Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela glede opredelitve in posredovanja informacij o strukturi plačil

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela ( 1 ) in zlasti člena 11 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 so ukrepi za izvajanje potrebni za opredelitve in razčlenitve informacij, ki se zagotovijo, in za ustrezni tehnični način posredovanja rezultatov.

(2)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom ( 2 ) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 530/1999 države članice zagotovijo informacije o spremenljivkah, ki so naštete v Prilogi I te uredbe.

Ustrezni tehnični način, ki se uporabi za posredovanje rezultatov, je določen v Prilogi III te uredbe.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

2. Podatki o posameznih značilnostih vsakega zaposlenega v vzorcu za referenčni mesec

4. Podatki o plači za posameznega zaposlenega v vzorcu (glej tudi sliko spodaj)

Neobvezno lahko države članice izkažejo natančnejše podatke, ki se nanašajo na kategorije spremenljivke 2.8. Izkažejo lahko tudi podatke za naslednje dele spremenljivke 3.4: Letno število dni bolniškega dopusta in Letno število dni poklicnega izobraževanja (posredovanje Eurostatu samo na podlagi zahteve).

Izdelava strukturne statistike o plačah temelji lokalnih enotah in podjetjih, kakor so opredeljena v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 ( 3 ), in zagotavlja podatke o zaposlenih v podjetjih z deset ali več zaposlenimi, razvrščenih po velikosti in glavni dejavnosti. Podatki o zaposlenih v podjetjih z manj kot deset zaposlenimi so neobvezni. Statistika zajema vse dejavnosti, opredeljene v ►M4 Področja B do N in P do S ◄ splošne industrijske klasifikacije gospodarskih dejavnosti v okviru Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „ ►M4 NACE Rev. 2 ◄ “), v podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi ( 4 ).

Regija, v kateri se nahaja lokalna enota, se uvrsti v skladu z nomenklaturo teritorialnih statističnih enot (NUTS, raven 1).

Šifre za posredovanje različnih kategorij NUTS bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

Velikost podjetja glede na število zaposlenih je treba določiti skladu z naslednjimi razredi: 1–9, 10–49, 50–249, 250–499, 500–999, 1 000 ali več zaposlenih. Velikostni razred 1–9 je neobvezen.

Šifre za posredovanje zgoraj navedenih velikostnih razredov bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

Glavno gospodarsko dejavnost lokalne enote je treba šifrirati na dvomestni ravni ►M4 NACE Rev. 2 ◄ (raven oddelkov).

Šifre za posredovanje različnih kategorij NACE bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

Ta spremenljivka ima samo dve kategoriji, in sicer „javni nadzor“ ter „zasebni nadzor“. Prva kategorija se nanaša na vsako podjetje, v katerem imajo lahko organi oblasti neposredno ali posredno prevladujoči vpliv na podlagi svojega lastništva, finančne udeležbe v podjetju ali predpisov, ki ga urejajo. Prevladujoči vpliv (ali nadzor) organov oblasti se predpostavlja, kadar ti organi neposredno ali posredno:

Druga kategorija je opredeljena na podoben način. Uravnoteženo javno in zasebno lastništvo (50/50 „deljeni nadzor“) je v praksi zelo redko. Zato se taki primeri ne bodo šifrirali posebej, če pa se pojavijo, jih je treba uvrstiti pod „zasebni nazor“.

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij spremenljivke 1.4 bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

Kolektivne pogodbe o plačah, ki zajemajo večino zaposlenih v statistični enoti, lahko spadajo v eno od spodaj navedenih kategorij. Če kolektivna pogodba ne obstaja, je treba to navesti. Te kategorije so:

— pogodba na nacionalni ravni ali med zveznimi državami, ki vključuje zaposlene več kot ene industrijske panoge in jo običajno podpiše ena ali več konfederacij sindikatov oziroma eno ali več nacionalnih združenj delodajalcev,

— podjetniška pogodba ali pogodba z enim delodajalcem, ki zajema samo delavce pri istem delodajalcu, ne glede na velikost podjetja. Ta pogodba lahko zajema samo nekatere lokalne enote ali skupine zaposlenih v podjetju,

Eno od zgoraj navedenih kategorij je treba izbrati (odgovor „da“) v primeru, da je zajetih več kot 50 % zaposlenih v lokalni enoti. Lahko ustreza več kategorij hkrati.

Namesto neposrednih vprašanj po vrsti kolektivne pogodbe se lahko lokalno enoto vpraša, katere kolektivne določbe se uporabljajo, in na podlagi odgovorov se določi vrsta kolektivne pogodbe.

