1995L0044 — SL — 20.08.1997 — 001.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

DIREKTIVA KOMISIJE 95/44/ES

z dne 26. julija 1995

o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 77/93/EGS, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju

(UL L 184, 3.8.1995, p.34)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	DIREKTIVA KOMISIJE 97/46/ES z dne 25. julija 1997	L 204	43	31.7.1997

▼B

DIREKTIVA KOMISIJE 95/44/ES

z dne 26. julija 1995

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 77/93/EGS z dne 21. decembra 1976 o zaščitnih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti ( 1 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 95/4/ES ( 2 ) in zlasti členov 3(7)(e), 4(5), 5(5) in 12(3c) Direktive,

ker se po določbah Direktive 77/93/EGS škodljivi organizmi iz Prilog I in II sami in skupaj z zadevnimi rastlinami ali rastlinskimi proizvodi iz Priloge II navedene direktive, ne smejo vnesti v Skupnost oziroma na nekatera varovana območja v njej in se širiti v njej s premeščanjem;

ker se po isti direktivi rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz Priloge III ne smejo vnašati v Skupnost ali na nekatera varovana območja v njej,

ker se tudi rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz Priloge IV navedene direktive, ne smejo vnašati v Skupnost oziroma na nekatera varovana območja v njej ali se premeščati po njih, če ne izpolnjujejo ustreznih posebnih zahtev, iz navedene priloge;

ker se rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz dela B Priloge V navedene direktive, ki prihajajo iz tretjih držav, ne smejo vnesti v Skupnost, če ne izpolnjujejo standardov in zahtev, določenih v navedeni direktivi in če jih ne spremlja uradno fitosanitarno spričevalo, ki zagotavlja skladnost, poleg tega pa morajo biti tudi uradno pregledani, ali izpolnjujejo te določbe;

ker členi 3(7)(e), 4(5), 5(5) in 12(3c) navedene direktive določajo, da se ta pravila ne uporabljajo za vnos in premeščanje škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju pod pogoji, ki se določijo na ravni Skupnosti;

ker je torej treba določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri takem vnosu ali premeščanju, da se zagotovi, da ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov;

ker so bili pogoji za vnose materiala za žlahtnjenje krompirja že določeni v Odločbi Komisije 80/862/EGS ( 3 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 91/22/EGS ( 4 ), in zato ta direktiva nanje ne vpliva; ker so pogoji za vnos zemlje in rastnega substrata, ki izvira iz tretjih držav, že določeni v Odločbi Komisije 93/447/EGS ( 5 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 94/9/ES ( 6 ), in zato ta direktiva nanje ne vpliva;

ker ta direktiva ne vpliva na pogoje, določene za materiale po Uredbi Sveta (EGS) št. 3626/82 z dne 3. decembra 1982 o izvajanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prostoživeče favne in flore v Skupnosti ( 7 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 558/95 ( 8 ), in po Direktivi Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju genetsko spremenjenih organizmov v okolje ( 9 ), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 94/15/EGS ( 10 ), in po drugih, bolj specifičnih določbah Skupnosti, ki veljajo za ogrožene vrste prostoživeče favne in flore ter genetsko spremenjene organizme;

ker so ukrepi, predvideni v tej direktivi, skladni z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

▼M1

1. Države članice zagotavljajo, da se za vsako znanstveno dejavnost in dejavnost, povezano s preskusi, ter za delo pri žlahtnjenju, v nadaljnjem besedilu „dejavnosti“, povezane z uporabo škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po členu 3(7)(e), členu 4(5), členu 5(5) in členu 12(3c) Direktive 77/93/EGS, v nadaljnjem besedilu „material“, vloži zahtevek pri pristojnem uradnem organu, preden se tak material vnese v kako državo članico ali na varovano območje te države oziroma se premešča po njem.

▼B

2. V zahtevku iz odstavka 1 mora biti navedeno najmanj naslednje:

— ime in naslov osebe, odgovorne za dejavnosti,

— znanstveno ime ali imena materiala, vključno z imenom zadevnega škodljivega organizma, kjer je potrebno,

— tip materiala,

— količina materiala,

— kraj izvor materiala, z ustrezno dokumentacijo o vnosu materiala iz tretje države,

— trajanje, narava in cilji predvidenih dejavnosti, tj. najmanj povzetek dela in specifikacija preskusa v znanstvene namene oziroma dela pri žlatnjenju,

— naslov in opis specifičnih lokacij za karanteno in za preskuse, kjer je potrebno,

— po potrebi kraj prvega shranjevanja ali prvega sajenja, potem ko je bil material uradno sproščen,

— predlagana metoda uničenja ali obdelave materiala po dokončanju odobrenih dejavnosti, kjer je potrebno,

— predlagana točka vnosa v Skupnost za material, vnesen iz tretje države.

