2000L0030 — SL — 28.07.2010 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA 2000/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (UL L 203, 10.8.2000, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2003/26/ES Besedilo velja za EGP z dne 3. aprila 2003 |
L 90 |
37 |
8.4.2003 |
|
|
L 173 |
33 |
8.7.2010 |
||
DIREKTIVA 2000/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 6. junija 2000
o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1)(c) in (d) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
po posvetu z Odborom regij,
v skladu s postopki, določenimi v členu 251 Pogodbe ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Zaradi naraščajočega prometa pestijo vse države članice varnostni in okoljski problemi podobne narave in resnosti. |
|
(2) |
V interesu cestne varnosti, varstva okolja in pravične konkurence je, da se gospodarska vozila uporabljajo samo, če so vzdrževana do visoke stopnje tehnične brezhibnosti. |
|
(3) |
V skladu z Direktivo 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov ( 4 ) pooblaščeni organ vsako leto opravi pregled gospodarskih vozil. |
|
(4) |
Člen 4 Direktive 94/12/ES ( 5 ) predvideva večstranski pristop k vidikom stroškovne učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzroča cestni promet; ker je evropski program „Auto-oil I“ vključil ta pristop in podal objektivno oceno vseh najkoristnejših ukrepov na področju tehnologije vozil, kakovosti goriva, nadzorovanja in vzdrževanja, prav tako pa tudi netehničnih ukrepov, da bi zmanjšali emisije cestnega prometa. |
|
(5) |
Evropski parlament in Svet sta z vidika tega pristopa sprejela Direktivo 98/70/ES ( 6 ) za izboljšanje kakovosti goriva, z vidika določanja strožjih standardov za emisije pa Direktivo 98/69/ES ( 7 ) za osebne avtomobile in lahka tovorna vozila ter Direktivo 1999/96/ES ( 8 ) za težka tovorna vozila. |
|
(6) |
Ta direktiva je del istega pristopa, vendar bi bilo na tej stopnji z okoljevarstvenega vidika učinkoviteje, če ne bi poostrili standardov za tehnične preglede v Direktivi 96/ 96/ES, temveč uvedli cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, s katerimi bi vse leto zagotavljali izvajanje direktive. |
|
(7) |
Predpisani letni tehnični pregled pravzaprav ne šteje za zadostno zagotovilo, da so pregledana gospodarska vozila dejansko tehnično brezhibna vse leto. |
|
(8) |
Učinkovito uveljavljanje dodatnih cestnih pregledov tehnične brezhibnosti je pomemben, stroškovno učinkovit ukrep za nadzor standarda vzdrževanja gospodarskih vozil na cesti. |
|
(9) |
Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi se morali opravljati nediskriminatorno glede na državljanstvo voznika ali na državo, v kateri je bilo gospodarsko vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati. |
|
(10) |
Metoda izbire vozila za pregled bi morala temeljiti na ciljnem pristopu in z vlaganjem kar največjih naporov v prepoznavanje vozil, ki zbujajo največjo verjetnost, da so slabo vzdrževana, s čimer bi se povečala delovna učinkovitost pooblaščenih organov in zmanjšali stroški in zamude voznikov ter operaterjev. |
|
(11) |
V primeru resnih pomanjkljivosti pregledanega vozila mora biti mogoče prositi pristojne organe države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano ali v kateri se je vozilo začelo uporabljati, da sprejmejo ustrezne ukrepe in obvestijo državo članico, ki je to zahtevala, o morebitnih sprejetih nadaljnjih ukrepih. |
|
(12) |
Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bodo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje pooblastil, prenesenih na Komisijo ( 9 ). |
|
(13) |
V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, opredeljenima v členu 5 Pogodbe, države članice ciljev predlaganega ukrepa, namreč vzpostavitve režima za cestne preglede gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, ne morejo doseči v zadostni meri same in jih lahko lažje doseže Skupnost; ta direktiva ne prekorači, kar je potrebno za dosego tega cilja - |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Namen te direktive je zagotoviti, da gospodarska vozila, ki vozijo na ozemljih držav članic, bolj ustrezajo posameznim tehničnim pogojem, določenim z Direktivo 96/96/ES, da bi se tako izboljšala varnost v cestnem prometu in varstvo okolja.
2. Ta direktiva določa nekatere pogoje za cestne tehnične preglede gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju Skupnosti.
3. Ne glede na predpise Skupnosti pa ta direktiva ne vpliva na pravice držav članic, da izvajajo preglede, ki niso zajeti v tej direktivi, ali da preverjajo druge vidike cestnega prometa, zlasti tiste, ki zadevajo gospodarska vozila. Po drugi strani pa državi članici nič ne preprečuje, da pri pregledih, ki jih ne obravnava ta direktiva, ne preveri postavk, naštetih v Prilogi I, drugje kot na javni avtocesti.