Šifre za posredovanje kategorij spremenljivke 1.5 bodo predstavljene v izvedbenem dokumentu, ki ga bo razdelil Eurostat.

Ta spremenljivka predstavlja skupno število zaposlenih v referenčnem mesecu (npr. 1. ali 31. oktobra) in zajema vse zaposlene, vključno z vajenci, plačanimi pripravniki in študenti.

To je binarna spremenljivka („da“/„ne“), ki označuje, ali lokalna enota pripada skupini podjetij. Šifre za posredovanje teh dveh kategorij je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Skupina podjetij je statistična enota, opredeljena v Uredbi (EGS) št. 696/93. Skupino podjetij je treba obravnavati na svetovni ravni. V večini primerov pripada lokalna enota podjetju, ki ga ne nadzira nobena nacionalna ali tuja skupina. Če lokalna enota pripada skupini podjetij, je to običajno dobro znano. Praktična smernica za vprašane je vprašanje, ali so zaključni računi zadevnega podjetja v celoti konsolidirani v zaključnih računih njegove skupine podjetij.

2. Podatki o posameznih značilnostih vsakega zaposlenega v vzorcu za referenčni mesec

Zaposleni so vse osebe, ne glede na narodnost ali dolžino delovne dobe v državi, ki imajo sklenjeno neposredno pogodbo o zaposlitvi (formalno ali neformalno) s podjetjem ali lokalno enoto in prejemajo plačilo, ne glede na vrsto opravljenega dela, število opravljenih delovnih ur (delo za polni ali skrajšani delovni čas) in trajanje pogodbe (za določen ali nedoločen čas). Plačilo zaposlenih je lahko v obliki plače, vključno z dodatki, plačili za delo na akord in izmensko delo, nadomestili, honorarji, napitninami, premijami, provizijami in plačili v naravi. V vzorec je treba vključiti tiste zaposlene, ki so v referenčnem mesecu dejansko prejemali plačila. Tiste, ki v referenčnem mesecu niso prejeli plačil, je treba izključiti.

Opredelitev zaposlenih zajema fizične in umske delavce ter vodstveno osebje v zasebnem in javnem sektorju gospodarskih dejavnosti, uvrščenih v ►M4 Področja B do N in P do S ◄ ►M4 NACE Rev. 2 ◄ v podjetjih z najmanj 10 zaposlenimi ( 5 ).

— študentje in pripravniki (uradniki pripravniki, medicinske sestre praktikantke, raziskovalci ali učitelji asistenti, zdravniki stažisti itd.), ki v okviru formalnega dogovora prispevajo k proizvodnemu procesu enote in zato prejemajo plačilo,

— zaposleni, katerih stroški dela so nastali v referenčnem obdobju, vendar začasno niso delali zaradi bolezni ali poškodbe, dopusta ali počitnic, stavke ali izprtja, dopusta zaradi izobraževanja ali usposabljanja, porodniškega ali starševskega dopusta, zmanjšane gospodarske dejavnosti, prekinitve dela zaradi slabega vremena, mehanskih okvar, pomanjkanja materiala, goriva ali elektrike, ali druge dovoljene ali nedovoljene začasne odsotnosti,

— zunanji sodelavci ( 7 ), vključno s tistimi, ki delajo na domu in na daljavo, če obstaja izrecna pogodba, da so taki delavci plačani na podlagi opravljenega dela: to je količina dela, ki se prispeva kot vložek v neki proizvodni proces.

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Navede se samo leto rojstva. Starost se nato izračuna kot razlika med referenčnim letom statističnega pregleda in letom rojstva.

Poklic se šifrira v skladu z Mednarodno standardno klasifikacijo poklicev, različica 1988 ( ► ISCO-08 ◄ ), na dvomestni in če je možno, na trimestni ravni. Bistven podatek pri določanju poklica je navadno naziv delovnega mesta zaposlenega in opis glavnih nalog, ki jih opravlja v okviru službe.

Pripravniki ali študentje s pogodbo o zaposlitvi in vajenci se uvrstijo v poklic, za katerega opravljajo vajeništvo ali pripravništvo. Delovodje se tudi uvrstijo v poklic, v katerem opravljajo nadzor.