Člen 2

1. Države članice ob prejemu zahtevka iz člena 1 odobrijo zadevne dejavnosti, če se ugotovi, da so izpolnjeni splošni pogoji, določeni v Prilogi I.

Države članice navedeno odobritev prekličejo, če se ugotovi, da pogoji iz Priloge I niso več izpolnjeni.

2. Po odobritvi dejavnosti iz odstavka 1 država članica odobri vnos ali premeščanje za material iz zahtevka v državo članico ali na ustrezno varovano območje, pod pogojem, da material v vseh primerih spremlja pooblastilo za ta vnos ali premeščanje škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v namene znanstvenega preskušanja in za delo pri žlatnjenju, v nadaljnjem besedilu „pooblastilo“, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge II, in ki ga izda pristojni uradni organ države članice, v kateri se bodo dejavnosti odvijale, in

(a) pri materialu, ki izvira iz Skupnosti:

(i) če je kraj izvora v drugi državi članici, mora navedeno pooblastilo uradno overiti država članica izvora za premeščanje materiala v karantenskih razmerah,

(ii) za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz dela A Priloge V Direktive 77/93/EGS, mora material spremljati tudi rastlinski potni list, izdan v skladu s členom 10 Direktive 77/93/EGS na podlagi pregleda, opravljenega v skladu s členom 6 navedene direktive, da se potrdi skladnost z določbami navedene direktive, razen za škodljive organizme, za katere so bile odobrene dejavnosti po prvem pododstavku odstavka 1. Rastlinski potni list mora vsebovati naslednjo izjavo: „Material se premešča po Direktivi 95/44/ES“.

Ko naslov konkretne lokacije za karanteno leži v drugi državi članici, država članica, ki je pristojna za izdajo rastlinskega potnega lista, izda rastlinski potni list le na podlagi informacij o odobritvi, iz prvega pododstavka odstavka 1, ki jih uradno prejme od države članice, pristojne za odobritev dejavnosti, in ob zagotovitvi, da bodo med premeščanjem materiala spoštovane karantenske razmere; in

(b) pri materialu, vnešenem iz tretje države:

(i) države članice zagotovijo, da se navedeno pooblastilo izda na podlagi ustrezne dokumentacije o kraju izvora materiala; in

(ii) za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz dela B Priloge V Direktive 77/93/EGS, material, kadarkoli je to mogoče, spremlja fitosanitarno spričevalo, izdano v državi izvora skladno s členom 7 Direktive 77/93/EGS na podlagi preverjanja, opravljenega skladno s členom 6 navedene direktive, da se potrdi skladnost z določbami navedene direktive, razen za škodljive organizme, za katere so bile odobrene dejavnosti po prvem pododstavku odstavka 1.

Spričevalo mora pod rubriko „Dopolnilne izjave“ vsebovati naslednjo navedbo: „Ta material se uvaža po Direktivi 95/44/ES“. Po potrebi se navedejo tudi ustrezni škodljivi organizmi.

V vseh primerih mora država članica zagotoviti, da se material med vnosom in premeščanjem shranjuje v karantenskih razmerah in da se neposredno in nemudoma prenese na lokacijo, navedeno v zahtevku.

3. Pristojni uradni organ spremlja odobrene dejavnosti in zagotovi, da:

(a) se ves čas trajanja dejavnosti spoštujejo karantenske razmere in drugi splošni pogoji, določeni skladno s Prilogo I, s preverjanjem prostorov in dejavnosti ob ustreznem času;

(b) se v skladu s tipom odobrene dejavnosti izvajajo spodaj določeni postopki:

(i) za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, namenjene sprostitvi iz karantene:

— rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti se ne smejo sprostiti brez odobritve pristojnega uradnega organa, v nadaljnjem besedilu „uradna sprostitev“. Do uradne sprostitve morajo biti rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti izpostavljeni karantenskim ukrepom, vključno s preiskavami, in ugotovljeno mora biti, da ne prenašajo škodljivih organizmov, razen organizmov, ki se pojavljajo v Skupnosti in niso vključeni v seznam Direktive 77/93/EGS;.