Člen 2
V tej direktivi:
|
(a) |
„gospodarsko vozilo“pomeni motorna in priklopna vozila, določena v kategorijah 1, 2 in 3 Priloge I k Direktivi 96/96/ES; |
|
(b) |
„cestni pregled tehnične brezhibnosti vozila“pomeni tehnični pregled gospodarskega vozila, vozečega na ozemlju države članice, ki ga pooblaščeni organi ne napovedo in je torej nepričakovan ter ga na javni avtocesti izvedejo pooblaščeni organi ali kdo drug pod njihovim nadzorom; |
|
(c) |
„tehnični pregled“pomeni preskus tehnične sposobnosti vozila za vožnjo, kakor je določen v Prilogi II k Direktivi 96/96/ES. |
Člen 3
1. Vsaka država članica mora za gospodarska vozila, zajeta v tej direktivi, ob upoštevanju nacionalnih ureditev, ki veljajo za taka vozila na podlagi Direktive 96/96/ES, uvesti take cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, da bodo doseženi cilji iz člena 1.
2. Vsak cestni pregled tehnične brezhibnosti vozila se opravi nediskriminatorno glede na državljanstvo voznika ali državo, v kateri je bilo vozilo registrirano ali v kateri se je začelo uporabljati, ob upoštevanju potrebe po čim manjših stroških in zamudah, ki bi jih utrpeli vozniki in operaterji.
Člen 4
1. Pregled tehnične brezhibnosti vozila vključuje enega, dva ali vse naslednje vidike:
(a) vizualno oceno vzdrževanosti gospodarskega vozila v mirujočem stanju;
(b) pregled poročila o pred kratkim opravljenem cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozila iz člena 5 ali pregled dokumentacije, ki potrjuje tehnično brezhibnost vozila, ter, zlasti če je bilo vozilo registrirano ali dano v uporabo v državi članici, dokazilo, da je vozilo opravilo z zakonom določeni tehnični pregled v skladu z Direktivo 96/96/ES;
(c) pregled nepravilnosti, ki zajema eno, več ali vse postavke, ki jih je treba preveriti in so navedene v Prilogi I, točka 10.
2. Opravi se pregled zavornih sistemov in emisij izpušnih plinov v skladu z določbami iz Priloge II.
3. Pred opravljanjem pregleda postavk, navedenih v Prilogi I, točka 10, mora inšpektor upoštevati zadnje potrdilo o tehničnem pregledu in/ali poročilo o pred kratkim opravljenim cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozila, ki ga voznik lahko predloži.
Inšpektor lahko upošteva tudi vsako drugo potrdilo o varnosti vozila, ki ga je izdal pooblaščeni organ in ga voznik po potrebi predloži.
Če ta potrdila in/ali poročilo dokazujejo, da je bil v času preteklih treh mesecev opravljen pregled ene od postavk, naštetih v Prilogi I, točka 10, se ta postavka ne preverja ponovno, razen kjer je to upravičeno, zlasti zaradi očitne pomanjkljivosti in/ali nepravilnosti.
Člen 5
1. Poročilo o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozila v zvezi s pregledom iz člena 4(1)(c) sestavi pooblaščeni organ ali inšpektor, ki je opravil pregled. V Prilogi I je podan vzorec poročila, točka 10 pa vsebuje kontrolni seznam. Pooblaščeni organ ali inšpektor označi ustrezne kvadratke v poročilu oziroma kontrolnem seznamu. Poročilo je treba izročiti vozniku gospodarskega vozila.
2. Če pooblaščeni organ ali inšpektor meni, da bi pomanjkljivo vzdrževanje gospodarskega vozila, zlasti zavor, lahko predstavljalo takšno nevarnost, da je upravičen nadaljnji pregled, lahko gospodarsko vozilo napoti na podrobnejši pregled v bližnji center za tehnične preglede, ki ga je država članica določila v skladu s členom 2 Direktive 96/96/ES.
Če se med cestnim pregledom tehnične brezhibnosti vozila iz člena 4(1) ali pri podrobnejšem pregledu iz prvega pododstavka tega odstavka izkaže, da gospodarsko vozilo predstavlja resno nevarnost za potnike v njem ali druge cestne uporabnike, se lahko uporaba tega vozila prepove, dokler odkrite nevarne pomanjkljivosti niso odpravljene.
Člen 6
Države članice morajo vsaki dve leti pred 31. marcem sporočiti Komisiji zbrane podatke iz preteklih dveh let o številu preverjenih gospodarskih vozil, razvrščenih po kategorijah v skladu s točko 6 Priloge I in po državi registracije, ter o preverjenih postavkah in opaženih pomanjkljivostih na podlagi Priloge I, točke 10.
