2000D0604 — SL — 01.07.2003 — 001.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

SKLEP SVETA

z dne 29. septembra 2000

o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko

(2000/604/ES)

(UL L 257, 11.10.2000, p.28)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

SKLEP SVETA z dne 18. junija 2003

  L 158

55

27.6.2003




▼B

SKLEP SVETA

z dne 29. septembra 2000

o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko

(2000/604/ES)



SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 209 Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odbor za ekonomsko politiko (v nadaljnjem besedilu „Odbor“) je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 74/122/EGS ( 1 ).

(2)

Odbor je izvajal vse naloge, ki so bile doslej dodeljene Odboru za kratkoročno ekonomsko politiko, ustanovljenim z odločbo Sveta z dne 9. marca 1960 zaradi usklajevanja konjukturnih politik držav članic ( 2 ), Odboru za proračunsko politiko, ustanovljenim s Sklepom Sveta z dne 8. maja 1964 zaradi sodelovanja med pristojnimi vladnimi ministrstvi držav članic na področju proračunske politike ( 3 ) in Odboru za srednjeročno ekonomsko politiko, ustanovljenim s Sklepom Sveta z dne 15. aprila 1964, s katerim je bil ustanovljen Odbor za srednjeročno ekonomsko politiko ( 4 ).

(3)

Odbor je predviden v členu 272 Pogodbe.

(4)

Statut Odbora bi moral upoštevati novo institucionalno okolje, ki je nastalo z vstopom v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije. Zdi se koristno, da se ohrani osnovna sestava Odbora, potrebne pa so prilagoditve za izboljšanje njegovega delovanja in natančnejša opredelitev njegovih nalog.

(5)

Naloga, dodeljena Odboru, ne vpliva na pravico Komisije, da oblikuje priporočila ali pripravlja mnenja o zadevah, ki jih Pogodba obravnava.

(6)

Uvajanje evra krepi potrebo po tesnem usklajevanju gospodarske politike in trajni konvergenci gospodarskih rezultatov držav članic. V skladu z resolucijo Evropskega sveta z dne 13. decembra 1997 o usklajevanju gospodarske politike v 3. fazi ekonomske in monetarne unije ( 5 ), bi večje usklajevanje gospodarske politike moralo vključevati tesnejše spremljanje makroekonomskega razvoja v državah članicah in strukturne politike držav članic na trgih delovne sile, proizvodov in storitev, pa tudi stroškovnih in cenovnih trendov, zlasti če vplivajo na možnost doseganja trajno nizke stopnje rasti inflacije in odpiranje novih delovnih mest.

(7)

V središču usklajevanja gospodarske politike so širše usmeritve gospodarske politike in postopek večstranskega nadzora, ki so predvideni v členu 99 Pogodbe. Odbor - ne da bi vplival na naloge Ekonomsko-finančnega odbora -, zagotavlja podporo pri oblikovanju smernic in nudi pomoč pri postopku večstranskega nadzora na področjih, omenjenih v tem Sklepu.

(8)

Evropski svet je na srečanju v Cardiffu dne 16. junija 1998 pozdravil odločitev Ekonomsko-finančnega Sveta (Ecofin) in ministrskega srečanja na tem Svetu dne 1. maja 1998 ( 6 ), da vpeljejo enostaven postopek spremljanja napredka gospodarske reforme, ki v celoti upošteva načelo subsidiarnosti.

(9)

Resolucija Evropskega sveta z dne 3. in 4. junija 1999 je uvedla postopek makroekonomskega dialoga na ravni Skupnosti. Ta makroekonomski dialog je namenjen izboljšanju medsebojnega vpliva razvoja plač in makroekonomske politike. Evropski svet je sklenil, da bi moral makroekonomski dialog na tehnični ravni potekati v delovni skupini, ustanovljeni v okviru Odbora in sicer s sodelovanjem Odbora za zaposlovanje in trg delovne sile ter z udeležbo predstavnikov obeh odborov (vključno z Evropsko centralno banko), Komisije in Makroekonomske skupine za socialni dialog. Odbor bi moral pritegniti k dialogu na tej ravni zlasti vladne predstavnike.

(10)

Resolucija Evropskega sveta z dne 16. junija 1997 o rasti in zaposlovanju ( 7 ) je zahtevala večje usklajevanje gospodarske politike, ki bo omogočila dopolnitev postopka, predvidenega v novem naslovu Pogodbe v zvezi z zaposlovanjem, zahtevala pa je tudi, da Odbor za zaposlovanje tesno sodeluje z Odborom.