— karantenske ukrepe, vključno s testiranjem, mora izvesti znanstveno usposobljeno osebje v tem organu ali v uradno odobrenem organu, opravljeni pa morajo biti v skladu z določbami iz Priloge III te direktive, za navedene rastline, rastlinske proizvode in druge predmete;

— rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, za katere med temi ukrepi ni bilo ugotovljeno, da ne prenašajo škodljivih organizmov, kot je določeno v prvi alinei, in vse druge rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, ki so bili z njimi v stiku ali ki so se lahko kontaminirali, se uničijo ali podvržejo ustrezni obdelavi ali karantenskim ukrepom, ki so potrebni za uničenje teh škodljivih organizmov; pri tem se ustrezno uporabljajo določbe druge alinee (ii);

(ii) za vsak drug material (vključno s škodljivimi organizmi) ob koncu trajanja odobrenih dejavnosti in za ves material, za katerega je bilo ugotovljeno, da se je med dejavnostmi kontaminiral:

— material (vključno s škodljivimi organizmi in kontaminiranim materialom) in vse druge rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, s katerimi je bil v stiku ali ki so se lahko kontaminirali, se uniči, sterilizira ali kako drugače obdela na način, ki ga določi pristojni uradni organ, in

— prostori in objekti, v katerih so se izvajale zadevne dejavnosti, se sterilizirajo ali če je potrebno kako drugače očistijo na način, ki ga določi pristojni uradni organ;

(c) o vsaki kontaminaciji materiala s škodljivimi organizmi, naštetimi v Direktivi 77/93/EGS, ali s kakim drugim organizmom, ki po mnenju pristojnega uradnega organa pomeni nevarnost za Skupnost, mora oseba, odgovorna za dejavnosti, nemudoma obvestiti pristojni uradni organ, enako pa mora poročati tudi o vsakem dogodku, ki ima za posledico izpustitev zgoraj navedenih organizmov v okolje.

4. Države članice zagotovijo, da se za dejavnosti, pri katerih se uporabljajo rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, našteti v Prilogi III Direktive 77/93/EGS, ki jih ne zajemajo oddelki I do III dela A Priloge III te direktive, opravijo ustrezni karantenski ukrepi, vključno s preskusi. O teh karantenskih ukrepih je treba poročati Komisiji in drugim državam članicam. Podatke o teh karantenskih ukrepih je treba izpolniti in vključiti v Prilogo III te direktive, čim so na voljo ustrezne strokovne informacije.

Člen 3

1. Do 1. septembra vsako leto države članice pošljejo Komisiji in drugim državam članicam seznam vnosov in premeščanja materiala, odobrenih po tej direktivi, v predhodnem enoletnem obdobju, ki se konča 30. junija, z navedbo količin, in vseh kontaminacij takega materiala s škodljivimi organizmi, ki so bile v istem obdobju ugotovljene med karantenskimi ukrepi, vključno s preskusi, izvedenimi po Prilogi III.

2. Države članice administrativno sodelujejo prek organov, ustanovljenih ali imenovanih v skladu s členom 1(6) Direktive 77/93/EGS, v zvezi z določitvijo podrobnosti o karantenskih razmerah in ukrepih za dejavnosti, odobrene po tej direktivi.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone ali druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo s 1. februarjem 1996. O tem takoj obvestijo komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice takoj sporočijo Komisiji vse določbe nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

1. Za namen člena 2(1) te direktive veljajo naslednji splošni pogoji:

— narava in cilje dejavnosti za vnos ali pretok materiala prouči pristojni uradni organ, ki mora ugotoviti, da so skladni s konceptom namenov preskušanja ali znanstvenih namenov oziroma dela pri žlahtnjenju, kot določa Direktiva 77/93/EGS,

— karantenske razmere v prostorih in objektih na lokaciji, kjer bodo dejavnosti potekale, je treba pregledati, da se ugotovi, ali so v skladu z določbami iz točke 2, odobriti jih mora pristojni uradni organ,

— pristojni uradni organ mora omejiti količino materiala na količino, ki zadošča za izvedbo odobrenih dejavnosti, v vsakem primeru pa ta ne sme presegati količine, ki je bila ugotovljena glede na razpoložljive karantenske objekte,

— znanstvene in strokovne kvalifikacije osebja, ki bo izvajalo dejavnosti, mora proučiti in odobriti pristojni uradni organ.

2. Za namene iz odstavka 1 morajo karantenske razmere v prostorih in objektih na lokaciji, kjer bodo potekale dejavnosti, zadoščati za zagotovitev varnega dela z materialom, tako da so zadevni škodljivi organizmi zadržani v karanteni in da je nevarnost njihovega širjenja odpravljena. Za vsako dejavnost, navedeno v prošnji, mora pristojni uradni organ ugotoviti nevarnost širjenja škodljivih organizmov, ki se hranijo v karantenskih razmerah, ob upoštevanju tipa materiala in predvidene dejavnosti, biologije škodljivega organizma, načina njegovega širjenja, interakcije z okoljem in drugih bistvenih dejavnikov, povezanih z nevarnostjo, ki jo prinaša material. Na podlagi ocene nevarnosti pristojni uradni organ po potrebi prouči in določi:

(a) naslednje karantenske ukrepe za prostore, objekte in delovne postopke:

— fizično ločitev od vsega drugega rastlinskega materiala oziroma škodljivih organizmov, vključno s kontrolo vegetacije na okoliškem območju,

— imenovanje kontaktne osebe, odgovorne za dejavnosti,

— omejitev dostopa do prostorov in objektov in do okoliškega območja, če je potrebno z osebnim pooblastilom za dostop,

— ustrezno identifikacijo prostorov in objektov z navedbo tipa dejavnosti in osebja, ki je odgovorno zanje,

— vodenje registra opravljenih dejavnosti in priročnika delovnih postopkov, vključno s postopki v primeru izpustitve škodljivega organizma iz karantene,

— ustrezne varnostne in alarmne sisteme,

— ustrezne kontrolne ukrepe, da se prepreči vnos in širjenje škodljivega organizma po prostorih,

— nadzorovane postopke za vzorčenje in prenašanje materiala med prostori in objekti,

— če je potrebno nadzorovano odstranjevanje odpadkov, zemlje in vode,

— ustrezne higienske ter razkuževalne postopke in objekte za osebje, strukture in opremo,

— ustrezne ukrepe in objekte za uničevanje poskusnega materiala,

— ustrezne objekte in postopek za indeksiranje (vključno s preskušanjem) in

(b) dodatne karantenske ukrepe glede na specifično biologijo in epidemiologijo zadevnega tipa materiala in odobrenih dejavnosti:

— shranjevanje v objektih, ločenih s sistemom „dvojnih vrat“,

— shranjevanje pod negativnim zračnim pritiskom,

— shranjevanje v zavarovanih posodah z ustrezno velikostjo odprtin in drugimi pregradami, npr. z vodno pregrado za pršice, zaprte posode z zemljo za nematode, električne pasti za žuželke,

— shranjevanje ločeno od drugih škodljivih organizmov in materialov, npr. rastlinskih gnojil, gostiteljskega materiala, ki se lahko okuži,

— shranjevanje materiala za žlahtnjenje v žlahtniteljskih kletkah z ustrezno manipulacijsko opremo,

— preprečitev razploda škodljivih organizmov z avtohtonimi sevi ali vrstami,

— izogibanje vzdrževanja trajnih kultur škodljivih organizmov,

— shranjevanje v razmerah, ki strogo nadzorujejo razmnoževanje škodljivega organizma, npr. v okoljskem režimu, ki preprečuje diapavzo,

— shranjevanje na način, ki preprečuje širjenje s propagulami, preprečiti je treba npr. zračne tokove,

— – postopke za preverjanje čistosti kultur škodljivega organizma, da se izključi obstoj parazitov ali drugih škodljivih organizmov,

— ustrezne nadzorne programe za material, da se odpravijo morebitni vektorji,

— na dejavnosti in vitro, delo z materialom v sterilnih razmerah; opremljenost laboratorija za izvajanje aseptičnih postopkov,

— shranjevanje škodljivih organizmov, ki jih širijo vektorji, v razmerah, ki preprečujejo širjenje prek teh vektorjev, npr. z nadzorovano velikostjo zračnih odprtin, vsebnost zemlje,

— osamitev po letnih časih, tako da dejavnosti potekajo v času majhne nevarnosti za zdravje rastlin.

PRILOGA II

Vzorec pooblastila za vnos in/ali premeščanje škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju

PRILOGA III

KARANTENSKI UKREPI, VKLJUČNO S PRESKUŠANJEM RASTLIN, RASTLINSKIH PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV, NAMENJENIH SPROSTITVI IZ KARANTENE

DEL A

Za nekatere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, uvrščene na seznam v Prilogi III Direktive 77/93/EGS

Oddelek I: Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semen

1.	Rastlinski material je lahko po potrebi zavezan ustreznim postopkom terapije, kot so določeni v tehničnih smernicah FAO/IPGRI.

Rastlinski material po postopkih terapije, izvedenih v skladu s točko 1, se v celoti indeksira. Ves rastlinski material, vključno z rastlinami za indeksiranje, se shranjuje v odobrenih objektih v karantenskih razmerah, določenih v Prilogi I. Rastlinski material, namenjen odobritvi za uradno sprostitev, se shranjuje v razmerah, ki omogočajo normalen cikel vegetativne rasti, in na njem mora biti opravljen vizualni pregled za znake in simptome škodljivih organizmov, vključno z vsemi bistvenimi škodljivimi organizmi, uvrščenimi na seznam v Direktivi 77/93/EGS, ob prihodu in pozneje ob ustreznih časih med postopkom indeksiranja.