Prvi predloženi podatki naj zajemajo obdobje dveh let, začenši s 1. januarjem 2003.
Komisija te podatke posreduje Evropskemu parlamentu.
Člen 7
1. Države članice si pri izvajanju te direktive medsebojno pomagajo. Predvsem si morajo posredovati podatke o uradu(-ih), pristojnem(-ih) za izvajanje pregledov, ter imena kontaktnih oseb.
2. O resnih pomanjkljivostih na gospodarskem vozilu, ki pripada nerezidentu, zlasti takih, ki jim sledi prepoved uporabe vozila, se na vzorcu poročila iz Priloge I poroča pristojnim organom države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano ali se je začelo uporabljati, brez poseganja v pregon v skladu z veljavno zakonodajo v državah članicah, v katerih je bila pomanjkljivost zabeležena.
Brez poseganja v člen 5 lahko pristojni organi države članice, v kateri je bila ugotovljena resna pomanjkljivost na gospodarskem vozilu, ki pripada nerezidentu, prosijo pristojne organe države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano ali dano v uporabo, da sprejmejo ustrezne ukrepe glede kršitelja, na primer napotijo vozilo na nadaljnji pregled tehnične brezhibnosti.
Pristojni organi, od katerih se to zahteva, obvestijo pristojne organe države članice, v kateri so bile ugotovljene pomanjkljivosti na gospodarskem vozilu, o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi s kršiteljem.
Člen 8
Spremembe, potrebne za prilagoditev Priloge I ali tehničnih standardov, določenih v Prilogi II, tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku iz člena 9(2).
Take spremembe pa ne smejo imeti za posledico širitev področja uporabe te direktive.
Člen 9
1. Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev tehničnemu napredku, ustanovljen v skladu s členom 8 Direktive 96/96/ES, v nadaljnjem besedilu „Odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES v skladu z določbami člena 8 Sklepa.
Obdobje, ki se zahteva v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.
3. Odbor mora sprejeti svoj poslovnik.
Člen 10
Države članice določijo kazni za voznika ali operaterja, ki ne upošteva tehničnih zahtev, ki se preverjajo na podlagi te direktive.
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da se te kazni izvajajo. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne s prekrškom in odvračilne.
Člen 11
Komisija mora v letu dni od prejema podatkov iz člena 6 od držav članic predložiti Svetu poročilo o izvajanju te direktive skupaj s povzetkom doseženih rezultatov.
Prvo poročilo mora zajemati obdobje dveh let, ki se začne s 1. januarjem 2003.
Člen 12
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje pred 10. avgustom 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.
2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
3. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 13
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 14
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
(sprednja stran)
VZOREC POROČILA O CESTNEM PREGLEDU TEHNIČNE BREZHIBNOSTI VOZILA S KONTROLNIM SEZNAMOM
1. Kraj pregleda …
2. Datum …
3. Čas …
4. Oznaka države in registrska številka vozila…
5. Identifikacijska številka vozila/VIN…
6. Kategorija vozila
|
(a) |
N2 (a) (3,5 do 12 t) |
|
(b) |
N3 (a) (več kot 12 t) |
|
(c) |
O3 (a) (3,5 do 10 t) |
|
(d) |
O4 (a) (več kot 10 t) |
|
(e) |
M2 (a) (> 9 sedežev (b) do 5 t) |
|
(f) |
M3 (a) (> 9 sedežev (b) več kot 5 t) |
|
(g) |
Druga kategorija vozila (člen 1(3)) |
7. Podjetje, ki opravlja prevoz
(a) Naziv in naslov …
…
(b) Številka dovoljenja Skupnosti (c) [Uredba (ES) št. 1072/2009] …
8. Državljanstvo (voznik)…
9. Ime voznika…
10. Kontrolni seznam…
|
Pregledano (d) |
Ni pregledano |
Vozilo ni opravilo preskusa (e) |
|
|
(0) identifikacija (f) |
|
|
|
|
(1) zavorna oprema |
|
|
|
|
(2) krmiljenje (f) |
|
|
|
|
(3) vidljivost (f) |
|
|
|
|
(4) svetlobna oprema in električni sistem (f) |
|
|
|
|
(5) osi, kolesa, pnevmatike, obesitev (f) |
|
|
|
|
(6) podvozje in povezava podvozja (f) |
|
|
|
|
(7) druga oprema, vključno s tahografom (f) in napravo za omejevanje hitrosti |
|
|
|
|
(8) negativni vplivi, vključno z emisijami in razlitjem goriva in/ali olja |
|
|
|
11. Rezultat pregleda:
Prepoved uporabe vozila, ki ima nevarne pomanjkljivosti
12. Razno/opombe: …
13. Organ/uslužbenec ali inšpektor, ki je opravil pregled
Podpis:
|
Organ/uslužbenec ali inšpektor za izvedbo preskusov … |
Voznik … |
Opombe:
(a) Kategorija vozila v skladu s Prilogo II k Direktivi 2007/46/ES (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
(b) Število sedežev, vključno z vozniškim sedežem (postavka S.1 potrdila o registraciji).
