(1)

Pogodba predvideva ustanovitev notranjega trga in vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal, da se konkurenca na notranjem trgu ne izkrivlja. Uskladitev zakonov držav članic o avtorski in sorodnih pravicah prispeva k uresničitvi teh ciljev.

(2)

Evropski svet, ki se je 24. in 25. junija 1994 sestal na Krfu, je poudaril potrebo po oblikovanju splošnega in prožnega pravnega okvira na ravni Skupnosti, ki bo omogočal razvoj informacijske družbe v Evropi. Ta med drugim zahteva obstoj notranjega trga za nove proizvode in storitve. Pomembna zakonodaja Skupnosti, ki bo omogočila takšen pravni okvir, je že sprejeta oziroma se sprejema. Avtorska in sorodne pravice igrajo pomembno vlogo v tem kontekstu, saj varujejo in spodbujajo razvoj ter trženje novih proizvodov in storitev ter oblikovanje in izkoriščanje njihove ustvarjalne vsebine.

(3)

Predlagano usklajevanje bo pomagalo uresničevati štiri svoboščine notranjega trga in je povezano s spoštovanjem temeljnih pravnih načel, zlasti lastnine, vključno z intelektualno lastnino, ter s svobodo izražanja in javnim interesom.

(4)

Usklajena pravna ureditev avtorske in sorodnih pravic bo zaradi večje pravne varnosti in hkrati z zagotavljanjem visoke stopnje varstva intelektualne lastnine omogočala naložbe v ustvarjalnost in inovacije vključno z omrežno infrastrukturo, kar bo posledično vodilo k rasti in povečani konkurenčnosti evropske industrije tako na področju ponudbe vsebine in informacijske tehnologije kot bolj splošno v celi vrsti industrijskih in kulturnih sektorjev. To bo zagotavljalo zaposlovanje in spodbujalo ustvarjanje novih delovnih mest.

(5)

S tehnološkim razvojem so se možnosti za ustvarjanje, izdelavo in izkoriščanje povečale in postale bolj raznolike. Čeprav novi koncepti za varstvo intelektualne lastnine niso potrebni, je treba trenutno veljavno zakonodajo o avtorski in sorodnih pravicah prilagoditi in dopolniti, da bo ustrezala ekonomskih realnostim, kot so nove oblike izkoriščanja.

(6)

Brez uskladitve na ravni Skupnosti so lahko posledice zakonodajne dejavnosti na nacionalni ravni, ki so se kot odgovor na tehnološke izzive že začele v številnih državah članicah, občutne razlike v varstvu, s tem pa omejitve prostega pretoka storitev in proizvodov, ki vsebujejo intelektualno lastnino oziroma temeljijo na njej, kar vodi k ponovni drobitvi notranjega trga in zakonodajni neskladnosti. Vpliv takšnih zakonodajnih razlik in negotovosti se bo še povečal z nadaljnjim razvojem informacijske družbe, ki je že znatno povečala čezmejno izkoriščanje intelektualne lastnine. Ta razvoj se bo in se mora še razširiti. Večje pravne razlike in nejasnosti pri varstvu lahko ovirajo ekonomije obsega za nove proizvode in storitve, ki vsebujejo avtorsko in sorodne pravice.

(7)

Pravni okvir Skupnosti za varstvo avtorske in sorodnih pravic mora biti torej prilagojen in dopolnjen, kolikor je potrebno za tekoče delovanje notranjega trga. Zato je treba prilagoditi nacionalne predpise o avtorski in sorodnih pravicah, ki se znatno razlikujejo od ene do druge države članice oziroma povzročajo pravne nejasnosti, ki ovirajo tekoče delovanje notranjega trga ter pravilen razvoj informacijske družbe v Evropi, nedoslednim nacionalnim odzivom na tehnični razvoj pa se je treba izogniti, medtem ko razlik, ki ne prizadenejo delovanja notranjega trga, ni treba odstraniti ali preprečiti.