Za namene iz točke 2 se rastlinski material indeksira za škodljive organizme (preskusno in identifikacijsko) po naslednjih postopkih:

3.1

Za preskušanje se uporabljajo ustrezne laboratorijske metode in po potrebi indikatorske rastline, vključno s Citrus sinensis (L.) Osbeck, C. aurantifolia Christm., Swing, C. medica L., C. reticulata Blanco in Sesamum L., da se odkrijejo najmanj naslednji škodljivi organizmi:

(a) bakterija pozelenelih citrusov (citrus greening bacterium)

(b) lisasta kloroza citrusov (citrus variegated chlorosis)

(d) virus citrus tristeza (citrus tristeza virus) (vsi izolati)

(e) olesenele izrastline žil citrusov (citrus vein enation woody gall)

(f) leproza

(g) naravno razširjena psoroza

(h) Phoma tracheiphila (Petri) Kanchaveli & Gikashvili

(i) virus pritlikavosti satsuma (satsuma dwarf virus)

(j) Spiroplasma citri Saglio et al

(k) virus razcapanih listov (tatter leaf virus)

(l) metličavost (witches‘ broom (MLO))

(m) Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus)

3.2

Za bolezni, kakor so ožig in ožigu podobne bolezni, za katere ni kratkoročnih postopkov indeksiranja, mora biti na rastlinskem materialu ob prihodu opravljeno cepljenje poganjkov na podlago, vzgojeno v sterilni kulturi, kot je določeno v tehničnih smernicah FAO/IPGRI, tako vzgojene rastline pa morajo biti izpostavljene postopku terapije iz točke 1.

Rastlinski material, na katerem je bil opravljen vizualni pregled, naveden v točki 2, na katerem so bili opaženi znaki in simptomi škodljivih organizmov, je treba preiskati, po potrebi tudi s preskusi, da se ugotovi, kolikor je mogoče, identiteto škodljivih organizmov, ki povzročajo znamenja in simptome.

Oddelek II: Rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L. ter njihovi hibridi, Fragaria L., namenjena sajenju, razen semen.

1.	Rastlinski material se po potrebi izpostavi ustreznim postopkom terapije, kot je določeno v tehničnih smernicah FAO/IPGRI.

Rastlinski material po postopkih terapije, izvedenih v skladu s točko 1, se v celoti indeksira. Ves rastlinski material, vključno z rastlinami za indeksiranje, se shranjuje v odobrenih objektih v karantenskih razmerah, določenih v Prilogi I. Rastlinski material, namenjen odobritvi za uradno sprostitev, se shranjuje v razmerah, ki omogočajo normalen cikel vegetativne rasti, in na njem mora biti opravljen vizualni pregled za znamenja in simptome škodljivih organizmov, vključno z vsemi bistvenimi škodljivimi organizmi, uvrščenimi na seznam v Direktivi 77/93/EGS, ob prihodu in pozneje ob ustreznih časih med postopkom indeksiranja.

Za namene iz točke 2 se rastlinski material indeksira za škodljive organizme (preskusno in identifikacijsko) po naslednjih postopkih:

3.1

Pri Fragaria L., ne glede na državo izvora rastlinskega materiala, se pri preskušanju uporabijo ustrezne laboratorijske metode in po potrebi indikatorske rastline, vključno s Fragaria vesca, F. virginiana in Chenopodium spp. za odkritje najmanj naslednjih škodljivih organizmov:

(a) mozaični virus repnjaka (arabis mosaic virus)

(b) virus obročaste gnilobe malin (raspberry ringspot virus)

(d) latentni virus „C“ jagod (strawberry latent „C“ virus)

(e) latentni virus obročaste gnilobe jagod (strawberry latent ringspot virus)

(f) virus rumene obrobe jagod (strawberry mild yellow edge virus)

(g) virus zvijanja žil jagod (strawberry vein banding virus)

(h) mikoplazma metličavosti jagod (strawberry witches‘ broom mycoplasm)

(i) virus črnih obročev paradižnika (tomato black ring virus)

(j) virus obročaste gnilobe paradižnika (tomato ringspot virus)

(k) Colletotrichum acutatum Simmonds

(l) Phytophthora fragariae Hickman var fragariae Wilcox & Duncan

(m) Xanthomonas fragariae Kennedy & King.