(c) Če je na voljo.
(d) „Pregledano“ pomeni, da je bila pregledana najmanj ena ali več postavk za pregled iz te skupine, navedenih v Prilogi II k Direktivi 2010/40/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/48/EU.
(e) Pomanjkljivosti so navedene na hrbtni strani.
(f) Postopki za preskušanje in smernice za oceno pomanjkljivosti v skladu s Prilogo II k Direktivi 2009/40/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2010/48/EU.
(hrbtna stran)
0. IDENTIFIKACIJA VOZILA
0.1. Registrske tablice
0.2. Identifikacijska številka vozila/podvozja/serijska številka
1. ZAVORNA OPREMA
1.1. Mehansko stanje in delovanje
1.1.1. Tečaj pedala delovne zavore
1.1.2. Stanje pedala in prosti hod naprave za upravljanje zavor
1.1.3. Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji
1.1.4. Opozorilnik, ki kaže prenizek tlak
1.1.5. Ročno upravljan krmilni ventil zavore
1.1.6. Aktivator ročne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka ročne zavore
1.1.7. Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.)
1.1.8. Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)
1.1.9. Tlačna posoda hranilnika energije
1.1.10. Servo zavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)
1.1.11. Toge zavorne cevi
1.1.12. Gibljive zavorne cevi
1.1.13. Zavorne obloge
1.1.14. Zavorni bobni, koluti
1.1.15. Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, povezave
1.1.16. Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)
1.1.17. Ventil za zaznavanje obremenitve
1.1.18. Naprave za nastavitev in prikaz zračnosti
1.1.19. Trajnostna zavora (kadar je nameščena ali zahtevana)
1.1.20. Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila
1.1.21. Popolne zavorne naprave
1.1.22. Preskusne povezave
1.2. Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore
1.2.1. Zmogljivost
1.2.2. Učinkovitost
1.3. Zmogljivost in učinkovitost pomožne (zasilne) zavore
1.3.1. Zmogljivost
1.3.2. Učinkovitost
1.4. Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore
14.1. Zmogljivost
1.4.2. Učinkovitost
1.5. Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema
1.6. Zavorni sistem za preprečevanje blokiranja koles (ABS)
2. KRMILJENJE
2.1. Mehansko stanje
2.1.1. Stanje krmilne naprave
2.1.2. Pritrditev ohišja krmilne naprave
2.1.3. Stanje krmilne povezave
2.1.4. Delovanje krmilne povezave
2.1.5. Električno krmiljenje
2.2. Volan in drog
2.2.1. Stanje volana
2.2.2. Krmilni drog
2.3. Zračnost krmiljenja
2.4. Nastavitev koles
2.5. Vrtljiva ploščad za krmiljeno os priklopnega vozila
3. VIDLJIVOST
3.1. Vidno polje
3.2. Stanje stekla
3.3. Vzvratna ogledala
3.4. Brisalniki vetrobranskega stekla
3.5. Naprave za pranje vetrobranskega stekla
3.6. Sistem za sušenje stekla
4. SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA
4.1. Žarometi
4.1.1. Stanje in delovanje
4.1.2. Nastavitev
4.1.3. Stikala
4.1.4. Skladnost z zahtevami
4.1.5. Regulatorji
4.1.6. Naprava za čiščenje žarometov
4.2. Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne svetilke in gabaritne svetilke
4.2.1. Stanje in delovanje
4.2.2. Stikala
4.2.3. Skladnost z zahtevami
4.3. Zavorne svetilke
4.3.1. Stanje in delovanje
4.3.2. Stikala
4.3.3. Skladnost z zahtevami
4.4. Smerne utripalke in varnostne utripalke
4.4.1. Stanje in delovanje
4.4.2. Stikala
4.4.3. Skladnost z zahtevami
4.4.4. Frekvenca utripanja
4.5. Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo
4.5.1. Stanje in delovanje
4.5.2. Nastavitev
4.5.3. Stikala