(8)

Različne socialne, družbene in kulturne posledice informacijske družbe zahtevajo upoštevanje specifičnih lastnosti vsebine proizvodov in storitev.

(9)

Vsakršno usklajevanje avtorske in sorodnih pravic mora temeljiti na visoki stopnji varstva, kajti takšne pravice so za intelektualno ustvarjanje bistvenega pomena. Njihovo varstvo pomaga zagotoviti ohranjanje in razvoj ustvarjalnosti v interesu avtorjev, izvajalcev, producentov, potrošnikov, kulture, industrije in javnosti nasploh. Intelektualna lastnina se torej prizna kot sestavni del lastnine.

(10)

Če naj avtorji ali izvajalci nadaljujejo z ustvarjalnim in umetniškim delom, morajo za uporabo svojega dela prejeti primerno nagrado, prav tako pa tudi producenti, da lahko to delo financirajo. V proizvodnjo proizvodov, kot so fonogrami, filmi ali multimedijski izdelki, ter opravljanje storitev, kot so storitve „na zahtevo“, je treba precej investirati. Zadostno pravno varstvo pravic intelektualne lastnine je nujno, če se želi zagotoviti takšno nagrajevanje in zagotoviti možnost za zadovoljive donose na te investicije.

(11)

Strog, dejanski sistem varstva avtorske in sorodnih pravic je eden glavnih načinov za zagotavljanje, da evropska kulturna ustvarjalnost in proizvodnja prejmeta nujna sredstva, ter za varovanje neodvisnosti in dostojanstva umetniških ustvarjalcev in izvajalcev.

(12)

Ustrezno varstvo avtorskih del in predmeta sorodnih pravic je velikega pomena tudi s kulturnega vidika. Člen 151 Pogodbe zahteva, da Skupnost pri svojem ravnanju upošteva kulturne vidike.

(13)

Skupno iskanje in dosledna uporaba tehničnih ukrepov za varstvo del in predmetov sorodnih pravic ter nujnih informacij o pravicah na evropski ravni sta temeljnega pomena, če je končni cilj teh ukrepov uveljaviti zakonsko določena načela in zagotovila.

(14)

Ta direktiva si prizadeva spodbujati izobraževanje in kulturo z varovanjem del in predmetov sorodnih pravic, medtem ko dopušča izjeme ali omejitve v javnem interesu v namene izobraževanja in poučevanja.

(15)

Diplomatska konferenca, ki se je odvijala pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) decembra 1996, je vodila k sprejetju dveh novih pogodb, „Pogodbe WIPO o avtorski pravici“ in „Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih“, ki pokrivata varstvo avtorjev oziroma izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. S tema pogodbama se pomembno posodablja mednarodno varstvo avtorske in sorodnih pravic, zlasti ob upoštevanju tako imenovanega „digitalnega dnevnega reda“, in izboljšuje način spopada s piratstvom po vsem svetu. Skupnost in večina držav članic so že podpisale Pogodbi, proces urejanja ratifikacije Pogodb s strani Skupnosti in držav članic pa je v teku. Ta direktiva je namenjena tudi uresničevanju številnih novih mednarodnih obveznosti.

(16)

Odgovornost za dejavnosti v omrežnem okolju ne zadeva le avtorske in sorodnih pravic, temveč tudi druga področja, na primer obrekovanje, zavajajoče oglaševanje ali kršitve blagovnih znamk, ki jo horizontalno ureja Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o določenih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, še posebej elektronski trgovini, na notranjem trgu („Direktiva o elektronski trgovini“) ( 4 ), ki pojasnjuje in usklajuje različna pravna vprašanja, ki se nanašajo na storitve informacijske družbe vključno z elektronskim trgovanjem. Ta direktiva naj se izvaja v časovnem obdobju, podobnem kot pri Direktivi o elektronskem trgovini, saj le-ta podaja usklajen okvir načel in predpisov, ki med drugim zadevajo pomembne dele te direktive. Ta direktiva ne vpliva na določbe, ki se nanašajo na odgovornost v Direktivi o elektronskem trgovanju.