3.2

Pri Malus Mill.:

(i) kadar rastlinski material izvira iz države, ki ni znana kot prosta katerega od naslednjih škodljivih organizmov:

(a) mikoplazme razraščanja jablan (apple proliferation mycoplasm); ali

(b) virus hrapavih listov češenj (ameriški) (cherry rasp leaf virus),

se pri preskusih uporabijo ustrezne laboratorijske metode in po potrebi indikatorske rastline za odkritje ustreznih škodljivih organizmov, in

(ii) ne glede na državo izvora rastlinskega materiala se pri preskusih uporabijo ustrezne laboratorijske metode in po potrebi indikatorske rastline za odkritje najmanj naslednjih škodljivih organizmov:

(a) virus obročaste gnilobe tobaka (tobacco ringspot virus)

(b) virus obročaste gnilobe paradižnika (tomato ringspot virus)

3.3

Pri Prunus L., kakor ustreza za vsako vrsto Prunus:

(i) kadar rastlinski material izvira iz države, za katero ni znano, da je prosta naslednjih škodljivih organizmov:

(a) klorozna kodrava mikoplazma marelic (apricot chlorotic leafroll mycomplasm);

(b) virus hrapavih listov češenj (ameriški) (cherry rasp leaf virus (American)); ali

se pri preskusih uporabijo ustrezne laboratorijske metode in po potrebi indikatorske rastline za odkritje ustreznih škodljivih organizmov, in

(a) patogen majhnih češenj (neevropski izolati) (little cherry pathogen),

(b) mozaični virus breskev (ameriški) (peach mosaic virus),

(d) rozetni mozaični virus breskev (peach rosette mosaic virus),

(e) rozetna mikoplazma breskev (peach rosette mycoplasm),

(f) mikoplazma bolezni X na breskvah (peach X-disease mycoplasm)

(g) rumena mikoplazma breskev

(h) virus črtastih sliv (ameriški) (plum line pattern virus),

(i) virus šarke (plum pox virus),

(j) virus obročaste gnilobe paradižnika (tomato ringspot virus),

(k) Xanthomonas campestris pv. pruni (Smith) Dye.

3.4

Pri Cydonii Mill. in Pyrus L. se, ne glede na državo izvora rastlinskega materiala, pri preskusih uporabijo ustrezne laboratorijske metode in po potrebi indikatorske rastline za odkritje najmanj naslednjih škodljivih organizmov:

(a) Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

(b) mikoplazma propadanja hrušk (pear decline mycoplasm).

Rastlinski material, na katerem je bil opravljen vizualni pregled, naveden v točki 2, in na katerem so bila opažena znamenja in simptomi škodljivih organizmov, je treba preiskati, po potrebi tudi s preskusi, da se ugotovi, kolikor je mogoče, identiteto škodljivih organizmov, ki povzročajo znamenja in simptome.

Oddelek III: Rastline Vitis L., razen plodov

1.	Rastlinski material se po potrebi izpostavi ustreznim postopkom terapije, kakor je določeno v tehničnih smernicah FAO/IPGRI.

Rastlinski material po postopkih terapije, izvedenih v skladu s točko 1, se v celoti indeksira. Ves rastlinski material, vključno z rastlinami za indeksiranje, se shranjuje v odobrenih objektih v karantenskih razmerah, določenih v Prilogi I. Rastlinski material, namenjen odobritvi za uradno sprostitev, se shranjuje v razmerah, ki omogočajo normalen cikel vegetativne rasti, in na njem mora biti opravljen vizualni pregled za znamenja in simptome škodljivih organizmov, skupaj z Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) in vsemi drugimi bistvenimi škodljivimi organizmi, uvrščenimi na seznam v Direktivi 77/93/EGS, ob prihodu in pozneje ob ustreznih časih med postopkom indeksiranja.

Za namene iz točke 2 se rastlinski material indeksira za škodljive organizme (preskusno in identifikacijsko) po naslednjih postopkih:

3.1

kadar rastlinski material izvira iz države, ki ni znana kot prosta naslednjih škodljivih organizmov:

(i) bolezen ajinashika

Preizkušanje se opravi po ustrezni laboratorijski metodi. Če so rezultati negativni, se rastlinski material indeksira na trtni sorti Koshu in shrani za opazovanje najmanj dva cikla vegetacije.

(ii) virus zakrnevanja vinske trte (grapevine stunt virus)

Preizkušanje se opravi s primernimi indikatorskimi rastlinami, skupaj s trtno sorto Campbell early, opazovanje pa poteka eno leto.

(iii) poletna pegavost (summer mottle)

Preizkušanje se opravi s primernimi indikatorskimi rastlinami, skupaj s trtnimi sortami Sideritis, Cabernet Franc in Mission.