4.5.4. Skladnost z zahtevami
4.6. Vzvratne svetilke
4.6.1. Stanje in delovanje
4.6.2. Stikala
4.6.3. Skladnost z zahtevami
4.7. Osvetlitev zadnje registrske tablice
4.7.1. Stanje in delovanje
4.7.2. Skladnost z zahtevami
4.8. Odsevniki, oznake za vidnost in zadnje tablice z oznakami
4.8.1. Stanje
4.8.2. Skladnost z zahtevami
4.9. Kontrolne svetilke, obvezne za svetlobno opremo
4.9.1. Stanje in delovanje
4.9.2. Skladnost z zahtevami
4.10. Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom
4.11. Električna napeljava
4.12. Neobvezne svetilke in žarometi
4.13. Akumulator
5. OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV
5.1. Osi
5.1.1. Osi
5.1.2. Premniki
5.1.3. Kolesni ležaji
5.2. Kolesa in pnevmatike
5.2.1. Pesto za cestna kolesa
5.2.2. Kolesa
5.2.3. Pnevmatike
5.3. Sistem obesitev
5.3.1. Vzmeti in stabilizator
5.3.2. Blažilniki
5.3.3. Kardanske cevi, polkrožne ročice, preme in ročice za obesitev
5.3.4. Stiki obesitev
5.3.5. Zračna obesitev
6. PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA
6.1. Podvozje ali okvir in povezava
6.1.1. Splošno stanje
6.1.2. Izpušne cevi in dušilniki zvokov
6.1.3. Posoda in cevi za gorivo (vključno z ogrevalno posodo in cevmi za gorivo)
6.1.4. Odbijači, naprave za bočno zaščito in zaščito pred podletom od zadaj
6.1.5. Nosilec rezervnega kolesa
6.1.6. Naprave za spajanje in vlečna oprema
6.1.7. Prenos
6.1.8. Okovje motorja
6.1.9. Zmogljivost motorja
6.2. Kabina in nadgradnja
6.2.1. Stanje
6.2.2. Pritrditev
6.2.3. Vrata in vratne kljuke
6.2.4. Pod
6.2.5. Vozniški sedež
6.2.6. Drugi sedeži
6.2.7. Krmilne naprave za vožnjo
6.2.8. Kabinske stopnice
6.2.9. Drugi notranji in zunanji pritrdilni elementi in oprema
6.2.10. Blatniki (krila), naprave za preprečevanje pršenja
7. DRUGA OPREMA
7.1. Varnostni pasovi/zaponke
7.1.1. Varnost pritrditve
7.1.2. Stanje
7.1.3. Omejevalnik obremenitve varnostnih pasov
7.1.4. Naprave za prednapenjanje varnostnih pasov
7.1.5. Zračna blazina
7.1.6. Naprave SRS
7.2. Gasilni aparat
7.3. Ključavnice in protivlomna naprava
7.4. Varnostni trikotnik
7.5. Komplet prve pomoči
7.6. Zagozde za kolesa (klini)
7.7. Zvočni signal
7.8. Merilnik hitrosti
7.9. Tahograf
7.10. Naprava za omejevanje hitrosti
7.11. Kilometrski števec
7.12. Elektronski nadzor stabilnosti (ESC)
8. EMISIJE
8.1 Naprava za odpravljanje hrupa
8.2. Emisije izpušnih plinov
8.2.1. Emisije bencinskih motorjev
8.2.1.1. Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov
8.2.1.2. Emisije plinastih snovi
8.2.2. Emisije dizelskih motorjev
8.2.2.1. Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov
8.2.2.2. Motnost
8.3. Odpravljanje elektromagnetnih motenj
8.4. Druge postavke, povezane z okoljem
8.4.1. Vidni dim
8.4.2. Uhajanje tekočin
PRILOGA II
|
KAZALO |
|
|
1. |
UVOD |
|
2. |
ZAHTEVE ZA PREGLED |
|
1. |
Zavorna oprema |
|
8. |
Emisije |
1. UVOD
Ta priloga določa pravila za preskušanje in/ali preverjanje zavornih sistemov in emisij izpušnih plinov med cestnim pregledom tehnične brezhibnosti vozila. Med cestnimi pregledi tehnične brezhibnosti vozila uporaba opreme ni obvezna. Vendar pa bo izboljšala kakovost pregledov in se, kadar je mogoče, priporoča.
Postavke, ki se lahko preverjajo samo z uporabo opreme, so označene z (E).
Kadar je določen vizualni postopek pregleda, to pomeni, da bi moral inšpektor poleg ogleda zadevnih postavk po potrebi z njimi tudi rokovati, oceniti hrup ali uporabiti katera koli druga ustrezna sredstva za pregled brez uporabe opreme.
