02002L0032 — SL — 27.02.2015 — 019.006


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DIREKTIVA 2002/32/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. maja 2002

o nezaželenih snoveh v živalski krmi

(UL L 140 30.5.2002, str. 10)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

DIREKTIVA KOMISIJE 2003/57/ES Besedilo velja za EGP z dne 17. junija 2003

  L 151

38

19.6.2003

 M2

DIREKTIVA KOMISIJE 2003/100/ES Besedilo se nanaša na EGP z dne 31. oktobra 2003

  L 285

33

1.11.2003

 M3

DIREKTIVA KOMISIJE 2005/8/ES Besedilo velja za EGP z dne 27. januarja 2005

  L 27

44

29.1.2005

 M4

DIREKTIVA KOMISIJE 2005/86/ES Besedilo velja za EGP z dne 5. decembra 2005

  L 318

16

6.12.2005

 M5

DIREKTIVA KOMISIJE 2005/87/ES Besedilo velja za EGP z dne 5. decembra 2005

  L 318

19

6.12.2005

 M6

DIREKTIVA KOMISIJE 2006/13/ES Besedilo velja za EGP z dne 3. februarja 2006

  L 32

44

4.2.2006

 M7

DIREKTIVA KOMISIJE 2006/77/ES Besedilo velja za EGP z dne 29. septembra 2006

  L 271

53

30.9.2006

 M8

DIREKTIVA KOMISIJE 2008/76/ES Besedilo velja za EGP z dne 25. julija 2008

  L 198

37

26.7.2008

 M9

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/8/ES Besedilo velja za EGP z dne 10. februarja 2009

  L 40

19

11.2.2009

►M10

UREDBA (ES) št. 219/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2009

  L 87

109

31.3.2009

 M11

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/124/ES Besedilo velja za EGP z dne 25. septembra 2009

  L 254

100

26.9.2009

 M12

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/141/ES Besedilo velja za EGP z dne 23. novembra 2009

  L 308

20

24.11.2009

 M13

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/6/EU Besedilo velja za EGP z dne 9. februarja 2010

  L 37

29

10.2.2010

 M14

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 574/2011 z dne 16. junija 2011

  L 159

7

17.6.2011

►M15

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 277/2012 z dne 28. marca 2012

  L 91

1

29.3.2012

►M16

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 744/2012 z dne 16. avgusta 2012

  L 219

5

17.8.2012

►M17

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 107/2013 z dne 5. februarja 2013

  L 35

1

6.2.2013

►M18

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1275/2013 z dne 6. decembra 2013

  L 328

86

7.12.2013

►M19

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/186 z dne 6. februarja 2015

  L 31

11

7.2.2015


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 290, 9.11.2011, str.  7 (574/2011)




▼B

DIREKTIVA 2002/32/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. maja 2002

o nezaželenih snoveh v živalski krmi



Člen 1

1.  Ta direktiva obravnava nezaželene snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo.

2.  Ta direktiva se uporablja brez poseganja v določbe v:

(a) Direktivi Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o krmnih dodatkih ( 1 );

(b) Direktivi Sveta 96/25/ES in Direktivi Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic ( 2 );

(c) Direktivi Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976, ki se nanaša na določitev najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na sadju in zelenjavi ( 3 ), Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na žitih ( 4 ), Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora ( 5 ) in Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo ( 6 ), če ostanki niso našteti v Prilogi I k tej direktivi;

(d) zakonodaji Skupnosti v zvezi z veterinarskimi zadevami, povezanimi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(e) Direktivi Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali ( 7 );

(f) Direktivi Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi, namenjeni za posebne prehranske namene ( 8 ).

Člen 2

V tej direktivi:

(a) „krma“ pomeni proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, ki se uporabljajo posamezno ali v mešanicah, z ali brez dodatkov, za oralno krmljenje živali;

(b) „posamična krmila“ pomenijo proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, z ali brez dodatkov, ki so namenjeni za uporabo pri oralnem krmljenju živali bodisi neposredno kot taki ali po predelavi pri pripravi krmnih mešanic ali kot substrati za premikse;

(c) „dodatki“ pomenijo dodatke, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Direktive Sveta 70/524/EGS;

(d) „premiksi“ pomenijo mešanice dodatkov ali mešanice enega ali več dodatkov s snovmi, ki se uporabljajo kot nosilci, namenjeni za proizvodnjo krme;

(e) „sestavljene krmne mešanice“ pomenijo mešanice posamičnih krmil z ali brez dodatkov, ki so namenjene za oralno krmljene živali kot popolna ali kot dopolnilna krmna mešanica;

(f) „dopolnilna krmna mešanica“ pomeni mešanice krm, ki imajo visoko vsebnost nekaterih snovi in ki zaradi svoje sestave zadoščajo za dnevni obrok samo, če se uporabljajo skupaj z drugo krmo;

(g) „popolne krmne mešanice“ pomenijo mešanice krm, ki zadoščajo zaradi svoje sestave za dneven obrok;

(h) „proizvodi, namenjeni za krmo za živali“ pomeni posamična krmila, premikse, dodatke, krmo in vse druge proizvode, namenjene za uporabo ali uporabljene kot živalska krma;

(i) „dnevni obrok“ pomeni povprečno skupno količino krme, izračunano za vsebnost vlage 12 %, ki jo na dan potrebuje žival določene vrste, starostnega razreda in donosa, da zadovolji vse svoje potrebe;

(j) „živali“ pomeni živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo;

(k) „dajanje v promet“ ali „promet“ pomeni posedovanje proizvodov, namenjenih za krmo živali, za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko oddaje proizvodov, bodisi brezplačno ali za plačilo, tretjim osebam, in prodajo ali druge oblike oddaje proizvodov;

(l) „nezaželena snov“ pomeni katero koli snov ali proizvod, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v in/ali na proizvodu, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.