Šifre za posredovanje kategorij spremenljivke 2.3 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Ta binarna spremenljivka (kategoriji „da“/„ne“) označuje, ali ima zaposleni neko obliko vodstvene ali nadzorne funkcije. Izraz „vodstveni“ ne pomeni isto kot „nadzorni“, ker nekateri vodstveni delavci ne nadzirajo drugih zaposlenih. Poleg tega zaposleni z „nadzornim“ položajem ne spadajo izključno pod ► ISCO-08 ◄ , glavna skupina 1 (zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji). Veliko zaposlenih, ki se jih šifrira pod skupino 2 (strokovnjaki) in skupino 3 (tehniki in drugi strokovni delavci), je lahko odgovornih za nadzor. Nadzorni položaj ima lahko zaposleni v kateri koli skupini ► ISCO-08 ◄ , vključno s fizičnimi delavci.

Vodstvene funkcije vključujejo določanje, oblikovanje, izvajanje, vodenje ali svetovanje v zvezi s politikami in dejavnostmi v podjetjih ali ustanovah. Pogosto vključujejo nadzorne naloge.

Šteje se, da ima oseba nadzorni položaj, kadar nadzoruje delo najmanj ene osebe (vajenci niso vključeni). Običajno je naziv ali opis delovnega mesta take osebe „delovodja“ ali „nadzornik“ skupaj z nazivom poklica.

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Ta spremenljivka zadeva najvišjo uspešno končano stopnjo izobrazbe, ki jo je zaposleni pridobil po mednarodni standardni klasifikaciji izobrazbe, različici iz leta 2011 (ISCED 2011). Izraz „uspešno končana stopnja“ vključuje pridobitev spričevala ali diplome, če se potrdila izdajajo. Če se spričevala ne izdajajo, je za uspešno dokončanje obvezna polna prisotnost.

Skupine šifer, ki jih je treba uporabiti, so določene v izvedbenih navodilih ankete o strukturi plač: ◄

ISCED 0 in 1 (šifra 01): Predprimarna vzgoja in izobraževanje ter primarno izobraževanje ali prvo obdobje osnovnega izobraževanja

Programi na tej stopnji običajno temeljijo na učnih enotah ali projektih, ki zagotavljajo otrokom začetno osnovno izobraževanje v branju, pisanju in matematiki, skupaj s temeljnim razumevanjem drugih predmetov, kot so zgodovina, zemljepis, naravoslovje, družboslovje, risanje in glasba. Ta stopnja običajno zajema šest let rednega šolanja.

ISCED 2 (šifra 02): Nižje sekundarno izobraževanje ali drugo obdobje osnovnega izobraževanja

Programi na tej stopnji ponavadi vključujejo večpredmetni pouk, bolj specializirane učitelje in pogosto več učiteljev, ki poučujejo predmete iz svojih področij specializacije. Naj tej stopnji pride do popolnega usvajanja temeljnih veščin in znanja.

ISCED 3 in 4 (šifra 03): Višje sekundarno in posekundarno neterciarno izobraževanje

Izobraževalni programi na višji sekundarni stopji (ISCED 3) praviloma zahtevajo okrog devet let predhodnega rednega izobraževanja, šteto od začetka stopnje ISCED 1, ali pa kombinacijo izobraževanja in poklicnih oziroma delovnih izkušenj.

Posekundarno neterciarno izobraževanje (ISCED 4) zajema programe, ki so z mednarodnega vidika na meji med višjim sekundarnim in posekundarnim izobraževanjem, čeprav bi v nacionalnem okviru prav lahko spadali bodisi v višje sekundarno izobraževanje ali posekundarno izobraževanje. Glede vsebine se ti programi ne morejo šteti za terciarne. Pogosto niso znatno zahtevnejši od programov na stopnji ISCED 3, uporabljajo pa se za širjenje znanja udeležencev, ki so že zaključili program na stopnji ISCED 3. Tipični primeri so programi, namenjeni pripravi na študij na stopnji ISCED 5 za tiste dijake, ki so sicer dokončali stopnjo ISCED 3, vendar jim opravljeni kurikulum ne omogoča vpisa na stopnjo 5, tj. temeljni programi za pripravo na visokošolsko izobraževanje ali kratki poklicni programi. Vključuje lahko tudi programe drugega ciklusa.

ISCED 5B (šifra 04): Prvo obdobje terciarnega izobraževanja (po katerem se še ne pridobi najvišja akademska kvalifikacija) – poklicno

V nasprotju s 5A so ti programi praktično usmerjeni/specifični za poklic in so predvsem namenjeni pridobivanju praktičnih znanj ter znanj in izkušenj, potrebnih za zaposlitev v določenem poklicu ali dejavnosti ali razredu poklicev ali dejavnosti, uspešen zaključek teh programov pa udeležencem zagotovi kvalifikacijo, ki ustreza za trg dela.

