Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 ( 3 ) je vzpostavila sistem Skupnosti za ribištvo in ribogojstvo. V skladu s to uredbo se mora Svet odločiti o potrebnih prilagoditvah do 31. decembra 2002.

(2)

Področje urejanja skupne ribiške politike zajema ohranjevanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov in ribogojstvo, kakor tudi predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kadar se take aktivnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Skupnosti ali jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti ali državljani držav članic, upoštevajoč določbe člena 117 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki ne posega v primarno odgovornost države zastave.

(3)

Glede na to, da mnogi staleži rib še naprej upadajo, bi bilo treba izboljšati skupno ribiško politiko, da se zagotovi dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov, ki temelji na zanesljivem znanstvenem mnenju in na previdnostnem pristopu, temelječem na enaki presoji, kakor previdnostno načelo iz člena 174 Pogodbe.

(4)	Cilj skupne ribiške politike bi torej moral biti zagotovitev trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov in ribogojstva v smislu trajnostnega razvoja, upoštevajoč uravnovešen okoljski, gospodarski in socialni vidik.

(5)	Pomembno je, da se upravljanje skupne ribiške politike vodi po načelu dobrega upravljanja in da so sprejeti ukrepi medsebojno združljivi in v skladu z drugo politiko Skupnosti.

(6)

Cilj trajnostnega izkoriščanja bo učinkoviteje dosežen z večletnim pristopom k upravljanju ribištva, vključno z večletnimi načrti upravljanja staležev, katerih obseg se določi na pragu varnih bioloških mej ali v teh mejah. Za staleže zunaj varnih bioloških meja je treba brezpogojno sprejeti večletne načrte obnovitve. V skladu z znanstvenim menjem se lahko za te staleže zahteva precejšnje zmanjšanje ribolovnega napora.

(7)	Ti večletni načrti bi morali vzpostaviti cilje za trajnostno izkoriščanje zadevnih staležev, zajemati pravila o ribolovu, ki določajo način, kako se izračunava letni ulov in/ali meje ribolovnega napora in zagotoviti druge posebne ukrepe glede upravljanja, upoštevajoč tudi učinek na druge vrste.

(8)	Vsebina večletnih načrtov bi morala biti sorazmerna s statusom ohranjevanja staležev, z nujnostjo njihove obnovitve in lastnostmi teh staležev ter z ribolovnimi območji, kjer so ulovljeni.

(9)	Trajnostno izkoriščanje staležev, za katere ni bil vzpostavljen večletni načrt, je treba zagotoviti s postavitvijo meja ulova in/ali napora.

(10)	Treba bi bilo zagotoviti, da države članice ali Komisija sprejmejo nujne ukrepe in da zahtevajo takojšnje akcije v primeru resne grožnje ohranjanju virov ali morskemu ekosistemu zaradi ribolovnih aktivnosti.

(11)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da za svojo cono 12 navtičnih milj sprejmejo ukrepe za ohranjevanje in upravljanje, ki se uporabljajo za vsa ribiška plovila, pod pogojem, da so, kadar se uporabljajo za ribiška plovila drugih držav članic, sprejeti ukrepi nediskriminatorni in temeljijo na predhodnem posvetovanju, ter da Skupnost ni sprejela ukrepov, ki se izrecno nanašajo na ohranjevanje in upravljanje znotraj tega območja.

(12)

Ladjevje Skupnosti bi bilo treba zmanjšati, da se uskladi z razpoložljivimi viri, in za dosego navedenega cilja, predvideti posebne ukrepe, kot je določitev referenčnih stopenj za ribolovno zmogljivost, ki se ne smejo preseči, ustanovitev posebnega instrumenta Skupnosti za pospeševanje razreza ribiških plovil in nacionalnih postopkov za vstop/izstop.

(13)	Vsaka država članica bi morala vzdrževati nacionalno evidenco ribiških plovil, ki bi morala biti na razpolago Komisiji za spremljanje velikosti ladjevja držav članic.

(14)

Veljavna pravila, ki omejujejo dostop do virov držav članic znotraj con 12 navtičnih milj, zadovoljivo prispevajo k ohranjevanju z omejevanjem ribolovnega napora v najobčutljivejšem delu voda Skupnosti in ohranjevanju tradicionalnih ribolovnih aktivnosti, od katerih je močno odvisen socialni in gospodarski razvoj nekaterih obalnih skupnosti. Zato bi se morala še nadalje uporabljati do 31. decembra 2012.

(15)	Čeprav bi bilo treba za zdaj obdržati druge omejitve glede dostopa, ki jih vsebuje zakonodaja Skupnosti, jih je treba revidirati, da se oceni, ali so potrebne za zagotovitev trajnostnega ribolova.