Člen 3

1.  Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, se lahko za uporabo v Skupnost uvozijo iz tretjih držav, dajo v promet in/ali uporabljajo v Skupnosti samo, če so zdravi, neponarejeni in običajne prodajne kakovosti in zaradi tega ob pravilni uporabi ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje in ne morejo prizadeti proizvodnjo rejnih živali.

2.  Zlasti velja, da proizvodi namenjeni za živalsko krmo, niso v skladu z odstavkom 1, če vsebnost nezaželenih snovi v teh proizvodih presega najvišje mejne vrednosti, določene v Prilogi I.

Člen 4

1.  Države članice določijo, da so nezaželene snovi, naštete v Prilogi I, v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, dopustne samo ob upoštevanju pogojev, določenih v Prilogi.

2.  Da bi zmanjšale ali odpravile vire nezaželenih snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, države članice v sodelovanju z gospodarskimi subjekti izvajajo preiskave za ugotavljanje virov nezaželenih snovi v primeru prekoračenja najvišjih mejnih vrednosti in v primeru ugotovitve povišane vsebnosti takih snovi, pri čemer upoštevajo osnovne obremenitvene vrednosti. Za enoten pristop ob zvišanih vsebnostih je lahko treba določiti pragove ukrepanja, pri katerih se take preiskave sprožijo. Ti pragovi ukrepanja se lahko določijo v Prilogi II.

Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam vse pomembne podatke in ugotovitve o izvoru in sprejetih ukrepih za zmanjšanje vsebnosti ali odpravo nezaželenih snovi. Podatki se pošiljajo v okviru letnega poročila, ki se Komisiji pošlje v skladu z določbami člena 22 Direktive 95/53/ES, razen v tistih primerih, ko imajo podatki neposreden pomen za druge države članice. V takem primeru se podatki posredujejo takoj.

Člen 5

Države članice določijo, da se proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, z vsebnostjo nezaželenih snovi, ki presega najvišjo mejno vrednost, določeno v Prilogi I, ne smejo mešati za namene razredčenja z istimi ali drugimi proizvodi za živalsko krmo.

Člen 6

Če ni posebnih določb za dopolnilne krmne mešanice, države članice predpišejo, da vsebnost nezaželenih snovi, naštetih v Prilogi I, v dopolnilnih krmnih mešanicah, ob upoštevanju njihovega deleža, predpisanega za uporabo v dnevnem obroku, ne sme biti višja od vrednosti, določenih za popolne krmne mešanice.

Člen 7

1.  Če ima država članica na podlagi novih informacij ali ponovne ocene obstoječih informacij po sprejetju ustreznih določb razloge za domnevo, da najvišja vsebnost iz Priloge I ali da nezaželena snov, ki v Prilogi ni navedena, predstavlja nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje, lahko država članica začasno zniža obstoječo najvišjo mejno vrednost, določi najvišjo mejno vrednost ali prepove prisotnost te nezaželene snovi v proizvodih za živalsko krmo. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo, pri čemer navede razloge za svojo odločitev.

▼M10

2.  Takoj se odloči o tem, ali je treba spremeniti prilogi I in II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z nujnim postopkom iz člena 11(4).

▼B

Dokler Svet ali Komisija ne sprejmeta odločitve, lahko država članica ohrani ukrepe, ki jih je sprejela.

Države članice morajo zagotoviti objavo sprejete odločitve.

Člen 8

▼M10

1.  Komisija ob upoštevanju razvoja znanstvenega in tehničnega znanja prilagodi prilogi I in II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3). V nujnih primerih lahko Komisija za sprejem navedenih sprememb uporabi nujni postopek iz člena 11(4).

2.  Razen tega Komisija:

 občasno pripravi prečiščena besedila prilog I in II, ki vsebujejo katere koli prilagoditve, izvedene na podlagi odstavka 1, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 11(2),

 dodatno k merilom o dopustnosti proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ki so bili obdelani s postopki za razstrupljanje, lahko Komisija določi merila glede dopustnosti takšnih postopkov razstrupljanja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).

▼B

3.  Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zajamči pravilna uporaba katerih koli dopustnih postopkov v smislu odstavka 2 in skladnost razstrupljenih proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, z določbami Priloge I.