2. ZAHTEVE ZA PREGLED
Cestni pregledi tehnične brezhibnosti vozil lahko zajemajo postavke in uporabljajo postopke, navedene v nadaljevanju. Pomanjkljivosti so primeri napak, ki se lahko ugotovijo.
|
Postavka |
Postopek |
Pomanjkljivosti |
|
1. ZAVORNA OPREMA |
||
|
1.1. Mehansko stanje in delovanje |
||
|
1.1.1. Tečaj pedala delovne zavore |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo bi bilo treba pregledati, ko je motor izključen. |
(a) Tečaj pretesen. (b) Pretirana obraba/zračnost. |
|
1.1.2. Stanje pedala in prosti hod naprave za upravljanje zavor |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo bi bilo treba pregledati, ko je motor izključen. |
(a) Pretiran ali nezadosten rezervni hod. (b) Zavora se ne sprosti pravilno. (c) Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena. |
|
1.1.3. Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji |
Vizualni pregled sestavnih delov pri normalnem delovnem tlaku. Pregled časa, potrebnega za doseganje varne delovne vrednosti podtlaka ali zračnega tlaka in delovanje opozorilne naprave, večpolnega zaščitnega ventila in ventila za sproščanje tlaka. |
(a) Nezadosten tlak/podtlak za podporo vsaj dvakratne uporabe zavore po delovanju opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljivo stanje). (b) Čas, potreben za ustvarjanje zračnega tlaka/podtlaka za varno delovno vrednost ni v skladu z zahtevami (). (c) Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje. (d) Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka. (e) Zunanja poškodba, ki lahko vpliva na delovanje zavornega sistema. |
|
1.1.4. Opozorilnik, ki kaže prenizek tlak |
Funkcionalni pregled. |
Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika. |
|
1.1.5. Ročno upravljan krmilni ventil zavore |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Razpokana, poškodovana ali čezmerno obrabljena krmilna naprava. (b) Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil. (c) Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu. (d) Nezadovoljivo delovanje. |
|
1.1.6. Aktivator ročne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka ročne zavore |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Zaskočka ne drži pravilno. (b) Pretirana obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma. (c) Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev. (d) Aktivator manjka ali pa je poškodovan ali ne deluje. (e) Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje. |
|
1.1.7. Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji) |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Ventil poškodovan ali pretirano uhajanje zraka. (b) Pretirano puščanje olja iz kompresorja. (c) Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. (d) Puščanje ali uhajanje hidravlične tekočine. |
|
1.1.8. Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske) |
Prekinitev in ponovna povezava vseh spojk zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom. |
(a) Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil. (b) Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. (c) Pretirano uhajanje. (d) Nepravilna ali manjkajoča povezava, kjer je povezava potrebna. (e) Ne deluje pravilno. |
|
1.1.9. Tlačna posoda hranilnika energije |
Vizualni pregled. |
(a) Posoda poškodovana, razjedena ali pušča. (b) Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje. (c) Posoda nezanesljiva ali neustrezno nameščena. |
|
1.1.10. Servo zavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi) |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Okvarjena ali neučinkovita servo enota. (b) Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča. (c) Glavni zavorni valj nezanesljiv. (d) Nezadostna zavorna tekočina. (e) Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja. (f) Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena. (g) Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine. |
|
1.1.11. Toge zavorne cevi |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Velika nevarnost okvare ali loma. (b) Uhajanje iz cevi ali povezav. (c) Cevi poškodovane ali čezmerno razjedene. (d) Cevi napačno nameščene. |
|
1.1.12. Gibljive zavorne cevi |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Velika nevarnost okvare ali loma. (b) Cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke. (c) Uhajanje iz cevi ali povezav. (d) Izbokline na ceveh pod tlakom. (e) Porozne cevi. |
|
1.1.13. Zavorne obloge |
Vizualni pregled. |
(a) Obloge čezmerno obrabljene. (b) Obloge onesnažene (olje, mast itd.). (c) Obloge manjkajo. |
|
1.1.14. Zavorni bobni, koluti |
Vizualni pregled. |
(a) Boben ali kolut čezmerno obrabljen, razjeden ali zbrazdan ali razpokan, nezanesljiv ali zlomljen. (b) Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.). (c) Boben ali kolut manjka. (d) Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena. |
|
1.1.15. Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, povezave |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Poteg poškodovan ali zavozlan. (b) Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden. (c) Bovden poteg, drog ali stik nezanesljiv. (d) Pomanjkljivo vodilo bovden potega. (e) Omejevanje prostega hoda zavornega sistema. (f) Neobičajno premikanje ročic/spoja, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo. |
|