(16)	Glede na negotovo gospodarsko stanje ribiške industrije in odvisnost nekaterih obalnih skupnosti od ribolova je treba zagotoviti ustrezno stabilnost ribolovnih aktivnosti z dodelitvijo ribolovnih možnosti državam članicam na podlagi napovedljivega deleža staležev za vsako državo članico.

(17)

Glede na začasni biološki položaj staležev bi morala navedena stabilnost varovati posebne potrebe regij, kjer so lokalni prebivalci še posebej odvisni od ribolova in z njim povezanih aktivnosti, kakor je odločil Svet v svoji Resoluciji z dne 3. novembra 1976 ( 4 ) o nekaterih zunanjih vidikih ustanovitve ribolovne cone v Skupnosti, ki bi se razprostirala na 200 miljah, z veljavnostjo od 1. januarja 1977, in zlasti v Prilogi VII k resoluciji.

(18)	Zato je treba v tem pomenu razumeti pojem ustrezne ciljne stabilnosti.

(19)

Skupnost bi morala za ribolov okrepiti sistem nadzora in izvrševanja, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje skupne ribiške politike in da bi se še bolj razjasnila delitev odgovornosti med organi držav članic in Komisijo. Zato je ustrezno, da se v to uredbo vstavi temeljne določbe, ki urejajo nadzor, inšpekcijo in izvrševanje pravil skupne ribiške politike, del katerih že zajema Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o vzpostavitvi sistema nadzora za skupno ribiško politiko ( 5 ). Navedena uredba mora ostati v veljavi, dokler se ne sprejmejo vsa potrebna izvedbena pravila.

(20)	Določbe o nadzoru, inšpekciji in izvrševanju zadevajo na eni strani obveznosti kapitanov ribiških plovil in izvajalcev v tržni verigi in na drugi strani določajo različne odgovornosti za države članice in Komisijo.

(21)

Skupnost bi morala imeti možnost izvesti odbitek od ribolovnih možnosti, kadar je država članica prekoračila dodeljene ji ribolovne možnosti. Če je bilo ugotovljeno, da je država članica prekoračila ribolovne možnosti in da je zato druga država članica utrpela škodo, bi se moral del ali ves odbitek dodeliti navedeni državi članici.

(22)	Države članice morajo sprejeti takojšnje ukrepe za preprečitev nadaljevanja resnih kršitev, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1447/1999 z dne 24. junija 1999 o seznamu načinov vedenja, ki resno kršijo pravila skupne ribiške politike ( 6 ).

(23)	Komisija bi morala imeti možnost sprejeti takojšnje preventivne ukrepe, če obstaja tveganje, da ribolovne aktivnosti vodijo do resne grožnje ohranjanju živih vodnih virov.

(24)	Komisija mora imeti ustrezna pooblastila za izvajanje svoje obveznosti za nadzor in vrednotenje izvajanja skupne ribiške politike držav članic.

(25)

Da bi dosegli skladnost s pravili skupne ribiške politike, je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med vsemi ustreznimi organi, zlasti z izmenjavo nacionalnih inšpektorjev, z zahtevo od držav članic, da se poročila o pregledih, ki jih sestavijo inšpektorji Skupnosti, inšpektorji druge države članice ali inšpektorji Komisije, obravnavajo enako kakor njihova poročila o pregledih za ugotovitev dejstev.

(26)	Za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji ( 7 ).

(27)	Za doseganje ciljev skupne ribiške politike bi bilo treba ustanoviti regijske svetovalne svete, da bi v korist skupne ribiške politike kar najbolje izkoristili znanje in izkušnje zadevnih ribičev in drugih udeležencev ter upoštevali različne pogoje v vseh vodah Skupnosti.

(28)	Da bi znanstveno, tehnično in gospodarsko mnenje kar najbolje prispevali k skupni ribiški politiki, bi moral Komisiji pomagati ustrezen odbor.

(29)	Za doseganje osnovnega cilja trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov je treba in je primerno, da se določi pravila o ohranjevanju in izkoriščanju navedenih virov. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ta uredba ne prekoračuje tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(30)

Zaradi števila in pomembnosti sprememb, ki jih je treba izvesti, je treba Uredbo (EGS) št. 3760/92 razveljaviti. Uredbo Sveta (EGS) št. 101/76 z dne 19. januarja 1976 o skupni strukturni politiki za ribiško industrijo ( 8 ), katere bistvene določbe bodo razveljavljene, je prav tako treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

1. Skupna ribiška politika zajema ohranjevanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, ribogojstvo in predelavo ter trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kadar se take aktivnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Skupnosti ali jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti ali državljani držav članic, če ne posegajo v primarno odgovornost države zastave.