Člen 9

Države članice zagotovijo, da za proizvode, namenjene za živalsko krmo, ki so v skladu s to direktivo, ne veljajo glede prisotnosti nezaželenih snovi nobene druge omejitve pri dajanju v promet razen tistih, ki so predvidene s to direktivo in Direktivo 95/53/ES.

Člen 10

Določbe, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi in živali ali na okolje, se sprejmejo po posvetovanju z ustreznim(-i) znanstvenim(-i) odborom(-i).

▼M10

Člen 11

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za krmo, ustanovljen s Sklepom Sveta 70/372/EGS ( 9 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼M10 —————

▼B

Člen 13

1.  Države članice uporabljajo za proizvode, namenjene za živalsko krmo, proizvedene v Skupnosti in predvidene za izvoz v tretje države najmanj določbe te direktive.

2.  Odstavek 1 ne vpliva na pravico držav članic, da dovolijo ponovni izvoz po pogojih iz člena 12 Uredbe (ES) št. 187/2002 ( 10 ). Določbe člena 20 Uredbe se uporabljajo smiselno.

Člen 14

1.  Direktiva 1999/29/ES se razveljavi s 1. avgustom 2003, kar pa ne posega v obveznosti držav članic, da upoštevajo roke iz dela B Priloge III k tej direktivi za prevzem direktiv, naštetih v delu A navedene priloge.

2.  Sklicevanja na Direktivo 1999/29/ES se razumejo kot sklicevanja na to direktivo, in jih je treba brati v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge III.

Člen 15

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. majem 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Sprejeti predpisi se uporabljajo od 1. avgusta 2003.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 17

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼C1




PRILOGA I

MEJNE VREDNOSTI NEZAŽELENIH SNOVI IZ ČLENA 3(2)



ODDELEK I:  ANORGANSKI ONESNAŽEVALCI IN DUŠIKOVE SPOJINE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

▼M19

1.  Arzen (1)

Posamična krmila,

razen:

2

—  moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje ter posušenih pesnih rezancev in posušenih melasiranih pesnih rezancev,

4

—  luščine palmovih jeder,

4  (2)

—  fosfatov, apnenčastih morskih alg,

10

—  kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10), apnenčastih morskih lupin,

15

—  magnezijevega oksida, magnezijevega karbonata,

20

—  rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih,

25  (2)

—  moke iz morske trave in posamičnih krmil, pridobljenih iz morske trave.

40  (2)

Železovi delci, ki se uporabljajo kot sledivo.

50

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih,

razen:

30

—  bakrovega sulfata pentahidrata, bakrovega karbonata, dibakrovega klorida trihidroksida, železovega karbonata,

50

—  cinkovega oksida, manganovega oksida, bakrovega oksida.

100

Dopolnilne krmne mešanice,

razen:

4

—  mineralnih krmnih mešanic,

12

—  dopolnilnih krmnih mešanic za hišne živali, ki vsebujejo ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih in/ali moko iz morske trave in posamična krmila, pridobljena iz morske trave,

10  (2)

—  formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo spojin elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene v popolnih krmnih mešanicah.

30

Popolne krmne mešanice,

razen:

2

—  popolnih krmnih mešanic za ribe in popolnih krmnih mešanic za kožuharje,

10  (2)

—  popolnih krmnih mešanic za hišne živali, ki vsebujejo ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih in/ali moko iz morske trave in posamična krmila, pridobljena iz morske trave.

10  (2)

▼M18

2.  Kadmij

Posamična krmila rastlinskega izvora.

1

Posamična krmila živalskega izvora.

2

Posamična krmila mineralnega izvora,

2

razen:

 

—  fosfatov.

10

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine spojin elementov v sledovih,

10

razen:

 

—  bakrovega oksida, manganovega oksida, cinkovega oksida in manganovega sulfata monohidrata.

30

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju.

2

Premiksi (6)

15

Dopolnilne krmne mešanice,

0,5

razen:

 

—  mineralnih krmnih mešanic,

 

– –  ki vsebujejo < 7 % fosforja (8),

5

– –  ki vsebujejo ≥ 7 % fosforja (8),

0,75 na 1 % fosforja (8), vendar največ 7,5

—  dopolnilnih krmnih mešanic za hišne živali,

2

—  formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo spojin elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene v popolnih krmnih mešanicah.

15

Popolne krmne mešanice,

0,5

razen:

 

—  popolnih krmnih mešanic za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet), koze (razen kozličkov) in ribe,

1

—  popolnih krmnih mešanic za hišne živali.

2

▼M19

3.  Fluor (7)

Posamična krmila,

razen:

150

—  posamičnih krmil živalskega izvora, razen morskih rakov, kot je morski kril, apnenčastih morskih lupin,

500

—  morskih rakov, kot je morski kril,

3 000

—  fosfatov,

2 000

—  kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10),

350

—  magnezijevega oksida,

600

—  apnenčastih morskih alg.

1 000

Vermikulit (E 561).

3 000

Dopolnilne krmne mešanice,

 

—  ki vsebujejo ≤ 4 % fosforja (8),

500

—  ki vsebujejo > 4 % fosforja (8).

