(1)

ker je Evropski svet na svojem sestanku v Madridu dne 15. in 16. decembra 1995 potrdil, da se tretja faza Ekonomske in monetarne unije začne 1. januarja 1999, kakor to določa člen 109j(4) Pogodbe; ker bodo za namene te uredbe države članice, ki bodo v skladu s Pogodbo vpeljale euro kot enotno valuto, opredeljene kot „sodelujoče države članice“;

(2)

ker je bila na sestanku Evropskega sveta v Madridu sprejeta odločitev, da je pojem „eku“, ki ga Pogodba uporablja kot oznako za evropsko valutno enoto, generično ime; ker so se vlade petnajstih držav članic sporazumele, da je ta odločitev dogovorjena in dokončna razlaga zadevnih določb iz Pogodbe; ker se bo ime evropske valute glasilo „euro“; ker bo euro kot valuta sodelujočih držav članic enota s sto podenotami z imenom „cent“; ker je Evropski svet še mnenja, da se mora ime skupne enote ob upoštevanju različnih abeced glasiti enako v vseh uradnih jezikih Evropske unije;

(3)

ker bo Svet, zato da opredeli pravni okvir uporabe eura, sprejel Uredbo o uvedbi eura na podlagi tretjega stavka člena 109l(4) Pogodbe takoj, ko bodo znane sodelujoče države članice; ker Svet v skladu s členom 109l(4) Pogodbe prvi dan tretje faze določi nepreklicne fiksne menjalne tečaje;

(4)

ker je za delovanje skupnega trga in za prehod na enotno valuto treba pravno varnost državljanov in podjetij v vseh državah članicah glede na nekatera določila v zvezi z uvedbo eura zagotoviti že veliko pred začetkom tretje faze; ker bo pravočasno zagotovljena pravna varnost državljanom in podjetjem omogočila, da se nanj kar najbolje pripravijo;

(5)

ker je tretji stavek člena 109l(4) Pogodbe, ki Svetu dovoljuje, da s soglasjem sodelujočih držav članic sprejme druge ukrepe, potrebne za hitro uvajanje enotne valute, pravno utemeljen šele, ko je bilo v skladu s členom 109j(4) Pogodbe potrjeno, katere države članice izpolnjujejo pogoje za uvedbo enotne valute; ker mora zato tudi sklicevanje na člen 235 Pogodbe veljati kot pravna podlaga za sprejetje tistih predpisov, ki so nujno potrebni za pravno varnost; ker bo zato ta uredba skupaj z zgoraj navedeno uredbo Sveta o uvedbi eura predstavljala pravni okvir za euro, pri čemer se je o načelih zanj sporazumel Evropski svet na svojem sestanku v Madridu; ker uvedba eura vpliva na vsakdanje poslovanje celotnega prebivalstva sodelujočih držav članic; ker se poleg ukrepov iz te uredbe in uredbe, ki bo sprejeta v skladu s tretjim stavkom člena 109l(4) Pogodbe, presodijo še dodatni ukrepi, ki predvsem potrošnikom zagotavljajo uravnotežen prehod;

(6)

ker bo eku v smislu člena 109g Pogodbe in kakor ga opredeljuje Uredba Sveta (ES) št. 3320/94 z dne 22. decembra 1994 o kodifikaciji veljavne zakonodaje Skupnosti za opredelitev ekuja po začetku veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji ( 4 ), s 1. januarjem 1999 prenehal veljati kot košarica valut in ga bo kot samostojna valuta nadomestil euro; ker odločitev Sveta o določitvi menjalnih tečajev sama po sebi ne spremeni zunanje vrednosti eura; ker to pomeni, da bo euro nadomestil eku v njegovi sestavi kot košarica valut; ker je Uredba (ES) št. 3320/94 zato brezpredmetna in se razveljavi; ker pri sklicevanju na eku v pravnih instrumentih velja domneva o dogovoru strani, da se nanj sklicujejo v smislu člena 109g Pogodbe in kakor ga opredeljuje zgoraj navedena Uredba; ker velja, da je to domnevo ob upoštevanju namenov pogodbenih strani mogoče ovreči;

(7)

ker velja splošno priznano pravno načelo, da uvedba nove valute ne vpliva na kontinuiteto pogodb in drugih pravnih instrumentov; ker je treba spoštovati načelo svobodnega sklepanja pogodb; ker je načelo kontinuitete skladno z morebitnimi drugimi dogovori držav članic v zvezi z uvedbo eura; ker je za zagotovitev pravne varnosti in jasnosti primerno izrecno potrditi, da načelo kontinuitete pogodb in drugih pravnih instrumentov velja tudi pri nadomestitvi nekdanjih nacionalnih valut z eurom in nadomestitvi ekuja v smislu člena 109g Pogodbe in kakor ga opredeljuje Uredba (ES) št. 3320/94 z eurom; ker to še zlasti pomeni, da pri dolžniških vrednostnicah s fiksnimi obrestnimi merami uvedba eura ne vpliva na nominalne obresti, ki jih mora plačati dolžnik; ker so predpisi o kontinuiteti, ki morajo gospodarskim subjektom in predvsem potrošnikom zagotavljati pravno varnost in preglednost, smotrni le, če začnejo čim prej veljati;

(8)

ker uvedba eura spreminja monetarno zakonodajo vsake sodelujoče države članice; ker je priznavanje monetarne zakonodaje držav članic univerzalno priznano načelo; ker bo izrecna potrditev načela kontinuitete korak na poti k priznavanju kontinuitete pogodb in drugih pravnih instrumentov s strani sodnih oblasti tretjih držav;

(9)

ker pojem „pogodba“, s katerim so opredeljeni pravni instrumenti, pomeni vse vrste pogodb, ne glede na to, kako so sklenjene;

(10)

ker Svet v skladu s prvim stavkom člena 109l(4) Pogodbe opredeli menjalne tečaje za euro, izražene v vseh nacionalnih valutah sodelujočih držav članic; ker se ti menjalni tečaji uporabljajo za vsako preračunavanje med eurom in nacionalnimi valutnimi enotami ali med različnimi nacionalnimi valutnimi enotami; ker je pri preračunavanju med različnimi nacionalnimi valutnimi enotami rezultat opredeljen na podlagi stalnega algoritma; ker bi uporaba inverznih menjalnih tečajev pomenila zaokroževanje in bi utegnila povzročiti precej nenatančne rezultate, še posebno pri velikih zneskih;

(11)

ker je za uvedbo eura potrebno zaokroževanje denarnih zneskov; ker je treba za delovanje skupnega trga in pravočasne priprave na nemoteni prehod v Ekonomsko in monetarno unijo zgodaj opredeliti pravila za zaokroževanje; ker ta pravila ne vplivajo na načine zaokroževanja, konvencije ali nacionalne predpise za zaokroževanje, ki omogočajo visoko stopnjo natančnosti vmesnih izračunov;

(12)

ker so za zelo natančno preračunavanje menjalni tečaji opredeljeni kot šestmestno število z značilnimi mesti; ker je šestmestni tečaj z značilnimi mesti tečaj, sestavljen iz šestih številk, ki so razvrščene od leve proti desni in se ne začenjajo z ničlo,