01998R0974 — SL — 01.01.2023 — 009.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA SVETA (ES) št. 974/98

z dne 3. maja 1998

o uvedbi eura

(UL L 139 11.5.1998, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

UREDBA SVETA (ES) št. 2596/2000 dne 27. novembra 2000

  L 300

2

29.11.2000

►M2

UREDBA SVETA (ES) št. 2169/2005 z dne 21. decembra 2005

  L 346

1

29.12.2005

►M3

UREDBA SVETA (ES) št. 1647/2006 z dne 7. novembra 2006

  L 309

2

9.11.2006

►M4

UREDBA SVETA (ES) št. 835/2007 z dne 10. julija 2007

  L 186

1

18.7.2007

►M5

UREDBA SVETA (ES) št. 836/2007 z dne 10. julija 2007

  L 186

3

18.7.2007

►M6

UREDBA SVETA (ES) št. 693/2008 z dne 8. julija 2008

  L 195

1

24.7.2008

►M7

UREDBA SVETA (EU) št. 670/2010 z dne 13. julija 2010

  L 196

1

28.7.2010

►M8

UREDBA SVETA (EU) št. 678/2013 z dne 9. julija 2013

  L 195

2

18.7.2013

►M9

UREDBA SVETA (EU) št. 827/2014 z dne 23. julija 2014

  L 228

3

31.7.2014

►M10

UREDBA SVETA (EU) 2022/1207 z dne 12. julija 2022

  L 187

16

14.7.2022



▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 974/98

z dne 3. maja 1998

o uvedbi eura



DEL I

OPREDELITVE

▼M2

Člen 1

Za namene te uredbe:

(a) 

„sodelujoče države članice“ pomenijo države članice, naštete v tabeli v Prilogi;

(b) 

„pravni instrumenti“ pomenijo zakonske predpise, upravne akte, sodne odločbe, pogodbe, enostranske pravne akte, plačilna sredstva, ki niso bankovci in kovanci, in druge instrumente s pravnim učinkom;

(c) 

„menjalno razmerje“ pomeni nepreklicno določeno menjalno razmerje, ki ga je Svet sprejel za valute vseh sodelujočih držav članic v skladu s prvim stavkom člena 123(4) Pogodbe ali v skladu z odstavkom 5 navedenega člena;

(d) 

„datum sprejetja eura“ pomeni bodisi datum, ko zadevna država članica vstopi v tretjo fazo iz člena 121(3) Pogodbe, ali datum, ko začne veljati odprava odstopanja zadevne države članice iz člena 122(2) Pogodbe, kakor je ustrezno;

(e) 

„datum prehoda na eurogotovino“ pomeni datum, ko dobijo eurobankovci in eurokovanci v sodelujoči državi članici status zakonitega plačilnega sredstva;

(f) 

„enota eura“ pomeni enoto valute iz drugega stavka člena 2;

(g) 

„enote nacionalnih valut“ pomenijo enote valute sodelujoče države članice, kakor so te enote opredeljene na dan pred sprejetjem eura v tej državi članici;

(h) 

„prehodno obdobje“ pomeni obdobje največ treh let, ki se začne ob 00.00 na datum sprejetja eura in izteče ob 00.00 na datum prehoda na eurogotovino;

(i) 

„obdobje opuščanja“ pomeni obdobje največ enega leta, začenši z datumom sprejetja eura, ki se lahko uporablja le za države članice, kjer datum sprejetja eura in datum prehoda na eurogotovino sovpadata;

(j) 

„preimenovati“ pomeni zamenjati enoto, v kateri je imenovan znesek neporavnanega dolga, iz enote nacionalne valute v enoto eura; to preimenovanje pa ne spreminja drugih pogojev dolga, ker se za to uporablja ustrezna nacionalna zakonodaja;

(k) 

„kreditne institucije“ pomenijo kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 1(1) Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij ( 1 ). V tej uredbi se institucije, navedene v členu 2(3) omenjene direktive, z izjemo poštnih institucij, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja, ne obravnavajo kot kreditne institucije.

▼M2

Člen 1a

Datum sprejetja eura, datum prehoda na eurogotovino in obdobje opuščanja, če se uporabljajo, so za vsako sodelujočo državo članico določeni v Prilogi.

▼B



DEL II

ZAMENJAVA VALUT SODELUJOČIH DRŽAV ČLANIC Z EUROM

▼M2

Člen 2

Od datumov sprejetja eura postane valuta sodelujočih držav članic euro. Enota valute je en euro. En euro se deli na sto centov.

▼B

Člen 3

Valute vseh sodelujočih držav članic se zamenjajo z eurom po menjalnem razmerju.

Člen 4

Euro je obračunska enota Evropske centralne banke (ECB) in centralnih bank sodelujočih držav članic.



DEL III

PREHODNE DOLOČBE

Člen 5

Členi 6, 7, 8 in 9 se uporabljajo v prehodnem obdobju.