3.2

Ne glede na državo porekla rastlinskega materiala se pri preskusih uporabijo ustrezne laboratorijske metode in po potrebi indikatorske rastline za odkritje najmanj naslednjih škodljivih organizmov:

(a) virus listne pegavosti borovnic (blueberry leaf mottle virus),

(b) Flavesence dorée MLO in druge trsne rumenice

(d) virus obročaste gnilobe tobaka (tobacco ringspot virus),

(e) virus obročaste gnilobe paradižnika (tomato ringspot virus) (sev „rumenih žil“ in drugi sevi),

(f) Xylella fastidiosa (Well & Raju)

(g) Xylophilus ampelinus (Panagopoulos) Willems et al.

Rastlinski material, na katerem je bil opravljen vizualni pregled, naveden v točki 2, in na katerem so bili opaženi znaki in simptomi škodljivih organizmov, je treba preiskati, po potrebi tudi s preskusi, da se ugotovi, kolikor je to mogoče, identiteto škodljivih organizmov, ki povzročajo znamenja in simptome.

▼M1

Oddelek IV: Rastline, ki oblikujejo stolone ali gomolje vrste Solanum L. ali njihovih hibridov, namenjenih za saditev

1.	Po potrebi se za rastlinski material uporabijo postopki obdelave, določeni v tehničnih smernicah FAO/IPGRI.

Vsako enoto rastlinskega materiala, določeno po postopkih obdelave, opravljenih v skladu s točko 1, je treba indeksirati. Ves rastlinski material, tudi rastline za indeksiranje, je shranjen v odobrenih objektih in v karantenskih razmerah, določenih v Prilogi I. Rastlinski material, namenjen odobritvi za uradno sprostitev, mora biti shranjen v takšnih razmerah, ki omogočajo normalen cikel vegetativne rasti, večkrat pa ga je treba tudi vizualno pregledati, zato da so morebitna znamenja in simptomi škodljivih organizmov – tudi vseh ustreznih škodljivih organizmov, naštetih v Direktivi 77/93/EGS, in krompirjevega virusa Y – odkriti čim prej. Pregled je potreben ob prihodu, pozneje pa še občasno do staranja med postopkom indeksiranja.

Postopke indeksiranja, omenjene v točki 2, je treba opravljati po tehničnih določilih iz točke 5, zato da bi odkrili vsaj te škodljive organizme:

— bakterije

—

(a) Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al sssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al;

(b) Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith.

— viruse in njim podobne organizme

—

(a) andski latentni virus krompirja,

(b) virus črne obročaste gnilobe krompirja,

(d) alfamovirus porumenelega krompirja,

(e) krompirjev virus T (Potato virus T),

(f) andski virus pegavosti krompirja,

(g) navadni krompirjevi virusi A, M, S, V, X in Y (tudi Yo, Yn, Yc) in virus zvijanja krompirjevih listov (Potato leaf roll virus).

Vendar pa pri pravih krompirjevih semenih postopke indeksiranja opravijo zato, da bi odkrili vsaj viruse in njim podobne organizme, naštete pod točkami od (a) do (e).

Rastlinski material, ki je bil pregledan na vizualni način iz točke 2, na njem pa so bili opažena znamenja in simptomi škodljivih organizmov, je treba, če se pokaže za potrebno, preveriti še s preskusi. Le tako je namreč mogoče v največji mogoči meri prepoznati škodljive organizme, povzročitelje zaznanih znamenj in simptomov.

Tehnična določila iz točke 3, so:

— bakterije

—

1. Pri gomoljih je treba testirati širši del in vsak gomolj. Standardna velikost vzorcev je 200 gomoljev. Če je treba, pa je mogoče postopek opraviti tudi na vzorcih z manj kot 200 gomolji.

2. Pri mladih rastlinah in potaknjencih, skupaj z mikrorastlinami, testirajo spodnje dele stebla, če je treba, pa tudi korenine, v vsaki enoti rastlinskega materiala.

3. Pri testiranju poganjkov gomoljev ali stebelnih osnov za vrste, ki ne oblikujejo gomoljev, je priporočljiv en normalen cikel vegetativne rasti po testiranju iz točk 1 in 2.

4. Za material iz točke 1 je testna metoda za Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al ssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al metoda Skupnosti, določena v Prilogi 1 Direktive Sveta 93/85/EGS ( 11 ). Pri materialu iz točke 2, je to metodo mogoče uporabiti.

5. Za material iz točke 1, je testna metoda za Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith začasna testna shema, določena v Prilogi Odločbe Komisije. Ta pa jo mora sprejeti zato, da se nadomesti postopek karantene št. 26 za Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, kakor jo določa Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO). Pri materialu iz točke 2, je to metodo mogoče uporabiti.