(17)

Še posebej v luči zahtev, ki se pojavljajo z digitalnim okoljem, je nujno zagotoviti, da kolektivne organizacije dosežejo višjo stopnjo racionalizacije in preglednosti v zvezi z upoštevanjem pravil konkurence.

(18)

Ta direktiva ne vpliva na ureditve držav članic v zvezi z upravljanjem pravic, na primer v zvezi z razširjenimi kolektivnimi licencami.

(19)

Moralne pravice imetnikov pravic se morajo izvajati po zakonih držav članic in določbah Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, Pogodbe WIPO o avtorskih pravicah in Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih. Takšne moralne pravice ostanejo izven področja uporabe te direktive.

(20)

Ta Direktiva temelji na načelih in pravilih, ki so že opredeljena v trenutno veljavnih direktivah na tem področju, še posebej direktivah 91/250/EGS ( 5 ), 92/100/EGS ( 6 ), 93/83/EGS ( 7 ), 93/98/EGS ( 8 ) in 96/9/ES ( 9 ), in razvija ta načela in pravila ter jih umešča v kontekst informacijske družbe. Določbe te direktive ne smejo vplivati na določbe navedenih direktiv, razen če v tej direktivi ni drugače določeno.

(21)

Ta direktiva naj določi obseg dejanj, ki jih zajema pravica reproduciranja za različne upravičence. To naj poteka v skladu s pravnim redom Skupnosti. Potrebna je široka opredelitev teh dejanj, ki bo zagotovila pravno varnost na notranjem trgu.

(22)

Cilja ustrezne podpore razširjanju kulture se ne sme doseči z žrtvovanjem strogega varstva pravic ali z dopuščanjem nezakonitih oblik distribuiranja ponarejenih ali piratskih del.

(23)

S to direktivo naj se nadalje uskladi avtorjeva pravica do priobčitve javnosti. To pravico je treba razumeti v širokem pomenu, ki zajema vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve. Ta pravica naj zajema vsako tovrstno oddajanje ali retransmisijo dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Ta pravica naj ne zajema nobenih drugih dejanj.

(24)

Pravico dajanja na voljo javnosti predmeta, na katero se nanaša člen 3(2), je treba razumeti tako, da zajema vsa dejanja dajanja takšnega predmeta na voljo pripadnikom javnosti, ki niso prisotni na kraju izvora dejanja objave, in da ne zajema nobenih drugih dejanj.

(25)

Pravno negotovost v zvezi z naravo in stopnjo varstva dejanj prenosa na zahtevo preko mreže avtorsko-pravno varovanih del in predmetov, ki jih varujejo sorodne pravice, je treba preseči tako, da se poskrbi za usklajeno varstvo na ravni Skupnosti. Treba je pojasniti, da morajo imeti imetniki pravic, kot jih določa ta direktiva, izključno pravico dajanja na voljo javnosti avtorsko-pravno varovanih del ali katerega koli predmeta sorodnih pravic preko interaktivnih prenosov na zahtevo. Takšen interaktivni prenos na zahtevo opredeljuje dejstvo, da imajo lahko pripadniki javnosti do njega dostop na kraju in v času, ki ju sami izberejo.

(26)

V zvezi z dajanjem na voljo radijskih ali televizijskih produkcij RTV organizacij pri storitvah na zahtevo, ki vsebujejo glasbo s komercialnih fonogramov kot svoj sestavni del, je treba spodbujati kolektivne licenčne sporazume za olajšanje ureditve zadevnih pravic.

(27)

Samo nudenje fizičnih zmogljivosti, ki olajšajo ali omogočijo priobčitev, še ne šteje za priobčitev v pomenu te direktive.