1. Skupna ribiška politika zagotavlja izkoriščanje živih vodnih virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

V ta namen Skupnost uporabi previdnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za varovanje in ohranjevanje živih vodnih virov, za zagotavljanje njihovega trajnostnega izkoriščanja in za zmanjšanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem. Prizadeva si za postopno izvajanje na ekosistemu temelječega pristopa do upravljanja ribištva. Prizadeva si prispevati k učinkovitim ribolovnim aktivnostim znotraj rentabilne ter konkurenčne ribiške in ribogojske industrije, ki bo zagotavljala primeren standard življenja za tiste, ki so odvisni od ribolovnih aktivnosti, in upoštevala interese potrošnikov.

1. Za doseganje ciljev iz člena 2(1) Svet sprejme ukrepe Skupnosti za urejanje dostopa do voda in virov in trajnostno zasledovanje ribolovnih aktivnosti.

2. Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo z upoštevanjem razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj ter zlasti poročil, ki jih sestavi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), ustanovljen v skladu s členom 33(1), kakor tudi z vidika mnenja regionalnih svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 31. Vključujejo lahko zlasti ukrepe za vsak stalež ene vrste ali za staleže več vrst, da se omeji ribolovna umrljivost in vpliv ribolovnih aktivnosti na okolje s:

1. Svet prioritetno sprejme načrte obnovitve za ribištva, ki izkoriščajo staleže zunaj varnih bioloških meja.

2. Cilj načrtov obnovitve je zagotovitev obnovitve zalog, da bodo znova v varnih bioloških mejah.

Vključujejo referenčne točke ohranjevanja, kakor so cilji, ki bodo omogočili ocenitev povrnitve staležev v varne biološke meje.

Načrti obnovitve lahko vključujejo cilje v zvezi z drugimi živimi vodnimi viri in vzdrževanje ali izboljšanje statusa ohranjevanja morskega ekosistema.

Kadar je postavljen več kot en cilj, načrti obnovitve opredelijo prioritetni red teh ciljev.

3. Načrti obnovitve se sestavijo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva in upoštevajoč mejne referenčne točke, ki jih priporočajo ustrezna znanstvena telesa. Zagotavljajo trajnostno izkoriščanje staležev in zadržanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem na trajnostnih ravneh.

Zajemajo lahko ribištva, ki izkoriščajo posamezne staleže ali ribištva, ki izkoriščajo kombinacijo staležev in skrbno upoštevajo medsebojne vplive med staleži in ribištvi.

Načrti obnovitve so večletni in navajajo pričakovani časovni okvir za doseganje zastavljenih ciljev.

4. Načrti obnovitve lahko vključujejo kateri koli ukrep, naveden v točkah (c) do (h) člena 4(2), kot tudi pravila o ribolovu, ki sestojijo iz vnaprej določenega niza bioloških parametrov za urejanje meja ulova.

Načrti obnovitve vključujejo omejitve ribolovnega napora, razen če to ni potrebno za doseganje cilja načrta. Ukrepi, ki se vključijo v načrte obnovitve, so sorazmerni s cilji in s predvidenim časovnim okvirom ter o njih odloča Svet ob upoštevanju:

1. Kolikor je potrebno, Svet sprejme načrte upravljanja za vzdrževanje staležev znotraj varnih bioloških meja za ribištva, ki izkoriščajo staleže na ravni ali znotraj varnih bioloških meja.

2. Načrti upravljanja vključujejo referenčne točke ohranjevanja, kakor so cilji, v primerjavi s katerimi se bo ocenjevalo vzdrževanje staležev v okviru takih meja. Uporabljajo se točke (a) do (d) člena 5(2).

Načrti upravljanja lahko vključujejo cilje, ki se nanašajo na druge žive vodne vire in vzdrževanje ali izboljšanje statusa ohranjevanja morskega ekosistema.

Kadar je postavljen več kot en cilj, se v načrtih upravljanja določi prioritetni red teh ciljev.

3. Načrti upravljanja se sestavijo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva in upoštevajoč mejne referenčne točke, ki jih priporočajo ustrezna znanstvena telesa. Zagotavljajo trajnostno izkoriščanje staležev in zadržanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem na trajnostnih ravneh.

Zajemajo lahko ribištva za posamezne staleže ali ribištva, ki izkoriščajo kombinacijo staležev in skrbno upoštevajo medsebojne vplive med staleži in ribištvi.

Načrti upravljanja so večletni in navajajo pričakovani časovni okvir za doseganje zastavljenih ciljev.

