02001R0044 — SL — 14.05.2010 — 008.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA SVETA (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 012 16.1.2001, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 225 |
13 |
22.8.2002 |
||
L 334 |
3 |
10.11.2004 |
||
L 381 |
10 |
28.12.2004 |
||
L 363 |
1 |
20.12.2006 |
||
UREDBA (ES) št. 1103/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008 |
L 304 |
80 |
14.11.2008 |
|
L 93 |
13 |
7.4.2009 |
||
L 119 |
7 |
13.5.2010 |
spremenjena z:
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
UREDBA SVETA (ES) št. 44/2001
z dne 22. decembra 2000
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
POGLAVJE I
PODROČJE UPORABE
Člen 1
Ta uredba se ne uporablja za:
osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb, za premoženjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke in dedovanje;
stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih podjetij ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;
socialno varnost;
arbitražo.
POGLAVJE II
PRISTOJNOST
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 2
Člen 3
Člen 4
Oddelek 2
Posebna pristojnost
Člen 5
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:
v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti;
za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, je kraj izpolnitve zadevne obveznosti:
če se ne uporabi pododstavek (b), potem se uporabi pododstavek (a);
v preživninskih zadevah pred sodišči v kraju, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče ali običajno prebivališče, ali, v primeru povezave zadeve s postopkom v zvezi z osebnim stanjem osebe, pred sodiščem, ki je v skladu z lastnim pravom tega sodišča, pristojno za te postopke, razen če ta pristojnost ne temelji izključno na državljanstvu ene od strank;
v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali kjer grozi škodni dogodek;
če gre za civilno tožbo za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki temelji na dejanju, zaradi katerega je bil sprožen kazenski postopek, pred sodiščem, kjer je bil sprožen ta postopek, če to sodišče po lastnem pravu lahko odloča v civilnopravnih zahtevkih;
če gre za spor, ki izhaja iz poslovanja podružnice, agencije ali druge poslovne enote, pred sodišči v kraju, v katerem se nahaja ta podružnica, agencija ali poslovna enota;
kot ustanovitelj, upravitelj ali upravičenec trusta, oblikovanega na podlagi zakona ali pisne pogodbe, ali ustno in s pisnim dokazilom, pred sodišči države članice, v kateri se ta trust nahaja;
če gre za spor v zvezi z izplačilom nagrade za reševanje tovora, pred sodiščem, pod pristojnostjo katerega je bil predmetni tovor:
zadržan zaradi zavarovanja plačila; ali
bi lahko bil zadržan, vendar je bila dana varščina ali drugo jamstvo,
ob upoštevanju, da se ta določba uporablja samo v primeru, če se zatrjuje, da ima toženec pravice na tovoru, ali da je imel te pravice v času reševanja.
Člen 6
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena tudi:
če je ena od več toženih oseb, tudi pred sodiščem kraja, kjer ima ena od njih stalno prebivališče, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj, da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov;
v tožbi glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah, pred sodiščem, kjer teče prvotni postopek, razen če je bil ta postopek začet samo z namenom, izvzeti to osebo iz pristojnosti sodišča, ki bi bilo pristojno v tej zadevi;
če gre za nasprotno tožbo, ki izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerem je temeljila prvotna tožba, pred sodiščem, kjer je v teku prvotni postopek;
v zadevah v zvezi s pogodbo, če se tožba lahko povezuje s tožbo zoper istega toženca v zvezi s stvarnimi pravicami na nepremičninah, pred sodiščem v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina.
Člen 7
Če je na podlagi te uredbe sodišče države članice pristojno v tožbah v zvezi z odgovornostjo zaradi uporabe ali obratovanja ladje, je to sodišče ali katero koli nadomestno sodišče, določeno z notranjim pravom, pristojno tudi za odločanje v sporih o omejitvi te odgovornosti.
Oddelek 3
Pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem
Člen 8
Brez poseganja v člen 4 in točko 5 člena 5 je pristojnost v zadevah v zvezi z zavarovanjem določena v tem oddelku.
Člen 9
Zavarovalnica s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena:
pred sodišči države članice, kjer ima stalno prebivališče; ali
v drugi državi članici v primeru tožb, ki jih vložijo zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja, pred sodiščem kraja, kjer ima stalno prebivališče tožnik;
če gre za sozavarovalnico, pred sodišči v državi članici, v kateri je začet postopek zoper vodilno zavarovalnico.