(11)

Pogodba predvideva ustanovitev Ekonomsko-finančnega odbora. Naloge Ekonomsko-finančnega odbora so opredeljene v členu 114(2) Pogodbe. Statut Ekonomsko-finančnega odbora je bil sprejet s sklepom Sveta z dne 31. decembra 1998 ( 8 ). Odbor mora tesno sodelovati z Ekonomsko-finančnim odborom, kadar pomaga Svetu.

(12)

Pogodba zahteva ustanovitev Odbora za zaposlovanje. Zahtevano je tudi tesno sodelovanje s tem odborom.

(13)

Opis nalog Odbora ne sme vplivati na kakršno koli morebitno prihodnjo sekundarno zakonodajo v zvezi s postopkom večstranskega nadzora, predvidenega v členu 99(5) Pogodbe.

▼M1

(14)

Države članice, Komisija in Evropska centralna banka morajo biti v Odboru ustrezno zastopane. Vsaka od njih mora imenovati dva člana.

▼B

(15)

Člani odbora morajo biti imenovani na podlagi osebnih sposobnosti in jih morajo pri izvajanju nalog voditi splošne koristi Skupnosti.

(16)

Predsednik Odbora je izvoljen za dobo dveh let. Praviloma tega mandata ni mogoče podaljšati razen v primeru, če ni nobenega drugega kandidata za predsedstvo.

(17)

Članstvo uradnikov Evropske centralne banke in državnih centralnih bank v Odboru ne sme vplivati na člen 108 Pogodbe -

SKLENIL:



Člen 1

Statut Odbora za ekonomsko politiko, ki je predviden v členu 272 Pogodbe („Odbor“), se sprejme.

Besedilo statuta se nahaja v Prilogi k Statutu.

Člen 2

Sklep 74/122/EGS se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi.

▼M1




PRILOGA

STATUT ODBORA ZA EKONOMSKO POLITIKO

DEL I

NALOGE ODBORA

Člen 1

1.  Brez poseganja člena 114 in 207 Pogodbe Odbor za ekonomsko politiko (v nadaljnjem besedilu „odbor“) sodeluje pri pripravi dela Sveta na področju usklajevanja gospodarskih politik držav članic in Skupnosti ter daje nasvete Komisiji in Svetu.

2.  Odbor pomaga pripravljati delo Sveta z zagotavljanjem ekonomskih analiz, mnenj o metodologijah in predlogov za oblikovanje političnih priporočil, ki se nanašajo zlasti na strukturne politike za izboljšanje možnosti rasti in zaposlovanja v Skupnosti. S tem v zvezi se osredotoči zlasti na:

(a) delovanje trga dobrin, kapitala, storitev in delovne sile, vključno z razvojem plač, produktivnosti, zaposlovanja in konkurenčnosti,

(b) vlogo in učinkovitost javnega sektorja ter dolgoročno vzdržnost javnih financ,

(c) širše gospodarske posledice posebnih politik, ki se nanašajo na primer na okolje, raziskave in razvoj ter socialno kohezijo.

3.  Brez poseganja v člena 114 in 207 Pogodbe odbor podpira delo Sveta na zgoraj navedenih področjih, zlasti pri oblikovanju širših smernic gospodarske politike, in sodeluje pri postopku večstranskega nadzora iz člena 99(3) Pogodbe. S tem v zvezi odbor vodi redne preglede po državah, s posebnim poudarkom na strukturnih reformah v državah članicah.

4.  Brez poseganja v člena 130 in 207 Pogodbe odbor sodeluje pri delu Sveta v okviru naslova Pogodbe v zvezi z zaposlovanjem.

5.  Odbor podpira Ekonomsko-finančni odbor, zlasti na področju spremljanja kratkoročnega in srednjeročnega makroekonomskega razvoja v državah članicah in Skupnosti z zagotavljanjem analiz in mnenj, ki se nanašajo predvsem na metodološka vprašanja v zvezi z medsebojnim vplivom strukturnih in makroekonomskih politik ter na razvoj plač v državah članicah in Skupnosti.

6.  Odbor zagotavlja okvir, v katerem poteka makroekonomski dialog na tehnični ravni, ki vključuje predstavnike odbora (vključno z Evropsko centralno banko), Ekonomsko-finančni odbor, Odbor za zaposlovanje, Komisijo in socialne partnerje.

7.  Komisija se posvetuje z odborom o največji stopnji povečanja neobveznih izdatkov splošnega proračuna Evropskih skupnosti iz člena 272 Pogodbe.