(28)

Avtorsko-pravno varstvo pravic po tej direktivi vključuje izključno pravico nadzora distribuiranja dela, utelešenega v materialnem predmetu. Prva prodaja izvirnika ali primerkov dela s strani imetnika pravice ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora ponovne prodaje tega predmeta v Skupnosti. Ta pravica se ne sme izčrpati za izvirnik ali primerek, ki ga proda zunaj Skupnosti imetnik pravic ali z njegovim privoljenjem. Najemno pravico in pravico posojanja za avtorje vzpostavlja Direktiva 92/100/ES. Pravica distribuiranja, ki jo zagotavlja ta direktiva, ne vpliva na določbe v zvezi z najemno pravico in pravico posojanja, ki ju vsebuje Poglavje I navedene direktive.

(29)

Vprašanje izčrpanja se ne pojavi v primeru storitev, še posebej sprotnih storitev. To velja tudi v primeru fizičnega primerka dela ali predmeta sorodnih pravic, ki ga je izdelal uporabnik takšne storitve s privoljenjem imetnika pravic. Enako torej velja za najem in posojanje izvirnika in primerkov del ali predmetov sorodnih pravic, ki so po naravi storitve. Za razliko od CD-ROM ali CD-I, kjer je intelektualna lastnina fiksirana na materialnem nosilcu, namreč na posamičnem blagu, je vsaka sprotna storitev pravzaprav dejanje, ki naj bo pogojeno z dovoljenjem, kjer to predvideva avtorska ali sorodna pravica.

(30)

Pravice, na katere se nanaša ta direktiva, se lahko prenesejo, dodelijo ali so predmet pogodbenih licenc brez vpliva na zadevno nacionalno zakonodajo o avtorski in sorodnih pravicah.

(31)

Zagotoviti je treba pravično ravnotežje pravic in interesov med različnimi kategorijami imetnikov pravic, pa tudi med različnimi kategorijami imetnikov pravic in uporabnikov varovanih predmetov. Obstoječe izjeme in omejitve pravic, kot jih določajo države članice, je treba ponovno ovrednotiti glede na novo elektronsko okolje. Obstoječe razlike pri izjemah in omejitvah določenih omejenih dejanj imajo neposredne negativne učinke na delovanje notranjega trga avtorske in sorodnih pravic. Takšne razlike lahko kmalu postanejo bolj izrazite z nadaljnjim razvojem čezmejnega izkoriščanja del in čezmejnih dejavnosti. Da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga, je treba takšne izjeme in omejitve opredeliti bolj usklajeno. Stopnja njihovega usklajevanja mora temeljiti na njihovem vplivu na gladko delovanje notranjega trga.

(32)

Ta direktiva določa izčrpno naštete izjeme in omejitve pravice reproduciranja ter pravice priobčenja javnosti. Nekatere izjeme ali omejitve se nanašajo le na pravico reproduciranja, kjer je to primerno. Ta seznam ustrezno upošteva različne pravne tradicije v državah članicah, hkrati pa je njegov cilj zagotoviti delujoč notranji trg. Države članice naj koherentno uporabljajo te izjeme in omejitve, kar bomo ocenjevali ob pregledu izvedbenih predpisov v prihodnosti.

(33)

Izključna pravica reproduciranja naj ima izjemo, ki naj dopušča določena dejanja začasnega reproduciranja, ki so prehodne ali naključne reprodukcije in so sestavni in nujni del tehnološkega procesa ter se izvajajo zgolj zato, da se omogoči bodisi učinkovit prenos v omrežju med tretjimi strankami preko posrednika bodisi zakonita uporaba dela ali predmeta. Takšna dejanja reproduciranja ne smejo imeti lastne ekonomske vrednosti. Kolikor ustrezajo tem pogojem, naj ta izjema zajema dejanja, ki omogočajo brskanje, pa tudi dejanja predpomnjenja vključno s tistimi, ki omogočajoučinkovito delovanje prenosnih sistemov, pod pogojem, da vmesnik ne spreminja informacij in se ne vmešava v zakonito uporabo tehnologije, ki jo široko priznava in uporablja industrija, za pridobivanje podatkov o uporabi informacij. Uporaba velja za pravilno, kadar je odobrena s strani imetnika pravic oziroma kadar je ne omejuje zakon.