Člen 10
Glede zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja nepremičnin je zavarovalnica lahko tožena tudi pred sodiščem v kraju, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Enako velja, če premičnine in nepremičnine krije ista zavarovalna polica in jih je prizadel isti dogodek.
Člen 11
Člen 12
Člen 13
Od določb tega oddelka je mogoče odstopati samo z dogovorom:
ki je sklenjen potem, ko je prišlo do spora; ali
ki omogoča zavarovalcu, zavarovancu ali upravičencu iz zavarovanja, da sproži postopek pred drugimi sodišči kot tistimi, določenimi v tem oddelku; ali
ki je sklenjen med zavarovalcem in zavarovalnico, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države, in sicer celo v primeru, da pride do škodnega dogodka v tujini, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države; ali
ki je sklenjen z zavarovalcem, ki nima stalnega prebivališča v državi članici, razen če je zavarovanje obvezno ali se nanaša na nepremičnine v državi članici; ali
ki se nanaša na zavarovalno pogodbo, ki krije enega ali več zavarovalnih primerov iz člena 14.
Člen 14
Člen 13(5) se nanaša na naslednje zavarovalne primere:
vsako izgubo ali poškodovanje:
morskih plovil, naprav ob obali ali na odprtem morju, ali zrakoplovov, ki je posledica nevarnosti v zvezi z njihovo uporabo v gospodarske namene;
blaga v tranzitu, razen potniške prtljage, kadar tranzit pomeni ali vključuje prevoz s temi plovili ali zrakoplovi;
vsako odgovornost, razen za telesno poškodbo potnikov ali izgubo ali poškodovanje njihove prtljage:
ki izvira iz uporabe ali delovanja plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), razen če v primeru slednjega pravo države članice, v kateri je registriran ta zrakoplov, ne prepoveduje dogovorov o pristojnosti v zvezi z zavarovanji teh zavarovalnih primerov;
za izgubo ali poškodovanje, ki ga povzroči blago v tranzitu iz točke 1(b);
vsako finančno izgubo, povezano z uporabo ali delovanjem plovil, naprav ali zrakoplovov iz točke 1(a), zlasti izgubo tovora ali čartersko izgubo;
vsak zavarovalni primer ali interes, povezan s katerim koli zavarovalnim primerom iz točk od 1 do 3;
Oddelek 4
Pristojnost za potrošniške pogodbe
Člen 15
V zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene oseba — potrošnik — za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, se pristojnost določi v skladu s tem oddelkom brez poseganja v člen 4 in v peto točko člena 5:
če gre za pogodbo o prodaji blaga na obroke; ali
če gre za pogodbo o posojilu z obročnim odplačevanjem ali za kakršno koli drugo obliko posojila za financiranje prodaje blaga; ali
v vseh drugih primerih, če je bila pogodba sklenjena z osebo, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, pogodba pa spada v okvir te dejavnosti.
Člen 16
Člen 17
Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru:
ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali
ki omogoča potrošniku, da sproži postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku; ali
ki je sklenjen med potrošnikom in drugo pogodbeno stranko, ki imata oba v času sklenitve pogodbe stalno prebivališče ali običajno prebivališče v isti državi članici, in ki določa pristojnost sodišč te države članice, pod pogojem, da ta dogovor ni v nasprotju s pravom zadevne države članice.
Oddelek 5
Pristojnost za individualne pogodbe o zaposlitvi
Člen 18
Člen 19
Delodajalec s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožen:
pred sodišči v državi članici, kjer ima stalno prebivališče; ali
v drugi državi članici:
pred sodišči v kraju, kjer delavec običajno opravlja svoje delo, ali pred sodišči v kraju, kjer je nazadnje opravljal svoje delo; ali
če delavec običajno ne opravlja ali ni opravljal svojega dela v eni in isti državi, pred sodišči v kraju, kjer se nahaja ali se je nahajala poslovna enota, ki je zaposlila delavca.
Člen 20
Člen 21
Odstopanje od določb tega oddelka je mogoče samo po dogovoru o pristojnosti:
ki je bil sklenjen po nastanku spora; ali
ki omogoča delavcu, da sproži postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem oddelku.