125 na 1 % fosforja (8)

Popolne krmne mešanice,

razen:

150

—  popolne krmne mešanice za prašiče,

100

—  popolne krmne mešanice za perutnino (razen piščancev) in ribe,

350

—  popolne krmne mešanice za piščance,

250

—  popolne krmne mešanice za govedo, ovce in koze

 

– –  v laktaciji,

30

– –  drugo.

50

4.  Svinec (11)

Posamična krmila,

razen:

10

—  živinske krme (3),

30

—  fosfatov, apnenčastih morskih alg in apnenčastih morskih lupin,

15

—  kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10),

20

—  kvasa.

5

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih,

razen:

100

—  cinkovega oksida,

400

—  manganovega oksida, železovega karbonata, bakrovega karbonata.

200

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju,

razen:

30

—  klinoptilolita vulkanskega izvora, natrolit fonolita.

60

Premiksi (6).

200

Dopolnilne krmne mešanice,

razen:

10

—  mineralnih krmnih mešanic,

15

—  formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo spojin elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene v popolnih krmnih mešanicah.

60

Popolne krmne mešanice.

5

5.  Živo srebro (4)

Posamična krmila,

razen:

0,1

—  rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih,

0,5  (13)

—  kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10).

0,3

Krmne mešanice,

razen:

0,1

—  mineralnih krmnih mešanic,

0,2

—  krmnih mešanic za ribe,

0,2

—  krmnih mešanic za pse, mačke, okrasne ribe in kožuharje.

0,3

▼M18

6.  Nitrit (5)

Posamična krmila,

15

razen:

 

—  ribje moke,

30

—  silaže,

—  proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba.

Popolne krmne mešanice,

15

razen:

 

—  popolnih krmnih mešanic za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %.

▼M17

7.  Melamin (9)

Krma,

2,5

razen:

 

—  konzervirane hrane za hišne živali,

2,5  (11)

—  naslednjih krmnih dodatkov:

 

– –  gvanidin ocetne kisline,

– –  sečnine,

– –  biureta.

▼C1

(1)   Mejne vrednosti se nanašajo na skupni arzen.

(2)   Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je vsebnost anorganskega arzena nižja od 2 ppm. Ta analiza je še zlasti pomembna pri vrsti morske alge Hizikia fusiforme.

(3)   Živinska krma vključuje proizvode, namenjene za živalsko krmo, kot so seno, silaža, sveža trava itn.

(4)   Mejne vrednosti se nanašajo na skupno živo srebro.

(5)   Mejne vrednosti so izražene kot natrijev nitrit.

(6)   Najvišja mejna vrednost, določena za premikse, upošteva dodatke z najvišjimi vrednostmi svinca in kadmija, ne pa dovzetnosti različnih živalskih vrst za svinec in kadmij. Kot določa člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), mora proizvajalec premiksov zaradi varstva zdravja živali in ljudi zagotoviti, da so, poleg skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi za premikse, navodila za uporabo premiksa v skladu z najvišjimi mejnimi vrednostmi za dopolnilno in popolno krmo.

(7)   Najvišje vsebnosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(8)   Odstotek fosforja je relativen glede na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

(9)   Mejne vrednosti se nanašajo samo na melamin. Vključitev strukturno povezanih spojin cianurinske kisline, amelina in amelida v mejne vrednosti bo obravnavana pozneje.

(10)   Kalcijev in magnezijev karbonat se nanaša na naravno mešanico kalcijevega karbonata in magnezijevega karbonata iz Uredbe Komisije (EU) št. 575/2011 z dne 16. junija 2011 o katalogu posamičnih krmil (UL L 159, 17.6.2011, str. 25).

(11)   Mejna vrednost se uporablja za konzervirano hrano za hišne živali, kakršna se prodaja.

(12)   Za določitev svinca v kaolinitni glini in krmi, ki vsebuje kaolinitno glino, se mejna vrednost nanaša na analitično določitev svinca, pri čemer se ekstrakcija izvaja 30 minut pri vrelišču v dušikovi kislini (5 % masni delež). Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(13)   Mejna vrednost se uporablja na podlagi mokre teže za ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih, namenjene proizvodnji krmnih mešanic za pse, mačke, okrasne ribe in kožuharje.



ODDELEK II:  MIKOTOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.  Aflatoksin B1

Posamična krmila.

0,02

Dopolnilne in popolne krmne mešanice,

0,01

razen:

 

—  krmnih mešanic za molzno govedo in teleta, ovce molznice in jagnjeta, koze molznice in kozličke, pujske in mlado perutnino,

0,005

—  krmnih mešanic za govedo (razen za molzno govedo in teleta), ovce (razen ovc molznic in jagnjet), koze (razen koz molznic in kozličkov), prašiče (razen pujskov) in perutnino (razen mladih živali).

0,02

2.  Rženi rožiček (Claviceps purpurea)

Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žita.

1 000



ODDELEK III:  VSEBOVANI RASTLINSKI TOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.  Prosti gosipol

Posamična krmila,

20

razen:

 

—  semen bombaževca,

5 000

—  pogač bombaževca in moke iz semen bombaževca.