4. Načrti upravljanja lahko vključujejo katerikoli ukrep, naveden v točkah (d) do (i) člena 4(2), kot tudi pravila o nabiranju, ki sestojijo iz vnaprej določenega niza bioloških parametrov za urejanje meja ulova.

Ukrepi, ki se vključijo v načrte upravljanja, so sorazmerni s cilji in predvidenim časovnim okvirom ter o njih odloča Svet ob upoštevanju:

1. Če obstaja dokaz o resni grožnji ohranjevanju živih vodnih virov ali morskemu ekosistemu zaradi ribolovnih aktivnosti in se zahteva takojšnje ukrepanje, Komisija na podlagi utemeljene zahteve države članice ali na svojo pobudo lahko odloči o nujnih ukrepih, ki trajajo največ šest mesecev. Komisija lahko sprejme novo odločbo za podaljšanje nujnih ukrepov za največ šest mesecev.

2. Država članica istočasno posreduje zahtevo Komisiji, drugim državam članicam in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom. Ti lahko predložijo svoje pisne pripombe Komisiji v petih delovnih dneh od prejema zahteve.

3. Nujni ukrepi imajo takojšen učinek. Sporočijo se zadevnim državam članicam in objavijo v Uradnem listu.

4. Zadevne države članice lahko odločbo Komisije predajo Svetu v 10 delovnih dneh od prejema obvestila.

5. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačno odločbo v enem mesecu od datuma prejema obvestila.

1. Če obstaja dokaz o resni in nepredvideni grožnji ohranjevanju živih vodnih virov ali morskemu ekosistemu zaradi ribolovnih aktivnosti v vodah, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo države članice, in kadar bi kakršna koli neupravičena zamuda povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko ta država članica sprejme nujne ukrepe, katerih trajanje ne sme preseči treh mesecev.

2. Države članice, ki nameravajo sprejeti nujne ukrepe, pred sprejetjem o tej nameri obvestijo Komisijo, druge države članice in zadevne regijske svetovalne svete s pisnim osnutkom teh ukrepov in memorandumom z obrazložitvijo.

3. Države članice in zadevni regionalni svetovalni sveti lahko predložijo svoje pisne pripombe Komisiji v petih delovnih dneh od datuma obvestila. Komisija potrdi, prekliče ali spremeni ukrep v 15 delovnih dneh od datuma obvestila.

4. O odločbi Komisije se obvestijo zadevne države članice. Objavi se v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

5. Zadevne države članice lahko odločbo Komisije predajo Svetu v 10 delovnih dneh od obvestila o odločbi.

6. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačno odločbo v enem mesecu od datuma prejema obvestila.

1. Država članica lahko sprejme nediskriminatorne ukrepe za ohranjevanje in upravljanje ribolovnih virov in zmanjša učinek ribolova na ohranjevanje morskega ekosistema znotraj 12 navtičnih milj od njenih osnovnih linij, pod pogojem, da Skupnost ni sprejela ukrepov za ohranjevanje in upravljanje posebej za to območje. Ukrepi države članice so v skladu s cilji iz člena 2 in nič manj strogi kakor obstoječa zakonodaja Skupnosti.

Kadar je verjetno, da bodo ukrepi, ki bi jih sprejela država članica, prizadeli plovila druge države članice, se taki ukrepi sprejmejo samo po posvetu s Komisijo, državami članicami in zadevnimi regionalnimi svetovalnimi sveti o osnutku ukrepov in priloženem memorandumu z obrazložitvijo.

2. Ukrepi, ki se uporabljajo za ribiška plovila drugih držav članic, se obravnavajo v postopkih iz člena 8(3) do (6).

Ukrepi držav članic, ki se uporabljajo samo za ribiška plovila, ki plovejo pod njihovo zastavo

Države članice lahko sprejmejo ukrepe glede ohranjevanja in upravljanja s staleži v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo pod pogojem, da:

1. Države članice vzpostavijo ukrepe, da prilagodijo ribolovno zmogljivost svojega ladjevja za doseganje trdnega in trajnega ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in njihovimi ribolovnimi možnostmi.

2. Države članice zagotovijo, da referenčne ravni, izražene v BT in kW za ribolovno zmogljivost, določeno v skladu s tem členom in členom 12, niso presežene.

3. Dovoljen ni noben izstop iz ladjevja, ki ga podpira državna pomoč, razen če ni bilo predhodno umaknjeno dovoljenje za gospodarski ribolov, kakor je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1281/2005 ( 10 ), in, kjer je določeno, ribolovna pooblastila, kakor so opredeljena v ustreznih predpisih. Zmogljivost, ki ustreza dovoljenju in, če je potrebno, ribolovnim pooblastilom za zadevna ribištva, ne more biti nadomeščena brez poseganja v določbe odstavka 6.