(34)

Države članice naj imajo možnost, da dopuščajo določene izjeme ali omejitve na primer za izobraževalne in znanstvene namene v dobro javnih institucij, kot so knjižnice in arhivi, v namene poročanja novic, za citiranje, za omogočanje uporabe invalidom, za uporabo v javni varnosti in za uporabo v upravnih in sodnih postopkih.

(35)

V določenih primerih izjem ali omejitev naj imetniki pravic prejmejo pravično nadomestilo, ki jim bo ustrezno nadomestilo uporabo njihovih varovanih del ali predmetov sorodnih pravic. Pri določanju oblike, podrobne ureditve in možne ravni takšnega pravičnega nadomestila naj se upoštevajo posebne okoliščine vsakega primera. Pri ocenjevanju teh okoliščin bi lahko bil koristen kriterij potencialna škoda, ki jo zadevno dejanje povzroči imetnikom pravic. V primerih, ko so imetniki pravic že prejeli plačilo v kaki drugi obliki, na primer kot del licenčnine, jim ne pripada nobeno posebno ali ločeno plačilo. Stopnja pravičnega nadomestila naj polno upošteva stopnjo uporabe tehničnih zaščitnih ukrepov, ki jih predvideva ta direktiva. V določenih situacijah, ko je škoda imetnika pravic minimalna, plačilo ni potrebno.

(36)

Države članice lahko predvidijo pravično nadomestilo za imetnike pravic tudi, kadar uporabljajo izbirne določbe o izjemah ali omejitvah, ki takšnega nadomestila ne zahtevajo.

(37)

Obstoječe nacionalne sheme o reprografiji, kjer obstajajo, ne predstavljajo večjih ovir za notranji trg. Državam članicam je treba omogočiti, da predvidijo izjemo ali omejitev glede reprografije.

(38)

Državam članicam je treba omogočiti, da predvidijo izjemo ali omejitev pravice reproduciranja za določene tipe reprodukcije avdio, vizualnega in avdiovizualnega gradiva za privatno uporabo, kar spremlja pravično nadomestilo. To lahko zajema uvedbo ali nadaljevanje sistemov nadomestil, ki bodo nadomestile škodo, povzročeno imetnikom pravic. Čeprav razlike med takšnimi sistemi nadomestil vplivajo na delovanje notranjega trga, te razlike glede analognega privatnega reproduciranja ne bi smele bistveno vplivati na razvoj informacijske družbe. Digitalno privatno razmnoževanje bo verjetno bolj razširjeno in bo imelo večji ekonomski učinek. Tako je treba ustrezno upoštevati razliko med digitalnim in analognim privatnim razmnoževanjem ter ju v določenih pogledih razlikovati.

(39)

Ob uporabi izjem ali omejitev privatnega razmnoževanja naj države članice ustrezno upoštevajo tehnološki in gospodarski razvoj, še posebej v zvezi z digitalnim privatnim razmnoževanjem in sistemi nadomestil, kadar so na voljo dejanski ukrepi tehnične zaščite. Takšne izjeme ali omejitve naj ne ovirajo uporabe tehničnih ukrepov ali njihovega izvrševanja proti izognitvi.

(40)

Države članice lahko predvidijo izjemo ali omejitev v korist določenih neprofitnih ustanov, na primer javnih knjižnic in podobnih institucij, pa tudi arhivov. Vendar pa naj bo to omejeno na določene posebne primere, ki jih zajema pravica reproduciranja. Takšne izjeme ali omejitve naj ne zajemajo uporabe v kontekstu sprotne dostave varovanih del ali predmetov sorodnih pravic. Ta direktiva naj ne vpliva na možnost držav članic, da določijo izjemo pri izključni pravici javnega posojanja v skladu s členom 5 Direktive 92/100/EGS. Zato je treba spodbujati posebne pogodbe ali licence, ki so, ne da bi povzročale neravnovesje, ugodne za takšne ustanove in namene širjenja, ki jim služijo.