1 200

Popolne krme mešanice,

20

razen:

 

—  popolnih krmnih mešanic za govedo (razen telet),

500

—  popolnih krmnih mešanic za ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

300

—  popolnih krmnih mešanic za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta,

100

—  popolnih krmnih mešanic za kunce, jagnjeta, kozličke in prašiče (razen pujskov).

60

2.  Cianovodikova kislina

Posamična krmila,

50

razen:

 

—  lanenega semena,

250

—  pogač iz lanenega semena,

350

—  proizvodov iz manioke in mandljevih pogač.

100

Popolne krmne mešanice,

50

razen:

 

—  popolnih krmnih mešanic za mlade piščance (< 6 tednov).

10

3.  Teobromin

Popolne krmne mešanice,

300

razen:

 

—  popolnih krmnih mešanic za prašiče,

200

—  popolnih krmnih mešanic za pse, kunce, konje in kožuharje.

50

4.  Viniltiooksazolidon (5-viniloksazolidin-2-tion)

Popolne krmne mešanice za perutnino,

1 000

razen:

 

—  popolnih krmnih mešanic za kokoši nesnice.

500

▼M18

5.  Eterično gorčično olje (1)

Posamična krmila,

100

razen:

 

—  semen Cameline sative (navadnega rička) in iz njih pridobljenih proizvodov (2), proizvodov, pridobljenih iz gorčičnih semen (2), ter semen oljne ogrščice in iz njih pridobljenih proizvodov.

4 000

Popolne krmne mešanice,

150

razen:

 

—  popolnih krmnih mešanic za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

1 000

—  popolnih krmnih mešanic za prašiče (razen pujskov) in perutnino.

500

▼C1

(1)   Mejne vrednosti so izražene kot alil izotiocianat.

(2)   Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je skupna količina glukozinolatov nižja od 30 mmol/kg. Referenčna analitična metoda je EN-ISO 9167-1:1995.



ODDELEK IV:  ORGANSKE KLOROVE SPOJINE (RAZEN DIOKSINOV IN PCB)

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.  Aldrin (1)

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,01  (2)

2.  Dieldrin (1)

razen:

 

—  maščob in olj,

0,1  (2)

—  krmnih mešanic za ribe.

0,02  (2)

3.  Kamfeklor (toksafen) – vsota indikatorjev, kemično sorodnih spojin CHB 26, 50 in 62 (3)

Ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih,

0,02

razen:

 

—  ribjega olja.

0,2

Popolna krma za ribe.

0,05

4.  Klordan (vsota cis- in transizomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan)

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,02

razen:

 

—  maščob in olj.

0,05

5.  DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE-izomerov, izražena kot DDT)

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,05

razen:

 

—  maščob in olj.

0,5

▼M19

6.  Endosulfan (vsota alfa in beta izomerov ter endosulfansulfata, izražena kot endosulfan)

Posamična krmila in krmne mešanice,

razen:

0,1

—  bombaževih semen in proizvodov iz njihove predelave, razen surovega olja bombaževih semen,

0,3

—  soje in proizvodov iz njene predelave, razen surovega sojinega olja,

0,5

—  surovega rastlinskega olja,

1,0

—  popolnih krmnih mešanic za ribe, razen za salmonide,

0,005

—  popolnih krmnih mešanic za salmonide.

0,05

▼C1

7.  Endrin (vsota endrina in delta-ketoiendrina, izražena kot endrin)

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,01

razen:

 

—  maščob in olj.

0,05

8.  Heptaklor (vsota heptaklora in heptaklorepoksida, izražena kot heptaklor)

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,01

razen:

 

—  maščob in olj.

0,2

9.  Heksaklorobenzen (HCB)

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,01

razen:

 

—  maščob in olj.

0,2

10.  Heksaklorocikloheksan (HCH)

—  alfa-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,02

razen:

 

—  maščob in olj.

0,2

—  beta-izomeri

Posamična krmila,

0,01

razen:

 

—  maščob in olj.

0,1

Krmne mešanice,

0,01

razen:

 

—  krmnih mešanic za molzno govedo.

0,005

—  gama-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice,

0,2

razen:

 

—  maščob in olj.

2,0

(1)   Samostojen ali v kombinaciji, izražen kot dieldrin.

(2)   Najvišja dovoljena količina za aldrin in dieldrin, samostojen ali v kombinaciji, izraženi kot dieldrin.

(3)   

Sistem številčenja Parlar s predpono CHB ali „Parlar“:

CHB 26: 2-endo,3-ekso,5-endo, 6-ekso, 8,8,10,10-oktoklorobornan,

CHB 50: 2-endo,3-ekso,5-endo, 6-ekso, 8,8,9,10,10-nonaklorobornan,

CHB 62: 2,2,5,5,8,9,9,10,10-nonaklorobornan.

▼M15



ODDELEK V:  DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v ng WHO-PCDD/F-TEQ/kg (ppt) (1) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

▼M16

1.  Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženi v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 2005) (2))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,75

razen:

 

—  rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,75

Posamična krmila mineralnega izvora.