Člen 6

1.  
Euro se deli tudi v enote nacionalne valute po menjalnih razmerjih. Vsaka delitev na nižje enote te valute se ohrani. Ob upoštevanju določb te uredbe se še naprej uporablja monetarno pravo sodelujočih držav članic.
2.  
Če je pravni instrument izražen v enoti nacionalne valute, ta navedba velja, kakor če bi se uporabljala enota eura po menjalnem razmerju.

Člen 7

Zamenjava valut sodelujočih držav članic z eurom ne sme imeti sama na sebi učinka spremembe valute, v kateri so imenovani pravni instrumenti, ki so obstajali na dan zamenjave.

Člen 8

1.  
Ukrepe, ki jih je treba izvesti na podlagi pravnih instrumentov, ki določajo uporabo ali so izraženi v enoti nacionalne valute, je treba opraviti v tej enoti nacionalne valute. Ukrepe, ki jih je treba izvesti na podlagi pravnih instrumentov in določajo uporabo, ali so izraženi v valuti eura, je treba opraviti v tej enoti.
2.  
Stranke lahko z dogovorom odstopijo od določb odstavka 1.
3.  
Ne glede na določbe odstavka 1 lahko dolžnik vse zneske, izražene v enoti eura ali v enoti nacionalne valute neke sodelujoče države članice in plačljive znotraj te države članice z nakazilom na račun upnika, plača v enoti eura ali v ustrezni enoti nacionalne valute. Znesek se nakaže na račun upnika v valuti njegovega računa ob menjavi, opravljeni po menjalnem razmerju.
4.  

Ne glede na določbe odstavka 1, lahko vsaka sodelujoča država članica izvede potrebne ukrepe, da se:

— 
neporavnani dolg, ki so ga izdale vladne ustanove države članice, preimenuje v enoto eura, kakor določa Evropski sistem integriranih računov, izražen v enoti svoje nacionalne valute in izdan na podlagi lastnega prava. Če je neka država članica izvedla tak ukrep, izdajatelji lahko dolg, imenovan v tej enoti nacionalne valute države članice, preimenujejo v enoto eura, razen če tako preimenovanje pogodbeni pogoji izrecno izključujejo; ta določba velja za dolg, ki so ga izdale vladne ustanove države članice, in tudi za obveznice in druge oblike jamstvenega dolga, prenosljive na trgih kapitala, in za instrumente denarnega trga, ki jih izdajo drugi dolžniki,
— 
omogoči sprememba obračunske enote njihovih operativnih postopkov, in sicer se enota nacionalne valute spremeni v enoto eura:
(a) 

na trgih običajne menjave, kliringa in poravnave vseh instrumentov, navedenih v poglavju B Priloge k Direktivi Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev ( 2 ) in blaga; in

(b) 

v sistemih za običajno menjavo, kliring in poravnavo plačil.

5.  
Določbe, ki niso vsebovane v odstavku 4, zahtevajo pa uporabo enote eura, lahko sodelujoče države članice sprejmejo v skladu s časovnim okvirom, ki ga določa zakonodaja Skupnosti.
6.  
Nacionalne zakonske določbe sodelujoče države članice, ki dovoljujejo ali zahtevajo neto izravnavo, kompenzacijo ali metode s podobnim učinkom, veljajo za monetarne obveznosti, ne glede na njihovo valuto, če je ta valuta v enoti eura ali v enoti nacionalne valute ob zamenjavi, opravljeni po menjalnem razmerju.

▼M2

Člen 9

Bankovci in kovanci, izraženi v enoti nacionalne valute, obdržijo status zakonitega plačilnega sredstva znotraj teritorialnega območja do dne pred datumom uvedbe eura v sodelujoči državi članici.

▼M2

Člen 9a

V državi članici z obdobjem „opuščanja“ se uporablja naslednja ureditev. Sklicevanje na enoto nacionalne valute se lahko nadaljuje v pravnih instrumentih, ki so nastali v obdobju opuščanja in ki se bodo uporabljali v tej državi članici. Ta sklicevanja pomenijo sklicevanja na enoto eura v skladu z ustreznimi menjalnimi razmerji. Brez poseganja v člen 15 se akti, izvedeni v skladu s temi pravnimi instrumenti, izvedejo samo v enoti eura. Uporabljajo se pravila zaokroževanja, določena v Uredbi (ES) št. 1103/97.

Zadevna država članica omeji uporabo prvega pododstavka na nekatere vrste pravnih instrumentov ali na pravne instrumente, sprejete na nekaterih področjih.

Zadevna država članica lahko obdobje skrajša.

▼B



DEL IV

BANKOVCI IN KOVANCI EURA

▼M2

Člen 10

Z začetkom veljavnosti od ustreznih datumov prehoda na eurogotovino dajo ECB in centralne banke sodelujočih držav članic v teh državah v obtok bankovce, izražene v eurih.

Brez poseganja v člen 15 so ti bankovci, izraženi v eurih, edini bankovci, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah.