ISCED 5A (šifra 05): Prvo obdobje terciarnega izobraževanja (po katerem se še ne pridobi najvišja akademska kvalifikacija) – splošno

To stopnjo sestavljajo terciarni programi z izobraževalno vsebino, ki je zahtevnejša od vsebine na stopnjah ISCED 3 in 4. Pogoj za vpis v te programe je običajno uspešno dokončana stopnja ISCED 3 ali podobna kvalifikacija na stopnji ISCED 4. Na teh programih se še ne pridobi najvišja akademska kvalifikacija. Ti programi morajo trajati skupno najmanj dve leti. Programi 5A so večinoma teoretski in so namenjeni pridobitvi izobrazbe, ki zadošča za vpis v programe za pridobitev najvišje akademske kvalifikacije in poklice, za katere je potrebna visoka usposobljenost.

ISCED 6 (šifra 06): Drugo obdobje terciarnega izobraževanja (po katerem se pridobi najvišja akademska kvalifikacija)

Ta stopnja vključuje terciarne programe, ki vodijo k pridobitvi najvišje akademske kvalifikacije. Zato programi temeljijo na zahtevnem študiju in samostojnem raziskovanju in ne le na udeležbi na predavanjih. Običajno zahtevajo predložitev znanstvenega dela ali disertacije, primerne za objavo, ki je rezultat izvirnega raziskovanja in predstavlja pomemben prispevek k znanju.

Šifre za posredovanje zgoraj navedenih kategorij spremenljivke 2.5 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Skupna doba zaposlitve v referenčnem mesecu mora temeljiti na številu zaključenih let službe. Navede se lahko katerikoli dan v referenčnem mesecu (npr. 1. ali 31. oktober). Skupna doba zaposlitve se nanaša na obdobje, odkar je zaposleni nastopil delo v podjetju, kar pa je lahko bilo tudi v drugi lokalni enoti. Prekinitve delovne dobe se ne odštevajo. V primeru združitve podjetij ali spremembe lastništva se dolžina delovne dobe izkazuje v skladu s štetjem podjetja.

Velikostne razrede za spremenljivko 2.6 in njihove šifre za posredovanje je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Zaposleni za polni delovni čas so tisti zaposleni, katerih redni delovni čas je enak delovnemu času po kolektivni pogodbi ali običajnemu delovnemu času v obravnavani lokalni enoti, čeprav je njihova pogodba sklenjena za manj kot eno leto. Zaposleni za skrajšani delovni čas so tisti zaposleni, katerih delovni čas je krajši od rednega delovnega časa zaposlenih za polni delovni čas.

Šifre za posredovanje teh dveh kategorij spremenljivke 2.7 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Pri zaposlenem za polni delovni čas je ta delež vedno 100 %. Pri zaposlenem za skrajšani delovni čas morajo biti opravljene ure po pogodbi izražene kot delež števila rednih ur, ki jih opravi zaposleni za polni delovni čas v lokalni enoti (na enakovrednem delovnem mestu).

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas je pogodba med zaposlenim in delodajalcem, za katero dejansko trajanje ni bilo vnaprej dogovorjeno.

Pogodba o zaposlitvi se šteje kot začasna ali za določen čas, če je bil namen delodajalca in zaposlenega, da se trajanje pogodbe določi z nekaterimi pogoji, kot je dokončni terminski načrt za dokončanje dela, dokončanje določenih nalog ali vrnitev drugega zaposlenega, ki ga je ta zaposleni trenutno nadomeščal. V to kategorijo spadajo pripravniki in študentje, ki so plačani za svoje delo.

Vajenske pogodbe so posebne pogodbe za določen čas, ki se sklenejo med delodajalcem in vajencem. Namen pogodbe je omogočiti vajencu pridobitev praktičnih izkušenj na določenem področju.

Šifre za posredovanje teh treh kategorij spremenljivke 2.8 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Državljanstvo se opredeli kot zakonito državljanstvo vsake osebe in državljan je oseba, ki je zakoniti državljan po rojstvu ali sprejemu v državljanstvo bodisi z izjavo, izbiro, poroko ali na drug način.

Šifre za posredovanje teh treh kategorij spremenljivke 2.9 je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Za izračun števila plačanih ur se uporabljajo naslednje spremenljivke, ki se nanašajo na čas. Plačane ure so opredeljene kot:

— neopravljene ure v referenčnem obdobju, ki so bile kljub temu plačane (letni dopust/počitnice, odsotnost zaradi bolezni, državni prazniki in druge plačane ure, vključno z odsotnostjo zaradi zdravniških pregledov, rojstva, poroke, pogreba, selitve itd.).