0,75

Posamična krmila živalskega izvora:

 

—  živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

1,50

—  drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,75

—  ribje olje,

5,0

—  ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja, ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (3), in moke iz rakov,

1,25

—  ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe, moka iz rakov.

1,75

Krmni dodatki kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju.

0,75

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih.

1,0

Premiksi.

1,0

Krmne mešanice,

0,75

razen:

 

—  krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

1,75

—  krmnih mešanic za kožuharje.

▼M15

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v ng WHO-PCDD/F-TEQ/kg (ppt) (1) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

2.  Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) in polikloriranih bifenilov (PCB), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorjev toksične ekvivalentosti), 2005 (2))

Posamična krmila rastlinskega izvora, razen:

1,25

—  rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

1,5

Posamična krmila mineralnega izvora

1,0

Posamična krmila živalskega izvora:

 

—  živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

2,0

—  drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

1,25

—  ribje olje,

20,0

—  ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in hidroliziranih ribjih beljakovin, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (3),

4,0

—  hidrolizirane ribje beljakovine, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

9,0

Krmni dodatki kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin veziv in sredstev proti strjevanju

1,5

Krmni dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

1,5

Premiksi

1,5

Krmne mešanice, razen:

1,5

—  krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

5,5

—  krmnih mešanic za kožuharje.

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali

Najvišja vsebnost v μg/kg (ppb) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage (1)

3.  Dioksinom nepodobni PCB (vsota PCB 28, PCB 52, PCB 101, PCB 138, PCB 153 in PCB 180 (ICES–6) (1)

Posamična krmila rastlinskega izvora

10

Posamična krmila mineralnega izvora

10

Posamična krmila živalskega izvora:

 

—  živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

10

—  drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

10

—  ribje olje,

175

—  ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in hidroliziranih ribjih beljakovin, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (4),

30

—  hidrolizirane ribje beljakovine, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

50

Krmni dodatki kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin veziv in sredstev proti strjevanju

10

Krmni dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

10

Premiksi

10

Krmne mešanice, razen:

10

—  krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

40

—  krmnih mešanic za kožuharje.

(1)   Koncentracije na zgornji meji; koncentracije na zgornji meji so izračunane ob domnevi, da so vse vrednosti različnih kongenerov pod mejo določanja enake meji določanja.

(2)   

Razpredelnica TEF (faktorji toksične ekvivalentosti) za dioksine, furane in dioksinom podobne PCB:



Kongener

Vrednost TEF

Dibenzo-para-dioksini („PCDD“) in dibenzo-para-furani („PCDF“)

2,3,7,8-TCDD

1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

OCDD

0,0003

 

 

2,3,7,8-TCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDF

0,03

2,3,4,7,8-PeCDF

0,3

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

OCDF

0,0003

„Dioksinom podobni“ PCB: neorto PCB + monoorto PCB

 

 

Neorto PCB

PCB 77

0,0001

PCB 81

0,0003

PCB 126

0,1

PCB 169

0,03

 

 

Monoorto PCB

PCB 105

0,00003

PCB 114

0,00003

PCB 118

0,00003

PCB 123

0,00003

PCB 156

0,00003

PCB 157

0,00003

PCB 167

0,00003

PCB 189

0,00003

 

 

 

 

Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.

(3)   Sveže ribe in druge vodne živali, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, medtem ko se mejne vrednosti 3,5 ng WHO-PCDD/F-TEQ na kg proizvoda in 6,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEQ na kg proizvoda uporabljajo za sveže ribe, 20,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEQ na kg proizvoda pa za ribja jetra, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih oziroma za posamično krmilo za proizvodnjo hrane za hišne živali. Proizvodi ali predelane živalske beljakovine, proizvedene iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehransko verigo in jih je prepovedano krmiti rejnim živalim, ki se gojijo, pitajo ali vzrejajo za proizvodnjo hrane.

(4)   Sveže ribe in druge vodne živali, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, medtem ko se mejne vrednosti 75 μg na kg proizvoda uporabljajo za sveže ribe, 200 μg na kg proizvoda pa za ribja jetra, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih oziroma za posamično krmilo za proizvodnjo hrane za hišne živali. Proizvodi ali predelane živalske beljakovine, proizvedene iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehransko verigo in jih je prepovedano krmiti rejnim živalim, ki se gojijo, pitajo ali vzrejajo za proizvodnjo hrane.

▼M19



ODDELEK VI:  ŠKODLJIVE BOTANIČNE NEČISTOTE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.  Semena plevela ter nezmleto in nezdrobljeno sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, ločeno ali v kombinaciji, ki vsebuje:

Posamična krmila in krmne mešanice.

3 000

—  Datura sp.

1 000

2.  Crotalaria spp.

Posamična krmila in krmne mešanice.

100

3.  Semena in lupine Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. ter proizvodi iz njihove predelave (1), ločeno ali v kombinaciji

Posamična krmila in krmne mešanice.

10  (2)

4.  Neoluščen bukov žir – Fagus sylvatica L.

Posamična krmila in krmne mešanice.

Semena in sadeži rastlinskih vrst ter proizvodi iz njihove predelave so lahko v krmi prisotni samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti.