(41)

Pri uporabi izjem ali omejitev glede efemernih posnetkov, ki jih izdelajo RTV organizacije, se šteje, da lastna oprema organizacije vključuje opremo osebe, ki deluje v imenu in z odgovornostjo RTV-organizacije.

(42)

Ob uporabi izjeme ali omejitve za nekomercialne izobraževalne in znanstveno-raziskovalne namene, vključno z učenjem na daljavo, mora nekomercialni značaj zadevne dejavnosti določati dejavnost kot taka. Organizacijska struktura in način financiranja določene ustanove v tem primeru nista odločilna dejavnika.

(43)

V vsakem primeru je pomembno, da države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za olajšanje dostopa do del za invalidne osebe, ki jih invalidnost ovira pri uporabi samih del, in da se še posebej posvetijo dostopnim formatom.

(44)

Izjeme in omejitve, ki jih predvideva ta direktiva, je treba uporabljati v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Takšne izjeme in omejitve se ne smejo uporabljati na način, ki vpliva na legitimne interese imetnika pravic ali ki nasprotuje normalnemu izkoriščanju njegovega dela ali predmeta sorodnih pravic. Določanje takšnih izjem ali omejitev s strani držav članic naj še posebej ustrezno odraža povečan ekonomski vpliv, ki ga lahko imajo takšne izjeme ali omejitve v kontekstu novega elektronskega okolja. Torej je mogoče, da je obseg določenih izjem ali omejitev še bolj omejen, kadar gre za določene nove rabe varovanih del in predmetov sorodnih pravic.

(45)

Izjeme in omejitve, predvidene v členu 5(2), (3) in (4), pa ne smejo preprečiti opredeljevanja pogodbenih odnosov, oblikovanih za zagotovitev pravičnega nadomestila za imetnike pravic, kadar to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

(46)

Zatekanje k mediaciji lahko uporabnikom in imetnikom pravic pomaga pri reševanju sporov. Komisija naj v sodelovanju z državami članicami v okviru Odbora za stike izdela študijo, ki bo preučila nove pravne načine reševanja sporov v zvezi z avtorsko in sorodnimi pravicami.

(47)

Tehnološki razvoj bo imetnikom pravic omogočil uporabo tehničnih ukrepov, namenjenih preprečevanju ali omejevanju dejanj, ki jih ne odobrijo imetniki katerih koli avtorskih pravic, sorodnih pravic ali pravice sui generis na podatkovnih bazah. Obstaja pa nevarnost nezakonitih dejavnosti, ki bi omogočile ali olajšale izogibanje tehnični zaščiti, ki jo omogočajo ti ukrepi. Da bi se izognili razdrobljenim pravnim pristopom, ki lahko potencialno ovirajo delovanje notranjega trga, je treba poskrbeti za usklajeno pravno varstvo proti izogibanju dejanskim tehničnim ukrepom in proti zagotavljanju temu namenjenih naprav in proizvodov ali storitev.

(48)

Takšno pravno varstvo mora obstajati za tehnične ukrepe, ki dejansko omejujejo dejanja, ki jih ne dovolijo imetniki avtorske pravice, sorodnih pravic ali pravice sui generis v podatkovnih bazah, a tako, da se ne prepreči normalno delovanje elektronske opreme in njen tehnološki razvoj. Takšno pravno varstvo ne pomeni obveznosti oblikovanja takih naprav, izdelkov, komponent ali storitev, ki bi ustrezali tehničnim ukrepom, kolikor taka naprava, izdelek, komponenta ali storitev sicer ne spada pod prepoved iz člena 6. Takšno pravno varstvo naj upošteva sorazmernost in naj ne prepoveduje naprav ali dejavnosti, ki imajo komercialno pomemben namen ali se uporabljajo za druge namene razen izogibanja tehnični zaščiti. Še posebej pa ta zaščita ne sme ovirati raziskovanja v kriptografiji.