Spremenljivka 3.1 se nanaša na delovni čas zaposlenega, ki je bil v letu dejansko plačan in mora ustrezati dejanski bruto letni plači (spremenljivka 4.1). Uporabljena bo za preračun dejanskih bruto letnih plač in letnih dodatkov in nadomestil v primerih, ko je zaposleni delal manj kot polno leto, tj. manj kot 52 tednov.

Zaposlene za skrajšani delovni čas je treba obravnavati kot zaposlene za polni delovni čas, ne glede na opravljene ure. Če je bil zaposleni za skrajšani delovni čas plačan za polno leto, vnesite „52“ tednov. Če je bil zaposleni za skrajšani delovni čas plačan za 6 mesecev, vnesite „26“ tednov.

Tukaj se zahteva število dejansko plačanih ur v referenčnem mesecu in ne število ur v običajnem delovnem mesecu. Dejansko plačane ure vključujejo vse v mesecu opravljene in plačane redne ure in nadure. Neopravljene ure, ki so bile kljub temu plačane, se štejejo kot „plačane ure“ (npr. letni dopust, državni prazniki, plačan bolniški dopust, plačano poklicno izobraževanje, plačan izredni dopust itd.).

Spremenljivka 3.2 mora biti skladna z bruto plačo za referenčni mesec (spremenljivka 4.2). To pomeni, da se ure, ki jih delodajalec plača po znižani urni postavki za čas odsotnosti, ne štejejo.

Če na plačane ure zaposlenega vpliva čas neplačane odsotnosti, jih je treba prilagoditi, da bi dobili število plačanih ur za cel mesec. Če je na primer na voljo podatek, da je čas neplačane odsotnosti zaposlenega v referenčnem mesecu znašal 20 %, se spremenljivka 3.2 pomnoži s korekcijskim faktorjem 1.25.

Nadure vključujejo ure, opravljene poleg ur rednega ali dogovorjenega delovnega časa v mesecu. Če so na primer štiri ure plačane po urni postavki, ki znaša 1,5-krat normalna urna postavka, vnesite 4 in ne 6. Vključiti je treba samo tiste nadure, ki ustrezajo plačilu za nadure, izkazanem pod 4.2.1. Torej mora biti spremenljivka 3.2.1 skladna s plačili za nadure v referenčnem mesecu (spremenljivka 4.2.1). Proste ure namesto neplačanih delovnih ur in čas, preživet na poti, se ne štejejo kot nadure.

Spremenljivka 3.2.1. je sestavni del 3.2, zato se v primeru neplačane odsotnosti tudi to vrednost ustrezno prilagodi oziroma preračuna. Če je na primer znano, da je čas neplačane odsotnosti zaposlenega v referenčnem mesecu znašal 20 %, se spremenljivka 3.2.1 pomnoži s korekcijskim faktorjem 1,25.

Nanaša se na skupno število plačanega letnega dopusta, pri čemer so izključeni bolniški dopust in državni prazniki, izraženo v dnevih. Nanaša se na skupno letno število dni plačanega rednega dopusta, vključno s tistimi, ki so zaposlenemu priznani zaradi starosti, izvajanja posebnih nalog, delovne dobe itd.

Znano je, da veliko delodajalcev ne more navesti števila dni dopusta, ki ga zaposleni dejansko vzame v letu. Zato se spremenljivka 3.3 nanaša naupravičenost do letnega dopusta, ki se uporabi kot približek za dejansko izkoriščen letni dopust.

Zaradi primerjave vsak teden ustreza pet dnevom. Sobote in nedelje ne smejo biti vključene. Na primer, če je zaposleni s polnim delovnim časom upravičen do pet tednov letnega dopusta, to ustreza 25 dnem.

Nasprotno pa upravičenost do pet tednov dopusta zaposlenega za skrajšani delovni čas, ki dela 60 % rednega delovnega časa zaposlenega za polni delovni čas (spremenljivka 2.7.1) pomeni upravičenost do samo 15 polnih dni dopusta.

Ne vključuje plačanih dni, ki se štejejo kot enakovredne dejansko opravljenim dnem, kot so plačani dnevi v letu, ki jih zaposleni preživi na poklicnem usposabljanju.

V vse naslednje spremenljivke v zvezi z letno, mesečno in urno plačo je treba vključiti tiste zaposlene, ki so v referenčnem mesecu dejansko prejeli plačilo. Zaposlene, ki v referenčnem mesecu niso prejeli plačila, je treba izključiti.