Oddelek 6
Izključna pristojnost
Člen 22
Izključno pristojna so naslednja sodišča, in to ne glede na stalno prebivališče:
v postopkih, predmet katerih so stvarne pravice na nepremičninah ali najem/zakup nepremičnin, sodišča držav članic, v katerih se nahaja nepremičnina.
Vendar pa so v postopkih, predmet katerih je najem/zakup nepremičnine za začasno zasebno uporabo za največ šest zaporednih mesecev, pristojna tudi sodišča držav članic, v katerih ima toženec stalno prebivališče, pod pogojem, da je najemnik/zakupnik fizična oseba in da imata najemodajalec/zakupodajalec in najemnik/zakupnik stalno prebivališče v isti državi članici;
v postopkih, predmet katerih je veljavnost ustanovitve, ničnost ali prenehanje gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb ali združenj fizičnih ali pravnih oseb, ali veljavnost odločitev njihovih organov, sodišča držav članic, v katerih ima gospodarska družba, pravna oseba ali združenje svoje stalno prebivališče. Za ugotovitev tega stalnega prebivališča sodišče uporabi svoja pravila mednarodnega zasebnega prava;
v postopkih, predmet katerih je veljavnost vpisov v javne knjige, sodišča države članice, kjer se vodi javna knjiga;
v postopkih, ki so v zvezi z registracijo ali veljavnostjo patentov, znamk, modelov ali drugih podobnih pravic, ki jih je treba deponirati ali registrirati, sodišča države članice, v kateri je bila vložena prijava za deponiranje ali registracijo, v kateri se je deponiranje ali registracija izvedla ali se na podlagi pravnega akta Skupnosti ali mednarodne konvencije šteje za izvedeno.
Brez poseganja v pristojnost Evropskega patentnega urada v skladu s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov, ki je bila podpisana v Münchnu, 5. oktobra 1973, imajo sodišča vsake države članice izključno pristojnost, ne glede na stalno prebivališče, v postopkih v zvezi z registracijo ali veljavnostjo katerega koli evropskega patenta, podeljenega za to državo;
v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.
Oddelek 7
Dogovor o pristojnosti
Člen 23
Če so se stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, dogovorile, da mora biti za spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice, je pristojno to sodišče oz. so pristojna sodišča te države članice. Ta pristojnost je izključna, razen če se stranke niso dogovorile drugače. Dogovor o pristojnosti mora biti sklenjen:
v pisni obliki ali potrjen v pisni obliki; ali
v obliki, ki je v skladu s prakso, ki je ustaljena med strankama; ali
v mednarodni trgovini v skladu z mednarodnimi trgovskimi običaji, ki so znani strankam ali bi jim morali biti znani in ki so splošno priznani v mednarodni trgovini in redno upoštevani s strani strank pogodb istega tipa v okviru zadevne panoge.
Člen 24
Poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te uredbe, je pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek. To pravilo pa ne velja, če se je spustil v postopek, da bi ugovarjal pristojnosti ali če je v skladu s členom 22 izključno pristojno drugo sodišče.
Oddelek 8
Preizkus pristojnosti in dopustnosti
Člen 25
Če je sodišču države članice predložen zahtevek, katerega glavni predmet je zadeva, za katero so po členu 22 izključno pristojna sodišča druge države članice, se to sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.
Člen 26
Oddelek 9
Litispendenca in sorodne pravde
Člen 27
Člen 28
Člen 29
Če je za odločanje izključno pristojnih več sodišč, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist prvega sodišča.
Člen 30
Za namene tega oddelka se šteje, da je sodišče začelo postopek:
v trenutku, ko je pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje vloženo na sodišču, pod pogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vročitvijo pisanja tožencu; ali
če je treba vročiti pisanje še pred vložitvijo na sodišče, v trenutku, ko ga prejme organ, ki je odgovoren za vročitev, pod pogojem, da tožnik kasneje ni opustil dejanj, ki bi jih moral opraviti v zvezi z vložitvijo pisanja na sodišče.
Oddelek 10
Začasni ukrepi in ukrepi zavarovanja
Člen 31
Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe ali ukrepe zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so po tej uredbi za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.
POGLAVJE III
PRIZNANJE IN IZVRŠITEV
Člen 32
Za namene te uredbe pomeni „sodna odločba“ vsako odločbo, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepom o izvršbi, kakor tudi odločitev o stroških, ki jo izda sodni uradnik.