(49)

Pravno varstvo tehničnih ukrepov ne vpliva na uporabo katerih koli nacionalnih predpisov, ki lahko prepovejo zasebno posest naprav, izdelkov ali komponent za izogibanje tehničnim ukrepom.

(50)

Takšno usklajeno pravno varstvo ne vpliva na specifične določbe o varstvu iz Direktive 91/250/EGS. Še zlasti se ne sme uporabljati za varstvo tehničnih ukrepov, ki se uporabljajo v zvezi z računalniškimi programi, kar je urejeno izključno v navedeni direktivi. To naj niti ne zavre niti ne prepreči razvoja ali uporabe katerega koli načina izogibanja tehničnemu ukrepu, potrebnemu za omogočanje dejanj v skladu s členom 5(3) ali členom 6 Direktive 91/250/EGS. Člena 5 in 6 navedene direktive določata izključno izjeme izključnih pravic, ki veljajo za računalniške programe.

(51)

Pravno varstvo tehničnih ukrepov se uporablja brez vpliva na javni red, kot ga odraža člen 5, ali javno varnost. Države članice naj spodbujajo prostovoljne ukrepe, ki jih sprejemajo imetniki pravic, vključno s sklepanjem in izvajanjem dogovorov med imetniki pravic in drugimi zadevnimi strankami, da prilagodijo doseganje ciljev določenih izjem ali omejitev, ki jih predvideva nacionalni zakon v skladu s to direktivo. Če do takšnih prostovoljnih ukrepov ali dogovorov v razumnem časovnem obdobju ne pride, naj države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da imetniki pravic priskrbijo tistim, ki so upravičeni do takšnih izjem ali omejitev, ustrezen način njihovega uživanja s spremembo izvedenega tehničnega ukrepa ali na drug način. Vendar pa naj za preprečevanje zlorabe takšnih ukrepov, ki jih sprejmejo imetniki pravic, vključno s tistimi v okviru dogovorov, ali ki jih sprejmejo države članice, vsak tehnični ukrep, ki se uporabi za izvajanje teh ukrepov, uživa pravno varstvo.

(52)

Pri izvajanju izjeme ali omejitve za privatno razmnoževanje v skladu s členom 5(2)(b) naj države članice prav tako spodbujajo uporabo prostovoljnih ukrepov, ki so namenjeni doseganju ciljev takšnih izjem ali omejitev. Če v primernem časovnem obdobju niso bili sprejeti nobeni prostovoljni ukrepi, ki bi omogočili reproduciranje za privatno uporabo, lahko države članice sprejmejo ukrepe, ki omogočijo upravičencem, da uživajo izjemo ali omejitev. Prostovoljni ukrepi, ki jih sprejmejo imetniki pravic, vključno z dogovori med imetniki pravic in drugimi zadevnimi strankami, imetnikom pravic ne preprečujejo uporabe tehničnih ukrepov, ki so v skladu z izjemami ali omejitvami glede privatnega razmnoževanja v nacionalni zakonodaji v skladu s členom 5(2)(b), ob upoštevanju pogojev pravičnega nadomestila po tej določbi in možnega razlikovanja med različnimi pogoji uporabe v skladu s členom 5(5), na primer nadzor števila reprodukcij. Za preprečevanje zlorabe takšnih ukrepov naj vsak tehnični ukrep, ki se uporabi za njihovo izvajanje, uživa pravno varstvo.

(53)

Varstvo tehničnih ukrepov naj zagotovi varno okolje za izvajanje interaktivnih storitev na zahtevo tako, da imajo člani javnosti lahko dostop do del ali druge vsebine s kraja in v času, ki si ju sami izberejo. Kadar so takšne storitve urejene s pogodbo, se prvi in drugi pododstavek člena 6(4) ne uporabljata. Za neinteraktivne oblike sprotne uporabe še naprej veljajo te določbe.