4. Kadar je državna pomoč dodeljena za umik ribolovne zmogljivosti, ki presega zmanjšanje zmogljivosti, potrebno za usklajenost z referenčnimi ravnmi, določenimi v skladu s tem členom in členom 12, se znesek umaknjene zmogljivosti samodejno odšteje od referenčnih ravni. Tako pridobljene referenčne ravni postanejo nove referenčne ravni.

5. Na ribiških plovilih, starih 5 let ali več, lahko posodobitev glavnega krova za izboljšanje varnosti na krovu, delovnih pogojev, higiene in kakovosti proizvodov poveča tonažo plovila, pod pogojem, da taka posodobitev ne poveča zmožnosti plovila za ribolov. Referenčne ravni, vzpostavljene v skladu s tem členom in členom 12, se ustrezno spremenijo. Za vzpostavitev ravnovesja s strani držav članic med vstopi in izstopi po členu 13 ni treba upoštevati ustrezne zmogljivosti.

6. Od 1. januarja 2007 lahko države članice zaradi izboljšanja varnosti na krovu, delovnih pogojev, higiene in kakovosti proizvodov dodelijo novim ali obstoječim plovilom naslednjo zmogljivost, izraženo v tonaži, če to ne poveča zmožnosti plovila za ribolov:

Referenčne ravni, dodeljene v skladu s tem členom in členom 12 se ustrezno spremenijo. Za vzpostavitev ravnovesja s strani držav članic med vstopi in izstopi po členu 13 ni treba upoštevati ustrezne zmogljivosti.

Države članice dajejo prednost malemu priobalnemu ribolovu iz člena 26 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 ( 11 ), če dodeljujejo ribolovne zmogljivosti v skladu s tem odstavkom.

7. Izvedbena pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

1. Komisija za vsako državo članico določi referenčne ravni v BT in kW za skupno ribolovno zmogljivost ribiških plovil Skupnosti, ki plovejo pod zastavo navedene države članice v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Referenčne ravni so vsota ciljev Večletnega usmerjevalnega programa 1997–2002 za vsak segment, kakor je bil določen za 31. december 2002 na podlagi Odločbe Sveta 97/413/ES ( 12 ).

2. Izvedbena pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

1. Države članice od 1. januarja 2003 upravljajo vstop v ladjevje in izstop iz ladjevja na naslednji način:

2. Izvedbena pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2)..

1. Vsako leto Komisija predstavi povzetek rezultatov naporov držav članic za doseganje trajnostnega ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Ta povzetek temelji na letnem poročilu vsake države članice, ki ga pošljejo Komisiji najpozneje do 30. aprila naslednjega leta.

Povzetek Komisije in priložena poročila držav članic se pošljejo pred koncem leta Evropskemu parlamentu in Svetu z dodanimi mnenji STECF in Odbora za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljenega v skladu s členom 30(2).

2. Izvedbena pravila za te izmenjave se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

1. Vsaka država članica vodi evidenco ribiških plovil Skupnosti, ki plovejo pod njeno zastavo, kar vključuje minimalne podatke o lastnostih plovila in aktivnosti, ki je potrebna za spremljanje ukrepov, zasnovanih na ravni Skupnosti.

2. Vsaka država članica da Komisiji na razpolago podatke, navedene v členu 1.

3. Komisija sprejme evidenco ribiškega ladjevja Skupnosti, ki vsebuje podatke, prejete v skladu z odstavkom 2, in jih da na razpolago državam članicam. Spoštovati mora določbe Skupnosti o varovanju osebnih podatkov.

4. Podatki, navedeni v odstavku 1, in postopki za njihovo posredovanje, navedeni v odstavkih 2 in 3, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

1. Finančna pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil in pogojev glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju ( 13 ), razen sredstev za razrez ribiških plovil, se lahko dodeli samo, če država članica ravna v skladu s členi 11, 13 in 15 te uredbe in je zagotovila podatke, ki jih zahtevata Uredba Sveta (ES) št. 2792/99 in Uredba Komisije (ES) št. 366/2001 ( 14 ).

Pri neizpolnjevanju v tolikšnem obsegu, da to pomeni neizpolnjevanje predpisov, Komisija za zadevno državo članico ukine finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2792/1999, potem ko tej državi članici da možnost da izrazi svoje mnenje.

2. Če na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija meni, da zmogljivost ladjevja države članice presega zmogljivost, ki bi jo morala spoštovati po členih 11, 13 in 15, o tem obvesti zadevno državo članico. Ta država članica takoj zmanjša svoj ribolovni napor na raven, ki bi obstajala, če bi ravnala v skladu s členi 11, 13 in 15, brez vpliva na obveznosti iz teh členov. Zadevna država članica sporoči svoj načrt o zmanjšanju v potrditev Komisiji v skladu s postopkom iz člena 30(2), ne glede na to, ali je zmanjšanje enako preseženi zmogljivosti.

