežja in uporabo omrežja, vključno s poročilom, kdaj in zakaj obstaja prezasedenost, ter metodami, uporabljenimi za razreševanje prezasedenosti in načrti za razreševanje v prihodnje.
5.2 UPO objavijo splošen opis metode razreševanja prezasedenosti, ki se uporablja v različnih okoliščinah za čim večje povečanje zmogljivosti, ki je na voljo na trgu, in splošno shemo za izračun zmogljivosti interkonekcijskih povezav v različnih časovnih obdobjih, ki temelji na električnih in fizikalnih lastnostih omrežja. Tako shemo pregledajo regulativni organi zadevnih držav članic.
5.3 UPO razreševanje prezasedenosti in postopke dodeljevanja zmogljivosti, časovne okvire in postopke za uporabo zmogljivosti, opis ponujenih izdelkov ter pravic in obveznosti tako UPO kot stranke, ki prejme zmogljivost, vključno z obveznostmi, ki nastanejo v primeru neizpolnjevanja obveznosti, podrobno opišejo in na pregleden način posredujejo vsem morebitnim uporabnikom omrežja.
5.4 Varnostni standardi za obratovanje in načrtovanje so sestavni del informacij, ki jih UPO objavijo v odprtem javnem dokumentu. Ta dokument pregledajo tudi nacionalni regulativni organi.
5.5 UPO objavijo vse ustrezne podatke o čezmejnem trgovanju na podlagi najboljše možne napovedi. Da bi izpolnili to obveznost, zadevni udeleženci na trgu UPO predložijo vse ustrezne podatke. Način objave takih informacij pregledajo regulativni organi. UPO objaviti najmanj:
(a) letno: informacije o dolgoročnem razvoju prenosne infrastrukture in njen vpliv na zmogljivost čezmejnega prenosa;
(b) mesečno: predvidena prenosna zmogljivost, ki bo na voljo na trgu čez en mesec in eno leto ob upoštevanju vseh informacij, ki jih ima UPO na voljo v času izračuna napovedi (npr. vpliv zimske in letne sezone na zmogljivost vodov, vzdrževanje omrežja, razpoložljivost proizvodnih enot itd.);
(c) tedensko: predvidena prenosna zmogljivost, ki bo na voljo na trgu čez en teden ob upoštevanju vseh ustreznih informacij, ki jih imajo UPO na voljo v času izračuna napovedi (npr. vpliv poletne in zimske sezone na zmogljivost vodov, vzdrževalna dela na omrežju, razpoložljivost proizvodnih enot itd.);
(d) dnevno: prenosno zmogljivost, ki bo na voljo trgu čez en dan ali večkrat dnevno za vsako tržno časovno enoto ob upoštevanju vseh pobotanih imenovanj za dan vnaprej, razporeditev proizvodnje dan vnaprej, predvideno povpraševanje in načrtovana vzdrževana dela na omrežju;
(e) skupno dodeljeno zmogljivost za vsako tržno časovno enoto ter vse ustrezne pogoje, pod katerimi se ta zmogljivost lahko uporabi (npr. končna cena na dražbi, obveznosti glede uporabe zmogljivosti itd.), da se ugotovi preostala zmogljivost;
(f) čim prej po vsaki dodelitvi dodeljeno zmogljivost in navedbo plačanih cen;
(g) skupno uporabljeno zmogljivost za vsako tržno časovno enoto takoj po imenovanju;
(h) čim bližje realnemu času: skupne realizirane trgovinske in fizične pretoke za vsako tržno časovno enoto, vključno z opisom vpliva korektivnega ukrepanja UPO (kot je omejitev) za reševanje problemov omrežja ali sistema;
(i) predhodne informacije o načrtovanih začasnih prekinitvah delovanja ter naknadne informacije o načrtovanih ali nenačrtovanih začasnih prekinitvah delovanja proizvodnih enot, večjih od 100 MW, za prejšnji dan.
5.6 Vse ustrezne informacije so na trgu na voljo pravočasno za pogajanje o vseh transakcijah (kot je čas pogajanja o letnih dobavnih pogodbah za industrijske uporabnike ali čas pošiljanja ponudb na organizirane trge).
5.7 UPO objavijo ustrezne informacije o predvidenem povpraševanju in proizvodnji za časovna obdobja iz točk 5.5 in 5.6. UPO objavijo tudi ustrezne informacije, potrebne za čezmejni izravnalni trg.