Člen 2

Odbor oblikuje mnenja na zahtevo Sveta, Komisije, Ekonomsko-finančnega odbora ali na lastno pobudo.

Člen 3

Odbor pri izvajanju svojih nalog tesno sodeluje z Ekonomsko-finančnim odborom, kadar poroča Svetu. Kadar odbor pomaga pripravljati širše smernice gospodarskih politik, poroča Ekonomsko-finančnemu odboru. Svoje delo usklajuje z Odborom za zaposlovanje in drugimi odbori ter delovnimi skupinami, ki pripravljajo delo Sveta na področjih, za katera so ti odbori in delovne skupine pristojni.



DEL II

SESTAVA

Člen 4

1.  Države članice, Komisija in Evropska centralna banka imenujejo vsaka po dva člana odbora.

2.  Člani odbora so izbrani med višjimi uradniki, ki imajo izredne sposobnosti na področju oblikovanja ekonomskih in strukturnih politik.

Člen 5

Člane odbora pri izpolnjevanju nalog vodijo splošne koristi Skupnosti.



DEL III

PREDSEDNIK IN SEKRETARIAT

Člen 6

1.  Odbor izvoli izmed svojih članov predsednika in največ tri podpredsednike, in sicer z večino glasov ter za dobo dveh let. Dveletni mandat praviloma ni obnovljiv.

2.  Predsednik lahko prenese svojo glasovalno pravico na drugega člana delegacije.

Člen 7

Če predsednik ne more izvrševati svojih nalog, ga nadomesti eden od podpredsednikov odbora.

Člen 8

1.  Odboru pomaga sekretariat pod vodstvom sekretarja. Sekretarja in osebje sekretariata, ki je potrebno za izvajanje nalog sekretariata, zagotovi Komisija. Sekretarja imenuje Komisija po posvetovanju z odborom. Sekretar in njegovo osebje, pri opravljanju svojih nalog za odbor, delujeta v skladu z navodili odbora.

2.  Izdatki odbora so zajeti v proračunu Komisije.



DEL IV

POSTOPKI

Člen 9

Mnenja ali poročila so sprejeta z večino glasov članov, kadar je potrebno glasovanje. Vsak član ima en glas. Kadar pa gre za dajanje nasveta ali mnenja o vprašanjih, o katerih bo Svet morda pozneje odločal, lahko člani centralnih bank in Komisije polno sodelujejo pri razpravi, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju. Odbor poroča tudi o manjšinskih ali nasprotnih stališčih, izraženih med razpravo.

Člen 10

Praviloma lahko na sestankih odbora govorijo samo člani. V izjemnih okoliščinah lahko predsednik odloči drugače.

Člen 11

Odbor lahko poveri preučitev posebnih vprašanj pododborom ali delovnim skupinam. Predsedovanje takim skupinam prevzame član odbora, ki ga imenuje odbor.

Člen 12

Odbor, pododbori ali delovne skupine lahko zaprosijo za pomoč strokovnjake.

Člen 13

Odbor skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo Sveta, Komisije ali najmanj petih članov.

Člen 14

1.  Odbor praviloma zastopa predsednik; odbor lahko še zlasti pooblasti predsednika, da poroča o razpravah ter ustno razloži mnenja in poročila, ki jih je odbor pripravil.

2.  Predsednik odbora je odgovoren za vzdrževanje stikov odbora z Evropskim parlamentom, ki mora biti ustrezno obveščen o delu odbora.

Člen 15

1.  Če ni odločeno drugače, je delovanje odbora zaupno. Isto pravilo se uporablja za delovanje njegovih pododborov ali delovnih teles.

2.  Poročila ali mnenja, ki jih odbor pripravlja, so na voljo javnosti, potem ko so poslana naslovniku, razen če obstajajo izjemno pomembni razlogi, da ostanejo še naprej zaupna.

Člen 16

Odbor sprejme svoj poslovnik.



( 1 ) UL L 63, 5.3.1974, str. 21.

( 2 ) UL 31, 9.5.1960, str. 764/60.

( 3 ) UL 77, 21.5.1964, str. 1205/64.

( 4 ) UL 64, 22.4.1964, str. 1031/64.

( 5 ) UL C 35, 22.1.1998, str. 1.

( 6 ) UL L 139, 11.5.1998, str. 28.

( 7 ) UL C 236, 2.8.1997, str. 3.

( 8 ) UL L 5, 9.1.1999, str. 71.