1.1.16. Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji) |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Sprožilo razpokano ali poškodovano. (b) Uhajanje iz sprožila. (c) Sprožilo nezanesljivo ali neustrezno nameščeno. (d) Sprožilo čezmerno razjedeno. (e) Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane. (f) Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali pa je čezmerno poškodovan. |
|
1.1.17. Ventil za zaznavanje obremenitve |
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. |
(a) Pomanjkljiva povezava. (b) Nepravilno naravnava povezava. (c) Ventil zataknjen ali ne deluje. (d) Ventil manjka. (e) Tablica s podatki manjka. (f) Podatki so nečitljivi ali pa niso v skladu z zahtevami (). |
|
1.1.18. Naprave za nastavitev in prikaz zračnosti |
Vizualni pregled. |
(a) Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev. (b) Naprava za nastavitev pomanjkljiva. (c) Nepravilno nameščena ali nadomeščena. |
|
1.1.19. Trajnostna zavora (kadar je nameščena ali zahtevana) |
Vizualni pregled. |
(a) Nezanesljivi konektorji ali okovje. (b) Sistem je očitno pomanjkljiv ali manjka. |
|
1.1.20. Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila |
Prekinitev zavorne spojke med vlečnim vozilom in priklopnikom. |
Zavora priklopnika se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena. |
|
1.1.21. Popolne zavorne naprave |
Vizualni pregled. |
(a) Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem. (b) Čezmerno uhajanje zraka ali sredstva proti zmrzovanju. (c) Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen. (d) Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela. |
|
1.1.22. Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane) |
Vizualni pregled. |
(a) Manjkajo. (b) So poškodovane, neuporabne ali puščajo. |
|
1.2. Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore |
||
|
1.2.1. Zmogljivost (E) |
Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor, postopoma povečana uporaba zavor do najvišje moči. |
(a) Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. (b) Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. (c) Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). (d) Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu. (e) Čezmerno nihanje zavornega učinka med vsakim popolnim obratom kolesa. |
|
1.2.2. Učinkovitost (E) |
Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor pri teži, ki jo vozilo ob prihodu ima. |
(a) Ne doseže se niti najmanjša dopustna vrednost, navedena spodaj: (b) kategorija M1, M2 in M3 – 50 % (1); (c) kategorija N1 – 45 %; (d) kategorija N2 in N3 – 43 % (2); (e) kategorija O2, O3 in O4 – 40 % (3). |
|
1.3. Zmogljivost in učinkovitost pomožne (zasilne) zavore (če deluje prek ločenega sistema) |
||
|
1.3.1. Zmogljivost (E) |
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, se uporabi postopek, naveden v 1.2.1. |
(a) Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. (b) Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. (c) Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). |
|
1.3.2. Učinkovitost (E) |
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, se uporabi postopek, naveden v 1.2.2. |
Zavorni učinek manjši od 50 % (4) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev. |
|
1.4. Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore |
||
|
1.4.1. Zmogljivost (E) |
Uporaba zavore na statičnem stroju za preskušanje zavor. |
Zavora ne deluje na enem ali več kolesih. |
|
1.4.2. Učinkovitost (E) |
Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor pri teži, ki jo vozilo ob prihodu ima. |
Za vsa vozila se ne doseže vsaj zavorni koeficient 16 % glede na najvišjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na najvišjo dovoljeno maso kombinacije za vozilo, upošteva se višja od obeh vrednosti. |
|
1.5. Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema |
Vizualni pregled in, kadar je mogoče, preskus, ali sistem deluje. |
(a) Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore). (b) Sistem ne deluje. |
|
1.6. Zavorni sistem za preprečevanje blokiranja koles (ABS) |
Vizualni pregled opozorilne naprave. |
(a) Slabo delovanje opozorilne naprave. (b) Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. |
|
8. EMISIJE |
||
|
8.2. Emisije izpušnih plinov |
||
|
8.2.1 Emisije bencinskih motorjev |
||
|
8.2.1.1. Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov |
Vizualni pregled. |
(a) Oprema za uravnavanje emisij, ki jo namesti proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva. (b) Uhajanje, ki bi lahko znatno vplivalo na meritve emisij. |
|
8.2.1.2. Emisije plinastih snovi (E) |
Merjenje z uporabo naprave za analizo izpušnega plina v skladu z zahtevami (). Namesto tega se lahko za vozila, opremljena s primernimi vgrajenimi diagnostičnimi sistemi (sistemi OBD), pravilno delovanje emisijskega sistema preveri z ustreznim stanjem naprave OBD ter preveritvami pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij pri prostem teku motorja v skladu s proizvajalčevimi priporočili glede stanja ogretosti motorja in drugimi zahtevami () ter ob upoštevanju ustreznih dopustnih odstopanj. Namesto tega se lahko opravi merjenje tudi z uporabo opreme za zaznavanje na daljavo, potrdi pa se s standardnimi preskusnimi postopki. |