5.  Barbadoški orehi – Jatropha curcas L.

Posamična krmila in krmne mešanice.

Semena in sadeži rastlinskih vrst ter proizvodi iz njihove predelave so lahko v krmi prisotni samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti.

6.  Semena Ambrosia spp.

Posamična krmila (3),

razen:

50

—  prosa (zrnje Panicum miliaceum L.) in sorge (zrnje Sorghum bicolour (L) Moench s.l.), ki se ne dajejo neposredno živalim (3).

200

Krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žitna zrna in semena.

50

7.  Semena

— indijske gorčice – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. integrifolia (West.) Thell.

— sareptske gorčice – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. juncea

— kitajske gorčice – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. juncea var. lutea Batalin

— črne ogrščice – Brassica nigra (L.) Koch

— etiopske gorčice – Brassica carinata A. Braun

Posamična krmila in krmne mešanice.

Semena so lahko v krmi prisotna samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti.

(1)   Če je določljivo z analitično mikroskopijo.

(2)   Vključuje tudi ostanke ovojev semen.

(3)   

Če se predložijo nedvoumni dokazi, da so zrnja in semena namenjena mletju ali drobljenju, čiščenje zrn in semen s povišano vrednostjo semen

Ambrosie

spp. pred mletjem ali drobljenjem ni potrebno, kadar:

— se pošiljka dostavi kot celota v obrat za mletje ali drobljenje in je obrat za mletje ali drobljenje vnaprej obveščen o prisotnosti povišane vrednosti Ambrosie spp., da sprejme dodatne ukrepe za preprečevanje razširjanja semen v okolje, in

— so zagotovljeni trdni dokazi o izvajanju ukrepov za preprečevanje razširjanja semen Ambrosie spp. v okolje med prevozom v obrat za drobljenje ali mletje ter

— pristojni organ odobri prevoz, potem ko se je prepričal, da so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni.

▼C1



ODDELEK VII:  DOVOLJENI KRMNI DODATKI V NECILJNI KRMI PO NEIZOGIBNEM PRENOSU

Kokcidiostatik

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali (1)

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.  Dekokvinat

Posamična krmila.

0,4

Krmna mešanica za:

 

—  nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,4

—  pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci),

0,4

—  druge živalske vrste.

1,2

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena.

 (2)

▼M16

2.  Diklazuril

Posamična krmila.

0,01

Krmna mešanica za:

 

—  nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,01

—  pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci),

0,01

—  druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance, pitovne pegatke in purane.

0,03

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena.

 (2)

▼C1

3.  Halofuginon hidrobromid

Posamična krmila.

0,03

Krmna mešanica za:

 

—  nesnice, piščance za nesnice in purane (> 12 tednov),

0,03

—  pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci),

0,03

—  druge živalske vrste.

0,09

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena.

 (2)

▼M16

4.  Lasalocid A natrij

Posamična krmila.

1,25

Krmna mešanica za:

 

—  pse, teleta, kunce, enoprste kopitarje, molznice, nesnice, purane (> 16 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

—  pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocida A natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

—  fazane, pegatke, prepelice in jerebice (razen nesnic) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocida A natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

—  druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocida A natrija ni dovoljena.

 (2)

▼C1

5.  Alfa amonijev maduramicin

Posamična krmila.

0,05

Krmna mešanica za:

 

—  enoprste kopitarje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,05

—  pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,05

—  druge živalske vrste.

0,15

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena.

 (2)

6.  Natrijev monenzin

Posamična krmila.

1,25

Krmna mešanica za:

 

—  enoprste kopitarje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov),

1,25

—  pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci),

1,25

—  druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena.

 (2)

7.  Narazin

Posamična krmila.

0,7

Krmna mešanica za:

 

—  purane, kunce, enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

—  druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena.

 (2)

8.  Nikarbazin

Posamična krmila.

1,25

Krmna mešanica za:

 

—  enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

—  druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (samega ali v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena.

 (2)

9.  Robenidin hidroklorid

Posamična krmila.

0,7

Krmna mešanica za:

 

—  nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

—  pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce ter purane v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci),

0,7

—  druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena.

 (2)

10.  Natrijev salinomicin

Posamična krmila.

0,7

Krmna mešanica za:

 

—  enoprste kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov),

0,7

—  pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci),

0,7

—  druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena.

 (2)

11.  Natrijev semduramicin

Posamična krmila.

0,25

Krmna mešanica za:

 

—  nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,25

—  pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,25

—  druge živalske vrste.

0,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena.

 (2)

(1)   Brez poseganja v dovoljene vrednosti v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

(2)   Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa.

▼M15




PRILOGA II



PRAGOVI UKREPANJA, PRI KATERIH SE SPROŽIJO PREISKAVE DRŽAV ČLANIC, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 4(2)

ODDELEK: DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali

Prag ukrepanja v ng WHO-PCDD/F-TEQ/kg (ppt) (2) pri krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Pripombe in dodatni podatki (npr. vrsta preiskav, ki jih je treba opraviti)

▼M16

1.  Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 2005 (1)))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,5

 (3)

razen:

 

 

—  rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

 (3)

Posamična krmila mineralnega izvora.