1. Ribiška plovila Skupnosti imajo enak dostop do voda in virov v vseh vodah Skupnosti, razen tistih, navedenih v odstavku 2, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih v poglavju II.

2. Od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2012 so države članice v vodah do 12 navtičnih milj od osnovnih črt, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, pooblaščene, da omejijo ribolov ribiškim plovilom, ki tradicionalno ribarijo v navedenih vodah iz pristanišč na sosednji obali, brez vpliva na režime, ki se uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti, ki plovejo pod zastavo drugih držav članic v okviru obstoječih sosedskih odnosov med državami članicami in podrobnih določb iz Priloge I, ki za vsako državo članico določajo zemljepisne cone znotraj obalnih pasov drugih držav članic, kjer se ribolovne aktivnosti opravljajo, in zadevne vrste.

Do 31. decembra 2011 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o ureditvi, določeni v tem odstavku. Svet pred 31. decembrom 2012 odloči o določbah, ki bodo sledile zgoraj omenjeni ureditvi.

1. Za vrste posebnega pomena v regiji, določeni v Prilogi II, ki so biološko občutljive zaradi značilnosti izkoriščanja, se ribolovna aktivnost ribiških plovil Skupnosti, ki so med navpičnicama dolga najmanj 26 metrov, za pridnene vrste, razen za norveškega moliča in sinjega mola, ureja s predhodnim dovoljenjem v skladu s pogoji iz te uredbe, zlasti Priloge II.

2. Podrobna pravila o uporabi in postopkih za izvajanje odstavka 1 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

1. Do 31. decembra 2003 Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o pravilih glede dostopa do voda in virov, določenih v zakonodaji Skupnosti, razen tistih, navedenih v členu 17(2), v katerem oceni utemeljenost teh pravil glede na cilje ohranjevanja in trajnostnega izkoriščanja.

2. Na podlagi poročila, navedenega v odstavku 1, in ob upoštevanju načela iz člena 17(1), Svet do 31. decembra 2004 odloči o kakršnih koli potrebnih prilagoditvah teh pravil.

1. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, na predlog Komisije odloči o ulovu in/ali mejah ribolovnega napora in o dodelitvi ribolovnih možnosti državam članicam kot tudi o pogojih, povezanih s temi mejami. Ribolovne možnosti se razdelijo med države članice tako, da se vsaki državi članici zagotovi ustrezna stabilnost ribolovnih aktivnosti za vsak stalež ali ribolovno območje.

2. Kadar Skupnost določi nove ribolovne možnosti, Svet odloči o njihovi dodelitvi, upoštevajoč interese vsake države članice.

3. Vsaka država članica za plovila, ki plovejo pod njeno zastavo, določi metodo dodelitve ribolovnih možnosti, ki so navedeni državi članici dodeljene v skladu z zakonodajo Skupnosti. O metodi dodelitve obvesti Komisijo.

4. Svet določi razpoložljive ribolovne možnosti, ki so na razpolago tretjim državam v vodah Skupnosti, in dodeli navedene možnosti vsaki od tretjih držav.

5. Države članice lahko, potem ko obvestijo Komisijo, izmenjajo vse ali del ribolovnih možnosti, ki so jim dodeljene.

Nadzorujeta se dostop do voda in virov ter izvajanje dejavnosti iz člena 1, zagotovi pa se tudi skladnost s pravili skupne ribiške politike. V ta namen se vzpostavi sistem Skupnosti za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje pravil skupne ribiške politike.

Razen če ni drugače odločeno v tej uredbi, Svet deluje v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, se določi na 20 delovnih dni.

3. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, se določi na 60 delovnih dni.

1. Regionalni svetovalni sveti se ustanovijo zato, da prispevajo k doseganju ciljev člena 2(1) in predvsem zato, da svetujejo Komisiji glede upravljanja ribištva v nekaterih morskih območjih ali ribolovnih conah.

2. Regionalni svetovalni sveti so sestavljeni večinoma iz ribičev in drugih predstavnikov interesov, ki jih zadeva skupna ribiška politika, kot so predstavniki sektorja za ribištvo in ribogojstvo, interesov okolja in potrošnikov ter znanstveni strokovnjaki iz vseh držav članic, ki imajo interese na področju ribolova na zadevnem morskem območju ali ribolovni coni.

3. Predstavniki nacionalnih in regionalnih uprav, ki imajo ribolovne interese na zadevnem morskem območju ali ribolovni coni, imajo pravico sodelovati v regionalnih svetovalnih svetih kot člani ali opazovalci. Komisija je lahko navzoča na njihovih sestankih.