(a) Emisije plinastih snovi bodisi presegajo določene ravni, ki jih navede proizvajalec, (b) bodisi, če ta informacija ni na voljo, emisije CO presegajo (1) za vozila, ki se ne nadzorujejo z naprednim sistemom za nadzor emisij, — 4,5 % ali — 3,5 % v skladu z datumom prve registracije ali uporabe, navedene v zahtevah (), (2) za vozila, ki se nadzorujejo z naprednim sistemom za nadzor emisij, — pri prostem teku motorja: 0,5 %, — pri visokem prostem teku: 0,3 % — ali — pri prostem teku motorja: 0,3 % (5), — pri visokem prostem teku: 0,2 % v skladu z datumom prve registracije ali uporabe, navedene v zahtevah (). (c) Lambda zunaj območja 1 ± 0,03 ali ne, v skladu s specifikacijo proizvajalca. (d) Odčitek OBD kaže znatno poslabšano delovanje. (e) Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje. |
|
8.2.2 Emisije dizelskih motorjev |
||
|
8.2.2.1. Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov |
Vizualni pregled. |
(a) Oprema za uravnavanje emisij, ki jo namesti proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva. (b) Uhajanje, ki bi lahko znatno vplivalo na meritve emisij. |
|
8.2.2.2. Motnost (E) |
(a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. (b) Predhodno ogrevanje vozila: 1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju. 2. Zahteve glede predhodnega ogrevanja: (i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora biti vsaj 80 °C ali normalna delovna temperatura, če je ta nižja, ali pa mora biti temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, vsaj enakovredna. Če ta meritev zaradi konfiguracije vozila ni izvedljiva, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja doseže na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja. (ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo. (c) Postopek preskusa: 1. Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin. 2. Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti do konca, hitro in nepretrgano (v manj kakor eni sekundi), vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva. 3. V vsakem ciklu pospeševanja mora motor doseči vrtilno frekvenco, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, ali, pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, vrtilno frekvenco, ki jo opredeli proizvajalec, ali, če ti podatki niso na voljo, dve tretjini vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem vrtilne frekvence motorja ali z zagotovitvijo zadostnega časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih M2, M3, N2 ali N3 znaša vsaj dve sekundi. 4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov. 5. Da bi preprečile nepotrebno preskušanje, lahko države članice ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja ter ob upoštevanju ustreznih dopustnih odstopanj. Alternativna možnost je, da se opravi merjenje z uporabo opreme za zaznavanje na daljavo, potrdi pa se s standardnimi preskusnimi postopki. |
(a) Za vozila, prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (), motnost presega raven, navedeno na proizvajalčevi tablici na vozilu; (b) kadar ta informacija ni na voljo ali zahteve () ne dovoljujejo uporabe referenčnih vrednosti, — za sesalne motorje: 2,5 m-1, — za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1, — ali za vozila, določena v zahtevah () ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (), — 1,5 m-1 (6). (c) Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje. |
|
(1) 48 % za vozila, ki niso opremljena z ABS ali homologirana pred 1. oktobrom 1991. (2) 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od datuma, navedenega v predpisih (), kar koli od obojega je poznejše. (3) 43 % za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od datuma v predpisih (), kar koli od obojega je poznejše. (4) 2,2 m/s2 za vozila N1, N2 in N3. (5) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti A ali B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002. (6) Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, vrsti B1, B2 ali C oddelka 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES ali pozneje, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008. (7) „Zahteve“ so določene z zahtevami za homologacijo na datum prve registracije ali prvega začetka uporabe, kakor tudi z obveznostmi glede posodabljanja ali nacionalno zakonodajo države registracije. |
||
( 1 ) UL C 190, 18.6.1998, str. 10, in UL C 116E, 26.4.2000, str. 7.
( 2 ) UL C 407, 28.12.1998, str. 112.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. februarja 1999 (UL C 150, 28.5.1999, str. 27), Skupno stališče Sveta z dne 2. decembra 1999 ter Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2000 (še neobjavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 13. aprila 2000.
( 4 ) UL L 46, 17.2.1997, str. 1. Direktiva, spremenjena z Direktivo Komisije 1999/52/ES (UL L 142, 5.6.1999, str. 26).
( 5 ) Direktiva 94/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 v zvezi z ukrepi, ki jih je treba upoštevati za preprečevanje onesnaževanja zraka zaradi izpustov iz motornih vozil, in spremembah Direktive 70/220/EGS (UL L 100, 19.4.1994, str. 42).
( 6 ) Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti bencina in dizelskih goriv in spremembah Direktive Sveta 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).
( 7 ) Direktiva 98/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti onesnaževanju zraka z emisijami motornih vozil, in spremembah Direktive Sveta 70/220/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 1).
( 8 ) Direktiva 1999/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih snovi in delcev, ki onesnažujejo, iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih, ter o spremembah Direktive Sveta 88/77/EGS (UL L 44, 16.2.2000, str. 1).
( 9 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.