Oddelek 1
Priznanje
Člen 33
Člen 34
Sodna odločba se ne prizna:
če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;
če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost;
če je nezdružljiva s sodno odločbo, izdano v sporu med istima strankama v državi članici, v kateri se zahteva priznanje;
če je nezdružljiva s predhodno sodno odločbo, izdano v drugi državi članici ali v tretji državi glede istega zahtevka med istima strankama, pod pogojem, da predhodna sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje v državi članici, v kateri se zahteva priznanje.
Člen 35
Člen 36
Pod nobenimi pogoji tuje sodne odločbe ni dovoljeno preverjati glede vsebine.
Člen 37
Oddelek 2
Izvršitev
Člen 38
Člen 39
Člen 40
Člen 41
Sodna odločba se razglasi za izvršljivo takoj po izpolnitvi formalnosti iz člena 53 brez kakršnega koli preizkusa iz členov 34 in 35. Dolžnik v tej fazi postopka nima možnosti podajati kakršnih koli izjav glede zahteve.
Člen 42
Člen 43
Člen 44
Odločitev, izdana v zvezi s pravnim sredstvom, se lahko izpodbija samo s pravnim sredstvom iz Priloge IV.
Člen 45
Člen 46
Člen 47
Člen 48
Člen 49
Tuja sodna odločba, ki nalaga plačilo periodične denarne kazni, je izvršljiva v državi članici, v kateri se zahteva izvršitev, samo v primeru, če je znesek kazni sodišče države članice izvora dokončno določilo.
Člen 50
Če je bila vlagatelju zahteve v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta upravičen v postopku, predvidenem v tem oddelku, do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo zaprošene države članice.
Člen 51
Od stranke, ki v eni od držav članic vloži zahtevo za izvršitev sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ni dovoljeno zahtevati nobene oblike varščine ali depozita iz razloga, ker je ta stranka tuj državljan ali ker nima stalnega prebivališča ali ker ne prebiva v državi, v kateri se zahteva izvršitev.
Člen 52
V državi članici, v kateri se zahteva izvršitev, v postopku za razglasitev izvršljivosti ni dovoljeno zahtevati nobene takse, pristojbine ali dajatve, izračunane glede na vrednost spornega predmeta.
Oddelek 3
Skupne določbe
Člen 53
Člen 54
Sodišče ali pristojni organ države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi.
Člen 55
Člen 56
Za listine iz člena 53 ali 55(2) ali za pooblastilo za pravdo se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.
POGLAVJE IV
JAVNE LISTINE IN SODNE PORAVNAVE
Člen 57
Člen 58
Poravnava, ki je sklenjena pred sodiščem in ki je izvršljiva v državi članici, v kateri je bila sklenjena, je izvršljiva v zaprošeni državi pod enakimi pogoji kot javne listine. Sodišče ali pristojni organ države članice, v kateri je bila sklenjena sodna poravnava, izda na zahtevo ene od zainteresiranih strank potrdilo na standardnem obrazcu iz Priloge V k tej uredbi.
POGLAVJE V
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 59
Člen 60
Za namene te uredbe ima gospodarska družba ali druga pravna oseba ali združenje fizičnih ali pravnih oseb stalno prebivališče v kraju, kjer ima:
statutarni sedež; ali
glavno upravo; ali
glavno poslovno enoto.
Člen 61
Brez poseganja v bolj ugodne določbe nacionalnega prava osebe s stalnim prebivališčem v državi članici, ki so za kaznivo dejanje, ki ni bilo strojeno z naklepom, sodno preganjane pred kazenskimi sodišči države članice, katere državljani niso, lahko v njihovi nenavzočnosti na sodišču zastopajo v ta namen pooblaščene osebe. Vendar pa sodišče, ki vodi postopek, lahko odredi njihovo osebno navzočnost. Če prizadeta oseba kljub temu ne nastopi pred sodiščem, sodne odločbe, izdane v navzočnosti prizadete osebe, ki ji ni bila dana možnost pripraviti svoje obrambe, v delu, ki zadeva civilnopravno razmerje, v drugih državah članicah ni treba priznati ali izvršiti.
Člen 62
Na Švedskem v zvezi s sumarnimi postopki betalningsföreläggande (postopek v zvezi s plačilnimi nalogi) in handräckning (postopek pomoči pri izterjavi) izraz „sodišče“ vključuje kronofogdemyndighet (švedsko službo za izterjavo).