4. Komisija se lahko posvetuje z regionalnimi svetovalnimi sveti v zvezi s predlogi za ukrepe, ki jih namerava sprejeti, kot so večletni načrti obnovitve ali upravljanja, ki se sprejmejo na podlagi člena 37 Pogodbe in se izrecno nanašajo na ribolov v zadevnem območju. Komisija in države članice se lahko posvetujejo z njimi tudi v zvezi z drugimi ukrepi. Ta posvetovanja so brez vpliva na posvetovanje z STECF in Odborom za ribištvo in ribogojstvo.

Regionalni svetovalni sveti obvestijo o svojih aktivnostih Odbor za ribištvo in ribogojstvo.

O ustanovitvi regionalnega svetovalnega sveta odloči Svet. Regionalni svetovalni svet pokriva morska območja, ki spadajo pod jurisdikcijo najmanj dveh držav članic. Regionalni svetovalni svet sprejme svoj poslovnik.

1. Ustanovi se Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). STECF svetuje v rednih intervalih o zadevah, ki se nanašajo na ohranjevanje in upravljanje živih vodnih virov, vključno z biološkim, gospodarskim, okoljskim, socialnim in tehničnim vidikom.

2. Komisija upošteva mnenje STECF, ko predstavlja predloge o upravljanju z ribištvom v okviru te uredbe.

2. Sklici na določbe uredb, ki so razveljavljene v skladu z odstavkom 1, se tolmačijo kot sklici na ustrezne določbe te uredbe.

Komisija o izvajanju skupne ribiške politike v zvezi s poglavjem II in III poroča Evropskemu parlamentu in Svetu pred koncem leta 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Zemljepisno območje	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
obala Združenega kraljestva (6 do 12 navtičnih milj)
1.Berwick-upon-Tweed vzhodnoCoquet Island vzhodno	sled	neomejeno
2.Flamborough Head vzhodnoSpurn Head vzhodno	sled	neomejeno
3.Lowestoft vzhodnoLyme Regis južno	vse vrste	neomejeno
4.Lyme Regis južnoEddystone južno	pridnene	neomejeno
5.Eddystone južnoLongships jugozahodno	pridnene	neomejeno
	pokrovače	neomejeno
	jastog	neomejeno
	rarog	neomejeno
6.Longships jugozahodnoHartland Point severozahodno	pridnene	neomejeno
	rarog	neomejeno
	jastog	neomejeno
7.Hartland Point do črte od severa Lundy Islanda	pridnene	neomejeno
8.Od črte naravnost na zahod Lundy Island do Cardigan Harbourja	vse vrste	neomejeno
9.Point Lynas severnoMorecambe Light Vessel vzhodno	vse vrste	neomejeno
10.County Down	pridnene	neomejeno
11.New Island severovzhodnoSanda Island jugozahodno	vse vrste	neomejeno
12.Port Stewart severnoBarra Head zahodno	vse vrste	neomejeno
13.Zemljepisna širina 57°40' SButt of Lewis zahodno	vse vrste razen lupinarji	neomejeno
14.St. Kilda, Flannan Islands	vse vrste	neomejeno
15.Zahodno od črte, ki povezuje svetilnik Butt of Lewis s točko 59°30' S-5°45' Z	vse vrste	neomejeno