Izključiti je treba tudi tiste zaposlene, na katerih bruto plače v referenčnem mesecu (spremenljivka 4.2) vpliva neplačana odsotnost (zaradi bolniškega, porodniškega ali študijskega dopusta) in plače ni mogoče ustrezno prilagoditi za zadovoljivo oceno plače zaposlenega za cel mesec.

Faktor preračuna na celotno populacijo za zaposlene (spremenljivka 5.2) se mora nanašati izključno na tiste vzorčene zaposlene, za katere se lahko primerno izračuna ocena mesečne bruto plače.

Bruto letna plača zajema izplačila v denarju in naravi, plačana v referenčnem letu pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki mesečne plače in jih zadrži delodajalec.

Glavna razlika med letno in mesečno plačo je, da letna plača ni zgolj vsota neposrednih izplačil, dodatkov in nadomestil, plačanih zaposlenim ob vsaki plači. Letna plača torej običajno presega število, dobljeno z množenjem „običajnega mesečnega plačila“ z 12.

„Običajno mesečno plačilo“ vključuje tiste dodatke in nadomestila, ki jih zaposleni prejme ob vsaki plači, tudi če se znesek „rednih“ dodatkov in nadomestil spreminja, ne vključuje pa dodatkov in nadomestil, ki niso izplačana ob vsaki plači. Poleg tega se pri mesečni plači ne upoštevajo plačila v naravi. Letna plača pa zajema tudi „neobičajna plačila“, tj. plačila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači (spremenljivka 4.1.1) in plačila v naravi (spremenljivka 4.1.2).

Podatke za spremenljivko 4.1 je treba predložiti za vse zaposlene, za katere so na voljo podatki o bruto mesečni plači (spremenljivka 4.2), kar pomeni, da se spremenljivka 4.1 ne predloži za zaposlene, katerih bruto mesečne plače ni mogoče oceniti. Ti zaposleni se izključijo iz vzorca.

Ni pomembno, če se plača zaposlenega ne nanaša vedno na celo leto. Nekateri zaposleni bodo imeli obdobja neplačane odsotnosti ali se bodo pridružili podjetju ali ga zapustili sredi leta. Vnesti je treba dejansko bruto plačo v referenčnem letu. Kadar znaša spremenljivka 3.1 (število tednov, na katere se nanaša letna plača) manj kot 52 tednov, bo spremenljivka 3.1 uporabljena za preračun spremenljivke 4.1 in njenih sestavnih delov.

Ta spremenljivka zajema postavke, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači, kot so:

Ta spremenljivka se nanaša na oceno vrednosti vsega blaga in storitev, ki jih da v referenčnem obdobju podjetje ali lokalna enota na razpolago zaposlenim. Vključuje izdelke podjetja, stanovanja za zaposlene, službene avtomobile, delniške opcije in programe za nakup delnic. Če so na voljo podatki o dohodnini na plače v naravi, se lahko uporabijo kot približek.

Če znaša spremenljivka 3.1 manj kot 52 tednov, se spremenljivka 4.1.2 ne prilagodi.

Ta spremenljivka zajema plačila v denarju, izplačana v referenčnem mesecu pred odbitkom vseh davkov in prispevkov za socialno varnost, ki jih plačajo prejemniki mesečne plače ter jih zadrži delodajalec. Spremenljivka 4.2 mora biti skladna s številom plačanih ur v referenčnem mesecu (spremenljivka 3.2).

Kadar na mesečno bruto plačo zaposlenega vpliva neplačana odsotnost (zaradi bolezni, porodniškega ali študijskega dopusta, ali preprosto zato, ker zaposleni nastopi ali preneha službo v podjetju sredi referenčnega meseca), je treba plačo ustrezno prilagoditi, da bi dobili oceno polne mesečne plače zaposlenega. Kadar mesečne plače ni mogoče prilagoditi tako, da bi ocenjeni znesek ustrezal plači celega meseca, se zaposlenega izključi iz vzorca.

Navede se znesek plačila, izplačanega za nadurno delo. Šteti je treba celotno urno postavko in ne samo pribitka k normalni urni postavki. Spremenljivka 4.2.1 mora biti skladna s spremenljivko 3.2.1 (številom plačanih nadur v referenčnem mesecu).

To se nanaša na posebne premije za izmensko ter nočno delo ali za delo ob koncu tedna, kadar se to ne šteje kot nadure. Znesek, ki ga je treba vključiti, je pribitek ali dodatno plačilo, ne celotno plačilo za tako izmensko delo.