Člen 11

Z datumom prehoda na eurogotovino sodelujoče države članice izdajo kovance, izražene v eurih ali centih in skladne z apoeni in tehničnimi specifikacijami, ki jih lahko določi Svet v skladu z drugim stavkom člena 106(2) Pogodbe. Brez poseganja v člen 15 in določbe katerega koli sporazuma iz člena 111(3) Pogodbe v zvezi z denarnimi zadevami so ti kovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v sodelujočih državah članicah. Razen organa, pristojnega za izdajo, in tistih oseb, ki so posebej določene v nacionalni zakonodaji države članice izdaje, ni nobena stran zavezana sprejeti več kot 50 kovancev pri vsakem posameznem plačilu.

▼B

Člen 12

Sodelujoče države članice morajo zagotoviti zadostne sankcije zoper ponarejanje in zlorabo bankovcev in kovancev eura.



DEL V

KONČNE DOLOČBE

▼M2

Člen 13

Členi 10, 11, 14, 15 in 16 se uporabljajo od datuma prehoda na eurogotovino v vsaki sodelujoči državi članici.

Člen 14

Sklicevanja na enote nacionalnih valut v pravnih instrumentih na dan pred datumom prehoda na eurogotovino pomenijo sklicevanja na enoto eura v skladu s posameznimi menjalnimi razmerji. Uporabljajo se pravila zaokroževanja, določena v Uredbi (ES) št. 1103/97.

▼B

Člen 15

1.  
Bankovci in kovanci, izraženi v enoti nacionalne valute, kakor je navedeno v členu 6(1), ostanejo zakonito plačilno sredstvo znotraj ozemeljskih meja največ šest mesecev ►M2  od ustreznega datuma prehoda na eurogotovino ◄ ; to obdobje se lahko skrajša z nacionalno zakonodajo.
2.  
Vsaka sodelujoča država članica lahko za obdobje do šest mesecev ►M2  od ustreznega datuma prehoda na eurogotovino ◄ določi pravila za uporabo bankovcev in kovancev, imenovanih v enoti svoje nacionalne valute, kakor je omenjeno v členu 6(1), in lahko izvede vse potrebne ukrepe za njihovo odstranitev iz obtoka.

▼M2

3.  
Kreditne institucije sodelujočih držav članic, ki sprejmejo euro po 1. januarju 2002, menjajo bankovce in kovance – izražene v enoti nacionalne valute države članice – svojih komitentov v obdobju iz odstavka 1 za eurobankovce in eurokovance brezplačno in do zgornje meje, ki se lahko določi na podlagi nacionalne zakonodaje. Kreditne institucije lahko zahtevajo predhodno obvestilo, če menjavi namenjen znesek presega zgornjo mejo, ki je bila določena na podlagi nacionalne zakonodaje, ali mejo – če takšne zakonodaje ni – ki so jo določile same, ali mejo, ki je v skladu z zneskom, običajnim za enoto gospodinjstva.

Kreditne institucije iz prvega pododstavka menjajo bankovce in kovance – izražene v enoti nacionalne valute države članice – oseb, ki niso njihovi komitenti, za eurobankovce in eurokovance brezplačno in do zgornje meje, ki se določi na podlagi nacionalne zakonodaje; če pa takšne zakonodaje ni, določijo zgornjo mejo kreditne institucije same.

Z nacionalno zakonodajo se lahko omeji obveznost, ki izhaja iz prejšnjih dveh pododstavkov, na posebne oblike kreditnih institucij. Z nacionalno zakonodajo se lahko ta obveznost tudi razširi na druge osebe.

▼B

Člen 16

V skladu z zakoni ali prakso sodelujočih držav članic morajo posamezni izdajatelji bankovcev in kovancev še naprej sprejemati, za eure po menjalnem razmerju, bankovce in kovance, ki so jih predhodno izdali.



DEL VI

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Člen 17

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1999.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo, po določbah Protokola 11 in 12 in člena 109k(1).

▼M2



PRILOGA



Država članica

Datum sprejetja eura

Datum prehoda na eurogotovino

Država članica z obdobjem „opuščanja“

Belgija

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

Nemčija

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

▼M7

Estonija

1. januar 2011

1. januar 2011

Ne

▼M2

Grčija

1. januar 2001

1. januar 2002

Ni podatkov

Španija

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

Francija

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

▼M10

Hrvaška

1. januar 2023

1. januar 2023

Ne

▼M2

Irska

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

Italija

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

▼M4

Ciper

1. januar 2008

1. januar 2008

Ne

▼M8

Latvija

1. januar 2014

1. januar 2014

ne

▼M9

Litva

1. januar 2015

1. januar 2015

Ne

▼M2

Luksemburg

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

▼M5

Malta

1. januar 2008

1. januar 2008

Ne

▼M2

Nizozemska

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

Avstrija

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

Portugalska

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov

▼M3

Slovenija

1. januar 2007

1. januar 2007

Ne

▼M6

Slovaška

1. januar 2009

1. januar 2009

ne

▼M2

Finska

1. januar 1999

1. januar 2002

Ni podatkov


( 1 ) UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

( 2 ) UL L 141, 11.6.1993, str. 27. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 168, 18.7.1995, str. 7).