Člen 63
Člen 64
Člen 65
Pristojnosti iz člena 6(2) in člena 11 v tožbah glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah ni mogoče uveljavljati v Nemčiji, Avstriji ali na Madžarskem. Vsaka oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v drugi državi članici je lahko tožena pred sodišči:
Nemčije v skladu s členi 68 in 72 do 74 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,
Avstrije v skladu s členom 21 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,
Madžarske v skladu s členi 58 do 60 Zakona o pravdnem postopku (Polgári perrendtartás) o obvestitvi drugega o pravdi.
POGLAVJE VI
PREHODNE DOLOČBE
Člen 66
Če pa je bil postopek v državi članici izvora začet pred začetkom veljavnosti te uredbe, se sodne odločbe, izdane po tem dnevu, priznajo in izvršijo v skladu s poglavjem III:
če je bil postopek v državi članici izvora začet po začetku veljavnosti Bruseljske ali Luganske konvencije tako v državi članici izvora kot v zaprošeni državi članici;
v vseh drugih primerih, če je bila pristojnost določena v skladu s pravili iz poglavja II ali iz konvencije, sklenjene med državo članico izvora in zaprošeno državo članico, ki je veljala v času začetka postopka.
POGLAVJE VII
RAZMERJE DO DRUGIH PRAVNIH AKTOV
Člen 67
Ta uredba ne vpliva na uporabo določb, ki urejajo pristojnost in priznanje ter izvršitev sodnih odločb na posebnih pravnih področjih, zajetih v predpisih Skupnosti ali v nacionalni zakonodaji, ki je bila sprejeta zaradi uskladitve s temi predpisi.
Člen 68
Člen 69
Ob upoštevanju člena 66(2) in člena 70 so s to uredbo med državami članicami nadomeščene naslednje konvencije in mednarodne pogodbe, sklenjene med dvema ali več državami članicami:
Člen 70
Člen 71
Da bi se zagotovila njegova enotna razlaga se odstavek 1 uporablja na naslednji način:
ta uredba ne preprečuje sodišču države članice, ki je pogodbenica konvencije na posebnem pravnem področju, da svojo pristojnost opre na to konvencijo, tudi če ima toženec stalno prebivališče v drugi državi članici, ki ni pogodbenica te konvencije. Sodišče, ki vodi postopek, v vsakem primeru uporabi člen 26 te uredbe;
sodne odločbe, ki jih v državi članici izda sodišče, ki je oprlo svojo pristojnost na konvencijo na posebnem pravnem področju, se priznajo in izvršijo v drugih državah članicah v skladu s to uredbo.
Če sta tako država članica izvora kot zaprošena država članica pogodbenici konvencije na posebnem pravem področju, ki določa pogoje za priznanje ali izvršitev sodnih odločb, se uporabljajo ti pogoji. V vsakem primeru se lahko uporabijo določbe te uredbe o postopku za priznanje in izvršitev sodnih odločb.
Člen 72
Ta uredba ne vpliva na sporazume, s katerimi so se države članice še pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s členom 59 Bruseljske konvencije zavezale, da ne bodo priznavale sodnih odločb, izdanih zlasti v drugih državah pogodbenicah te konvencije, zoper tožence s stalnim prebivališčem ali običajnim prebivališčem v tretji državi, če bi v primerih iz člena 4 te konvencije sodna odločba temeljila samo na pristojnosti, določeni v drugem odstavku člena 3 te konvencije.
POGLAVJE VIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 73
Najkasneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe bo Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru predložila poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu bo po potrebi priložila predloge za prilagoditve te uredbe.
Člen 74
Člen 75
Člen 76
Ta uredba začne veljati 1. marca 2002.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
PRILOGA I
Pravila o pristojnosti iz člena 3(2) in člena 4(2)
vročitvi pisanja o začetku postopka tožencu v času njegove začasne prisotnosti v Združenem kraljestvu; ali
prisotnosti premoženja toženca v Združenem kraljestvu; ali
zasegu premoženja, ki se nahaja v Združenem kraljestvu, s strani tožnika.