4.2.3 Obvezni socialni prispevki in davki, ki jih delodajalec plača v imenu zaposlenega (neobvezno)

Ta spremenljivka se nanaša na skupni znesek obveznih socialnih prispevkov in davkov, ki jih plača delodajalec v imenu zaposlenega vladnim organom v referenčnem mesecu. Ta podatek je potreben za izračun neto mesečne plače za posameznega zaposlenega (glej sliko „Spremenljivke v zvezi s plačami“ na koncu Priloge I).

Če na mesečno plačo zaposlenega vpliva neplačana odsotnost, je treba spremenljivko 4.2.3 (vključno z deloma 4.2.3.1 in 4.2.3.2) ustrezno prilagoditi, da bi dobili oceno odbitkov za cel mesec.

To se nanaša na znesek prispevka za socialno varnost s strani zaposlenega, ki je določen z zakonom ali kolektivno pogodbo in ga zadrži delodajalec.

To se nanaša na znesek vseh davkov na plačo zaposlenega, ki jih delodajalec zadrži za referenčni mesec in jih plača davčnim organom v imenu zaposlenega.

Zahtevan podatek je povprečna bruto plača na uro, izplačana zaposlenemu v referenčnem mesecu. Številka mora biti skladna s povprečno bruto plačo na uro, izračunano iz bruto plače za referenčni mesec (spremenljivka 4.2), deljeno s številom plačanih ur za isto obdobje (spremenljivka 3.2).

Podatki za anketo o strukturi plač se ponavadi zbirajo z dvofaznim vzorčenjem. V tem primeru se celotna populacija lokalnih enot najprej razdeli na podpopulacije, ki se med seboj ne prekrivajo (stratume), in iz vsakega stratuma se vzame vzorec lokalnih enot. Nato se iz vsake lokalne enote vzame vzorec zaposlenih.

Faktor preračuna 5.1 je potreben, da bi na podlagi zbranih podatkov o vzorčenih lokalnih enotah ocenili populacijo vseh lokalnih enot v zadevnem stratumu. Podobno faktor preračuna 5.2 omogoča oceno populacije vseh zaposlenih v istem stratumu na podlagi podatkov o vzorčenih zaposlenih.

Na splošno se v primeru odločitve, da je treba mikropodatke za posamezno podjetje ali posameznega zaposlenega (iz katerega koli razloga) umakniti ali če podatki niso na voljo, je treba zaradi prilagoditve začetnih uteži lokalnih enot oziroma zaposlenih faktorje preračuna ponovno izračunati z ustrezno metodo, denimo z umerjanjem.

Faktor preračuna 5.1 za posamezno lokalno enoto se izračuna znotraj vsakega vzorčenega stratuma. Daje podatek o številu lokalnih enot v stratumu, ki ga predstavlja vsaka lokalna enota v vzorcu. Torej je spremenljivka 5.1 (vsaj pred uporabo katere koli metode za ponovno tehtanje lokalnih enot) faktor, s katerim je treba množiti število lokalnih enot v vzorcu, da bi dobili oceno populacije vseh lokalnih enot v zadevnem stratumu.

V primeru odločitve, da se neka lokalna enota umakne iz vzorca (zaradi neodgovora, napake zajetja, naknadne stratifikacije itd.), je treba faktor preračuna 5.1 ponovno izračunati zaradi upoštevanja izključenih lokalnih enot.

Faktor preračuna za zaposlene se izračuna za vsako lokalno enoto v vzorcu. Spremenljivka 5.2 je (vsaj pred uporabo katere koli metode za ponovno tehtanje začetnih uteži zaposlenih) faktor, s katerim je treba množiti število zaposlenih v vzorcu, da bi dobili oceno populacije za zadevni stratum.

Pomembno je, da je število zaposlenih v vzorcu, dobljenem iz lokalne enote, enako številu zaposlenih, ki so v referenčnem mesecu prejeli plačilo za cel mesec. Kadar je treba izključiti nekatere vzorčene zaposlene, ki so imeli v referenčnem mesecu obdobje(-a) neplačane odsotnosti, je treba predloženi faktor preračuna 5.2 ponovno izračunati z upoštevanjem izključenih zaposlenih.