Zemljepisno območje	Država članica	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
obala Severnega morja (dansko-nemška meja do Hanstholma) (6 do 12 navtičnih milj)	Nemčija	bokoplute	neomejeno
	Nemčija	kozice	neomejeno
dansko-nemška meja do Blåvands Huka	Nizozemska	bokoplute	neomejeno
dansko-nemška meja do Blåvands Huka	Nizozemska	somerne ribe	neomejeno
Blåvands Huk do Bovbjerga	Belgija	trska	neomejeno samo junija in julija
	Belgija	vahnja	neomejeno samo junija in julija
	Nemčija	bokoplute	neomejeno
	Nizozemska	morska plošča	neomejeno
	Nizozemska	morski list	neomejeno
Thyborøn do Hanstholma	Belgija	mol	neomejeno samo junija in julija
	Belgija	morska plošča	neomejeno samo junija in julija
	Nemčija	bokoplute	neomejeno
		papalina	neomejeno
		trska	neomejeno
		saj	neomejeno
		vahnja	neomejeno
		skuša	neomejeno
		sled	neomejeno
		mol	neomejeno
	Nizozemska	trska	neomejeno
		morska plošča	neomejeno
		morski list	neomejeno
Skagerrak (Hanstholm do Skagena) (4 do 12 navtičnih milj)	Belgija	morska plošča	neomejeno samo junija in julija
	Nemčija	bokoplute	neomejeno
		papalina	neomejeno
		trska	neomejeno
		saj	neomejeno
		vahnja	neomejeno
		skuša	neomejeno
		sled	neomejeno
		mol	neomejeno
	Nizozemska	trska	neomejeno
		morska plošča	neomejeno
		morski list	neomejeno
Kattegat	Nemčija	mol	neomejeno
		bokoplute	neomejeno
		škampi	neomejeno
		sled	neomejeno
Severno od Zeelanda na vzporednik, ki gre skozi svetilnik Forsnæs	Nemčija	papalina	neomejeno
Baltsko morje (vključno Belti, Oresund, Bornholm) 3 do 12 navtičnih milj	Nemčija	bokoplute	neomejeno
		trska	neomejeno
		sled	neomejeno
		papalina	neomejeno
		jegulja	neomejeno
		losos	neomejeno
		mol	neomejeno
		skuša	neomejeno
Skagerrak (4 do 12 milj)	Švedska	vse vrste	neomejeno
Kattegat (3 (1)do 12 milj)	Švedska	vse vrste	neomejeno
Baltsko morje (3 do 12 milj)	Švedska	vse vrste	neomejeno
(1) merjeno od obalne črte

Zemljepisno območje	Država članica	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
obala Severnega morja (3 do 12 navtičnih milj) vse obale	Danska	pridnene	neomejeno
		papalina	neomejeno
		peščenka	neomejeno
	Nizozemska	pridnene	neomejeno
	Nizozemska	kozice	neomejeno
dansko-nemška meja do severne konice Amruma na 54°43′ S	Danska	kozice	neomejeno
Cona okrog Helgolanda	Združeno kraljestvo	trska	neomejeno
Cona okrog Helgolanda	Združeno kraljestvo	morska plošča	neomejeno
Baltska obala (3 do 12 milj)	Danska	trska	neomejeno
		morska plošča	neomejeno
		sled	neomejeno
		papalina	neomejeno
		jegulja	neomejeno
		mol	neomejeno
		skuša	neomejeno

Zemljepisno območje	Država članica	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
Severovzhodna atlantska obala (6 do 12 navtičnih milj)
Belgijsko-francoska meja na vzhod od departmaja Manche (ustje Vire-Grandcamp les Bains 49°23'30″S-1°2' ZSSV)	Belgija	pridnene	neomejeno
	Belgija	pokrovače	neomejeno
	Nizozemska	vse vrste	neomejeno
Dunkerque (2°20' V) do Cap d'Antifer (0°10' V)	Nemčija	sled	neomejeno samo od oktobra do decembra
Belgijsko-francoska meja do Cap d'Alprech zahodno (50°42'30″ S – 1°33'30 V)	Združeno kraljestvo	sled	neomejeno
Atlantska obala (6 do 12 navtičnih milj)
Špansko-francoska meja do 46°08′ S	Španija	sardoni	predpisan ribolov, neomejen samo od 1. marca do 30. junija
		sardoni	ribolov na živo vabo samo od 1. julija do 31. oktobra
		sardele	neomejeno samo od 1. januarja do 28. februarja in od 1. julija do 31. decembra
		sardele	Poleg tega morajo biti aktivnosti v zvezi z zgoraj omenjenimi vrstami dosežene v skladu z in v mejah aktivnosti, doseženih v 1984.
Sredozemska obala (6 do 12 navtičnih milj)
Španska meja Cap Leucate	Španija	vse vrste	neomejeno

Od točke na zahodni obali Škotske na zemljepisni širini 58o30' S do 59o30' S – 6o15' Z

od 58o30' S – 3o00' Z do vzhodne obale Škotske na zemljepisni širini 58o30' S.

Največje število plovil z dolžino med navpičnicama več kot 26 metrov, ki imajo dovoljenje za ribolov pridnenih vrst, razen norveškega moliča in sinjega mola:

( 3 ) UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1181/98 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

( 5 ) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1965/2001 (UL L 268, 9.10.2001, str. 23).

( 9 ) UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11).

( 12 ) UL L 175, 3.7.1997, str. 27. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2002/70/ES (UL L 31, 1.2.2002, str. 77).

( 13 ) UL L 337, 30.12.1999, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 179/2002 (UL L 31, 1.2.2002, str. 25).

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA SVETA (ES) št. 865/2007 z dne 10. julija 2007	L 192	1	24.7.2007
►M2	UREDBA SVETA (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009	L 343	1	22.12.2009

Država članica	Število dovoljenih ribiških plovil
Francija	52
Združeno kraljestvo	62
Nemčija	12
Belgija	2