(54)

Pomemben napredek je bil dosežen pri mednarodni standardizaciji tehničnih sistemov identifikacije del in varovanih predmetov v digitalnem formatu. V čedalje bolj omreženem okolju lahko razlike med tehničnimi ukrepi vodijo k nezdružljivosti sistemov znotraj Skupnosti. Treba je spodbujati združljivost in interoperabilnost različnih sistemov. Zelo zaželeno bi bilo spodbujati razvoj globalnih sistemov.

(55)

Tehnološki razvoj bo olajšal distribucijo del, posebej po omrežjih, kar bo imelo za posledico potrebo imetnikov pravic, da bolje identificirajo delo ali drugo vsebino, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ter da podajo informacije o pogojih uporabe dela ali druge vsebine, da bi olajšali upravljanje s pravicami, ki jim pripadajo. Imetnike pravic naj se spodbuja k uporabi označevanja, ki bi poleg zgoraj omenjenih informacij kazalo na njihovo dovoljenje, kadar dajejo dela ali druge predmete na omrežja.

(56)

Obstaja pa nevarnost, da bi se lahko izvajale nezakonite dejavnosti z namenom odstranitve ali spremembe priloženih elektronskih podatkov za upravljanje avtorske pravice, oziroma nevarnost distribuiranja, oddajanja, priobčitve javnosti ali dajanja na voljo javnosti del ali drugih varovanih predmetov, s katerih so bile takšne informacije odstranjene brez dovoljenja. Da bi se izognili razdrobljenim pravnim pristopom, ki lahko potencialno ovirajo delovanje notranjega trga, je treba poskrbeti za usklajeno pravno varstvo proti kateri koli od naštetih dejavnosti.

(57)

Vsi zgoraj navedeni informacijski sistemi za upravljanje s pravicami lahko, odvisno od njihove zasnove, hkrati obdelujejo osebne podatke o vzorcih potrošnje varovane vsebine s strani posameznikov in dopuščajo sledenje sprotnega vedenja. Ti tehnični načini naj v svojih tehničnih funkcijah zajemajo ukrepe za varstvo zasebnosti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varovanju posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov ( 10 ).

(58)

Države članice naj poskrbijo za učinkovite sankcije in pravna sredstva za kršitev pravic in obveznosti, kot jih določa ta direktiva. Uporabiti morajo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te sankcije in pravna sredstva uporabijo. Takšne sankcije morajo biti dejanske, sorazmerne in odvračilne ter naj vključujejo možnost nadomestila in/ali prepovedi in, kjer je to primerno, možnost zaplembe kršitvenega gradiva.

(59)

Še posebej v digitalnem okolju se storitve posrednikov lahko v čedalje večji meri uporabljajo s strani tretjih strank pri kršitvah. V mnogih primerih so takšni posredniki v najboljšem položaju, da odpravijo kršitve. Tako naj imajo imetniki pravic brez vpliva na razpoložljive sankcije in pravna sredstva možnost vložitve tožbe za opustitev dejanja proti posredniku, ki v omrežju prenese kršitev tretje stranke nad varovanim dela ali drugo vsebino. Ta možnost naj bo na razpolago tudi, kadar so dejanja posrednika izvzeta po členu 5. Pogoji in načini, povezani s tožbo za opustitev dejanja, morajo biti prepuščeni nacionalni zakonodaji držav članic.

(60)

Varstvo, ki ga predvideva ta direktiva, naj ne vpliva na nacionalne predpise ali predpise Skupnosti na drugih področjih, na primer industrijski lastnini, varstvu podatkov, pogojnem dostopu, dostopu do javnih dokumentov ter pravilu kronologije uporabe v medijih, ki lahko vplivajo na varstvo avtorske ali sorodnih pravic.

(61)

Za uskladitev s Pogodbo WIPO o izvedbah in fonogramih je treba spremeniti direktivi 92/100/EGS in 93/98/EGS –