0,5

 (3)

Posamična krmila živalskega izvora:

 

 

—  živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

0,75

 (3)

—  drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,5

 (3)

—  ribje olje,

4,0

 (4)

—  ribe, druge vodne živali in njihovi proizvodi, razen ribjega olja, ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe in moke iz rakov,

0,75

 (4)

—  ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe, moka iz rakov.

1,25

 (4)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju.

0,5

 (3)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine spojin elementov v sledovih.

0,5

 (3)

Premiksi.

0,5

 (3)

Krmne mešanice, razen:

0,5

 (3)

—  krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

1,25

 (4)

—  krmnih mešanic za kožuharje.

 

▼M15

2.  Dioksinom podobni PCB (vsota polikloriranih bifenilov (PCB), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorjev toksične ekvivalentosti, 2005)) (1)

Posamična krmila rastlinskega izvora, razen:

0,35

 (3)

—  rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

 (3)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,35

 (3)

Posamična krmila živalskega izvora:

 

 

—  živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

0,75

 (3)

—  drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,35

 (3)

—  ribje olje,

11,0

 (4)

—  ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in hidroliziranih ribjih beljakovin, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (3),

2,0

 (4)

—  hidrolizirane ribje beljakovine, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

5,0

 (4)

Krmni dodatki iz funkcionalne skupine veziv in sredstev proti strjevanju

0,5

 (3)

Krmni dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh

0,35

 (3)

Premiksi

0,35

 (3)

Krmne mešanice, razen:

0,5

 (3)

—  krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

2,5

 (4)

—  krmnih mešanic za kožuharje.

 

(1)   

Razpredelnica TEF (faktorji toksične ekvivalentosti) za dioksine, furane in dioksinom podobne PCB:



Kongener

Vrednost TEF

Dibenzo-para-dioksini („PCDD“) in dibenzo-para-furani („PCDF“)

2,3,7,8-TCDD

1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

OCDD

0,0003

 

 

2,3,7,8-TCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDF

0,03

2,3,4,7,8-PeCDF

0,3

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

OCDF

0,0003

„Dioksinom podobni“ PCB: neorto PCB + monoorto PCB

 

 

Neorto PCB

PCB 77

0,0001

PCB 81

0,0003

PCB 126

0,1

PCB 169

0,03

 

 

Monoorto PCB

PCB 105

0,00003

PCB 114

0,00003

PCB 118

0,00003

PCB 123

0,00003

PCB 156

0,00003

PCB 157

0,00003

PCB 167

0,00003

PCB 189

0,00003

 

 

 

 

Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.

(2)   Koncentracije na zgornji meji; koncentracije na zgornji meji so izračunane ob domnevi, da so vse vrednosti različnih kongenerov pod mejo določanja enake meji določanja.

(3)   Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se po možnosti sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(4)   V številnih primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno se v primerih, ko je prag za ukrepanje presežen, zapišejo vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

▼B




PRILOGA III



TABELA UJEMANJA

Direktiva 1999/29/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2(a)

Člen 2(a)

Člen 2(b)

Člen 2(b)

Člen 2(c)

Člen 2(g)

Člen 2(d)

Člen 2(f)

Člen 2(e)

Člen 2(e)

Člen 2(f)

Člen 2(i)

Člen 2(g)

Člen 2(j)

Člen 2(h)

Člen 2(c)

Člen 2(d)

Člen 2(h)

Člen 2(k)

Člen 2(l)

Člen 3

Člen 3

Člen 4(1)

Člen 4(1)

Člen 4(2)

Člen 4(2)

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 5

Člen 8

Člen 6

Člen 9

Člen 7

Člen 10

Člen 8

Člen 11

Člen 9

Člen 12

Člen 10

Člen 13

Člen 11

Člen 14

Člen 12

Člen 15

Člen 13

Člen 16

Člen 14

Člen 15

Člen 17

Člen 16

Člen 18

Člen 17

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga III

Priloga IV

Priloga II



( 1 ) UL L 270, 14.12.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2205/2001 (UL L 297, 15.11.2001, str. 3).

( 2 ) UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/2/ES (UL L 63, 6.3.2002, str. 23).

( 3 ) UL L 340, 9.12.1976, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2000/57/ES (UL L 244, 29.9.2000, str. 76).

( 4 ) UL L 221, 7.8.1986, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2002/23/ES (UL L 64, 7.3.2002, str. 13).

( 5 ) UL L 221, 7.8.1986, str. 43. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.

( 6 ) UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.

( 7 ) UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/20/ES (UL L 80, 25.3.1999, str. 20).

( 8 ) UL L 237, 22.9.1993, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/29/ES (UL L 115, 4.5.1999, str. 32).

( 9 ►M10  UL L 170, 3.8.1970, str. 1. ◄

( 10 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah prehranske zakonodaje, o ustanovitvi Evropskega organa za varnost živil in o postopkih pri zadevah v zvezi z varnostjo živil (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).