PRILOGA II
Sodišča ali pristojni organi, pri katerih se lahko vloži zahteva iz člena 39, so naslednji:
predsednik senata Landgericht;
notar v postopku razglasitve izvršljivosti javne listine,
greffier en chef du tribunal de grande instance,
président de la chambre départementale des notaires v primeru zahteve za razglasitev izvršljivosti notarske listine,
v Angliji in Walesu: High Court of Justice ali v primeru preživninske sodbe Magistrates’ Court preko „Secretary of State“;
na Škotskem: Court of Session ali v primeru preživninske sodbe Sheriff Court preko „Scottish Ministers“;
na Severnem Irskem: High Court of Justice ali v primeru preživninske sodbe Magistrates’ Court preko „Secretary of State“;
v Gibraltarju: Supreme Court of Gibraltar ali v primeru preživninske sodbe Magistrates’ Court preko „Attorney General of Gibraltar“.
PRILOGA III
Sodišča, pri katerih je mogoče vložiti pravna sredstva iz člena 43(2), so naslednja:
pravno sredstvo toženca: tribunal de première instance ali rechtbank van eerste aanleg ali erstinstanzliches Gericht;
pravno sredstvo vlagatelja zahteve: Cour d’appel ali hof van beroep,
cour d’appel glede odločb, s katerimi se zahtevi ugodi;
predsedujoči sodnik tribunal de grande instance glede odločb, s katerimi se zahteva zavrne,
v Angliji in Walesu: High Court of Justice ali v primeru preživninske sodbe Magistrates′ Court;
na Škotskem: Court of Session ali v primeru preživninske sodbe Sheriff Court;
na Severnem Irskem: High Court of Justice ali v primeru preživninske sodbe Magistrates′ Court;
v Gibraltarju Supreme Court of Gibraltar ali v primeru preživninske sodbe Magistrates′ Court.
PRILOGA IV
Pravna sredstva, ki jih je mogoče vložiti v skladu s členom 44, so naslednja:
PRILOGA V
Potrdilo iz členov 54 in 58 Uredbe glede sodnih odločb in sodnih poravnav
(slovensko, Slovene, Slowenisch, slovène, sloveno, …)
1. |
Država članica izvora |
2. |
Sodišče ali pristojni organ, ki je izdal potrdilo
|
3. |
Sodišče, ki je izreklo sodno odločbo/pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava ( *1 )
|
4. |
Sodna odločba/sodna poravnava (*1)
|
5. |
Imena strank, ki jim je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. |
Sodna odločba/sodna poravnava (*1) je izvršljiva v državi članici izvora (člena 38 in 58 Uredbe) zoper:
Ime:
V/Na …, dne …
Podpis in/ali žig …
PRILOGA VI
Potrdilo iz člena 57(4) Uredbe glede javnih listin
(slovensko, Slovene, Slowenisch, slovène, sloveno, …)
1. |
Država članica izvora |
2. |
Pristojni organ, ki je izdal potrdilo
|
3. |
Organ, ki je overil listino
|
4. |
Javna listina
|
5. |
Besedilo izvršljive obveznosti, kakor je priloženo temu potrdilu. |
Javna listina je izvršljiva zoper dolžnika v državi članici izvora (člen 57(1) Uredbe).
V/Na …, dne …
Podpis in/ali žig …
( 1 ) UL C 376, 28.12.1999, str. 1.
( 2 ) Mnenje, podano 21. septembra 2000 (še neobjavljeno v Uradnem listu).
( 3 ) UL C 117, 26.4.2000, str. 6.
( 4 ) UL L 299, 31.12.1972, str. 32.
UL L 304, 30.10.1978, str. 1.
UL L 388, 31.12.1982, str. 1.
UL L 285, 3.10.1989, str. 1.
UL C 15, 15.1.1997, str. 1.
Za prečiščeno besedilo glej UL C 27, 26.1.1998, str. 1.
( 5 ) UL L 204, 2.8.1975, str. 28.
UL L 304, 30.10.1978, str. 1.
UL L 388, 31.12.1982, str. 1.
UL L 285, 3.10.1989, str. 1.
UL C 15, 15.1.1997, str. 1.
Za prečiščeno besedilo glej UL C 27, 26.1.1998, str. 28.
( 6 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 7 ) UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65).
( 8 ) UL L 172, 4.7.1988, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/26/ES.
( 9 ) UL L 330, 29.11.1990, str. 44.
( 10 ) UL L 160, 30.6.2000, str. 37.
( *1 ) Neustrezno prečrtajte.