Posamezni podatki glede posamezne lokalne enote in posameznega zaposlenega se morajo izkazati v obliki dveh vrst zapisa mikropodatkov:

Zapisi zaposlenih morajo biti povezani z zapisi lokalnih enot s ključem, ki ne razkriva identitete podjetja. To je lahko logaritem ali obstoječ ključ, pod pogojem, da se za lokalno enoto in za zaposlenega uporablja isti ključ. Za enostavno identifikacijo zaposlenih je treba poleg tega zagotoviti ključ za vsakega zaposlenega, ki ne omogoča identifikacije osebe.

Vse postavke za zapise A in B je treba izpolniti v celoti. Izpolniti je treba vse posamezne postavke, vključno z neobveznimi spremenljivkami (glej spodaj). „Bianco“ podatki niso dovoljeni.

Pri vseh obveznih spremenljivkah je treba za vse zapise mikropodatkov navesti popolne podatke. V nasprotnem primeru predloženi faktorji preračuna na celotno populacijo ne bodo primerni za vse spremenljivke.

„0“: uporablja se izključno za tiste spremenljivke, pri katerih se ničelne vrednost včasih dejansko pojavljajo (npr. kadar zaposleni v referenčnem mesecu nima nobene nadure).

Spremenljivke RSP, navedene v Prilogi I, so kvalitativne ali kvantitativne. Večina spremenljivk, ki se nanašajo na lokalno enoto in individualne značilnosti zaposlenih, je kvalitativnih. Te spremenljivke RSP so povezane z omejenim številom kategorij.

Kvantitativne spremenljivke RSP so bodisi povezane z nekim številom (število zaposlenih, število ur, dni ali tednov) ali spremenljivke, ki se nanašajo na plače.

Kategorije kvalitativnih spremenljivk RSP kot tudi razrede kvantitativnih spremenljivk SRSS je določil Eurostat v izvedbenem dokumentu.

Vsebina in zaporedje spremenljivk z zapisih A in B ter šifre, ki jih je treba uporabljati, bodo določeni v ločenih dokumentih.

Zapisi morajo vsebovati eno polje na spremenljivko. Numerične spremenljivke morajo biti izražene absolutno, to je z navedbo celega števila (ne z decimalkami, deseticami, tisočicami, v milijonih itd.). Vendar pa je treba zaradi potrebe po natančnosti vrednosti za spremenljivke 4.3, 5.1 in 5.2 navesti na dve decimalki.

Ena numerična spremenljivka pa je drugačna. To je „delež rednih ur zaposlenih za polni delovni čas“ (spremenljivka 2.7.1), ki mora biti izražena v odstotkih in navedena na dve decimalki natančno, npr. 43,27.

Kadar se numerične spremenljivke nanašajo na denarne vrednosti (kot so urna, mesečna, letna plača in dodatki, davki, prispevki za socialno varnost, plačila v naravi), morajo biti izražene v enotah nacionalne valute zadevne države.

Države članice pošiljajo Komisiji (Eurostatu) podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v elektronski obliki skladno s standardom za izmenjavo podatkov, ki ga je predlagal Eurostat. Eurostat bo dal na razpolago podrobno dokumentacijo v zvezi s sprejetim(-i) standardom(-di) in zagotovil navodila za izvajanje tega-(eh) standarda(-dov) v skladu z zahtevami te uredbe.

( 3 ) UL L 76, 30.3.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003.

( 4 ) Zajetje podatkov v ►M4 Področje O ◄ ►M4 NACE Rev. 2 ◄ je neobvezno. Zajetje podatkov o zaposlenih v podjetjih z manj kot 10 zaposlenimi je prav tako neobvezno.

( 5 ) Zajetje podatkov v ►M4 Področje O ◄ ►M4 NACE Rev. 2 ◄ je neobvezno. Prav tako je neobvezno zajetje podatkov o zaposlenih v podjetjih z manj kot 10 zaposlenimi.

( 6 ) Da bi se izognili dvojnemu štetju, je treba delovne ure oseb, ki jih zaposlujejo agencije za začasno zaposlovanje, vključiti v dejavnost agencije, ki jih zaposluje ( ►M4 NACE Rev. 2, 78.20 ◄ ), in ne v dejavnost podjetja, za katerega dejansko delajo.

( 7 ) Zunanji sodelavec je oseba, ki se strinja, da bo delala za določeno podjetje ali dobavljala določeno količino blaga ali storitev za določeno podjetje po predhodnem dogovoru ali pogodbi s tem podjetjem, toda v njem nima delovnega mesta (Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski skupnosti, ESA 95: 11.13(g)).

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1738/2005 z dne 21. oktobra 2005	L 279	32	22.10.2005
►M4	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007	L 216	10	21.8.2007