5.8 Po objavi napovedi se za napovedane informacije objavijo tudi naknadno realizirane vrednosti v časovnem obdobju, ki sledi obdobju, na katero se nanaša napoved, ali najpozneje naslednji dan (D+1).
5.9 Vse informacije, ki jih objavijo UPO, so brezplačne in lahko dostopne. Vsi podatki so dostopni tudi z ustreznimi in standardiziranimi sredstvi izmenjave informacij, ki se opredelijo v tesnem sodelovanju s strankami na trgu. Podatki vključujejo informacije o preteklih časovnih obdobjih (za najmanj dve leti), tako da imajo tudi novi udeleženci na trgu dostop do takih podatkov.
5.10 UPO redno izmenjujejo niz dovolj točnih podatkov o omrežju in pretoku obremenitve z namenom, da lahko vsak UPO na svojem območju izračuna pretok obremenitve. Isti niz podatkov se na zahtevo posreduje regulativnim organom in Evropski komisiji. Regulativni organi in Evropska komisija zagotovijo zaupno ravnanje s tem nizom podatkov tako v svojem imenu kot tudi v imenu svetovalcev, ki zanje opravljajo analitsko delo na podlagi teh podatkov.
6. Uporaba prihodka od prezasedenosti
6.1 Postopki razreševanja prezasedenosti lahko v vnaprej določenem časovnem okviru ustvarjajo prihodek samo v primeru prezasedenosti, ki je posledica navedenega časovnega okvira, razen v primeru novih povezovalnih daljnovodov, ki so v skladu s členom 7 Uredbe upravičeni do izvzetja. Postopek za razdelitev teh prihodkov preverijo regulativni organi. Ta ne sme izkrivljati postopka dodeljevanja v korist katere koli stranke, ki je zaprosila za zmogljivost ali energijo, in ne sme imeti zaviralnega učinka na znižanje prezasedenosti.
6.2 Nacionalni regulativni organi delujejo pregledno, kar zadeva uporabo prihodkov, ki izhajajo iz dodeljevanja zmogljivosti interkonekcijskih povezav.
6.3 Prihodek od prezasedenosti si razdelijo zadevni UPO v skladu z merili, o katerih so se sporazumeli zadevni UPO in ki so jih pregledali ustrezni regulativni organi.
6.4 UPO vnaprej jasno določijo, kako bodo uporabili nastale prihodke od prezasedenosti, in poročajo o dejanski uporabi tega prihodka. Regulativni organi preverijo in potrdijo, da je ta uporaba v skladu s to direktivo in smernicami in da je skupni znesek prihodka od prezasedenosti, ki izhaja iz dodeljevanja zmogljivosti interkonekcijskih povezav, namenjen najmanj enemu od treh namenov iz člena 6(6) Uredbe.
6.5 Regulativni organi vsako leto do 31. julija istega leta objavijo poročilo, v katerem so navedeni prihodki, nastali v 12-mesečnem obdobju do 30. junija istega leta, in kako so bili ti zadevni prihodki uporabljeni, ter potrditev, da je ta uporaba v skladu s to direktivo in smernicami ter da je skupni znesek prihodka od prezasedenosti namenjen enemu od treh predpisanih namenov.
6.6 Uporaba prihodka od prezasedenosti za naložbe za vzdrževanje ali povečanje zmogljivosti interkonekcijskih povezav se dodeli zlasti posebnim, vnaprej opredeljenim projektom, ki prispevajo k razbremenitvi obstoječe povezane prezasedenosti in ki se lahko izvedejo v razumnem času, zlasti kar zadeva postopek odobritve.
( 1 ) UL C 240 E, 28.8.2001, str. 72, in UL C 227 E, 24.9.2002, str. 440.
( 2 ) UL C 36, 8.2.2002, str. 10.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2002 (UL C 47 E, 27.2.2003, str. 379), Skupno stališče Sveta z dne 3. februarja 2003 (UL C 50 E, 4.3.2003, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. junija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 4 ) UL L 27, 30.1.1997, str. 20.
( 5 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 6 ) UL L 176, 15.7.2003, str. 37.
( 7 ) Operativna varnost pomeni, da „prenosni sistem upošteva dogovorjene varnostne omejitve“.