— virusi in virusom podobni organizmi, razen viroida vretenatosti gomoljev krompirja

—

1. Minimalno testiranje rastlinskega materiala (gomolji, mlade rastline, potaknjenci, skupaj z mikro rastlinami) obsega serološki test, opravljen ob času cvetenja ali blizu le-tega, za vsak škodljiv organizem, ki je na posebnem seznamu, razen za viroida vretenatosti gomoljev krompirja. Sledi mu biološki test materiala z negativnimi rezultati pri serološkem testu. Pri virusu zvijanja krompirjevih listov opravijo dva serološka testa.

2. Minimalno testiranje pravih semen je opravljeno v obliki serološkega testa ali pa biološkega testa, kadar serološki test ni mogoč. Zelo priporočljivo je vnovično testiranje deleža negativnih vzorcev in mejnih rezultatov z drugo metodo.

3. Serološka in biološka testiranja iz točk 1 in 2 opravljajo na rastlinah, zraslih v rastlinjaku in vzorčenih vsaj na dveh delih vsakega stebla, skupaj z mladim razprostrtim lističem na vrhu vsakega stebla in starejšim lističem s sredine stebla; zaradi mogoče nesistemske okužbe vzorčijo vsako steblo. Pri serološkem testiranju lističev z različnih rastlin ne grupirajo, razen takrat, ko je za metodo uporabe potrjena stopnja grupiranja; lističe z vsakega stebla pa je mogoče razvrščati, in sicer zaradi pridobitve vzorca z vsake rastline. Pri biološkem testiranju je maksimalno razvrščanje petih rastlin s cepljenjem najmanj dvojnih indikatorskih rastlin.

4. Primerne indikatorske rastline, uporabljane za biološko testiranje iz točk 1 in 2, so tiste, ki so na seznamu Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO), ali druge uradno potrjene indikatorske rastline, ki, kakor je dokazano, odkrijejo viruse.

5. Iz karantene se sprosti le tisti material, ki je bil neposredno testiran. Kjer pa je bilo opravljeno indeksiranje očes, je mogoče sprostiti le poganjke testiranih očes. Gomolja ni dovoljeno sprostiti, in sicer zaradi mogočih težav z nesistemsko okužbo.

— viroid vretenatosti gomoljev krompirja

—

1. Pri vsem materialu testirajo rastline, gojene v rastlinjaku, in sicer takoj, ko se dodobra primejo, vendar pred cvetenjem in nastajanjem cvetnega prahu. Pri gomoljevih kaličih ali rastlinah in vitro ali majhnih sadikah se testiranje upošteva le kot predhodni test.

2. Vzorce je treba jemati z razprostrtega lističa na vrhu vsakega rastlinskega stebla.

3. Ves material za testiranje je treba gojiti pri temperaturah, ki niso nižje od 18° C (najbolje pa je, če so višje od 20° C) in ob vsaj 16 ur trajajoči dnevni svetlobi.

4. Testiranje poteka z radioaktivno ali neradioaktivno označenimi cDNA ali RNA-sondami, povratno-PAGE (z barvanjem s srebrom) ali RT-PCR.

5. Najvišja stopnja razvrščanja za sonde in povratno-PAGE je 5. Uporabo te ali višjih stopenj razvrščanja je treba potrditi.

▼B

DEL B

Za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, uvrščene na seznam v Prilogah II in IV Direktive 77/93/EGS

Uradni karantenski ukrepi morajo zajemati tudi ustrezno inšpekcijo ali preskušanje za bistvene škodljive organizme, uvrščene na seznam v Prilogah I in II Direktive 77/93/EGS, in se po potrebi opravijo glede na posebne zahteve, določene v Prilogi IV Direktive 77/93/EGS za specifične škodljive organizme. Za namen teh posebnih zahtev se za karantenske ukrepe uporabljajo tiste metode, ki so določene v Prilogi IV Direktive 77/93/EGS, ali drugi enakovredni uradno odobreni ukrepi.

2.	Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti morajo biti po določbah odstavka 1 prosti bistvenih škodljivih organizmov, iz Prilog I, II in IV Direktive 77/93/EGS za navedene rastline, rastlinske proizvode in druge predmete.

( 1 ) UL L 26, 31.1.1977, str. 20.

( 2 ) UL L 44, 28.2.1995, str. 56.

( 3 ) UL L 248, 19.9.1980, str. 25.

( 4 ) UL L 13, 18.1.1991, str. 21.

( 5 ) UL L 209, 20.8.1993, str. 32.

( 6 ) UL L 7, 11.1.1994, str. 15.

( 7 ) UL L 384, 31.12.1982, str. 1.

( 8 ) UL L 57, 15.3.1995, str. 1.

( 9 ) UL L 117, 8.5.1990, str. 15.

( 10 ) UL L 103, 22.4.1994, str. 20.

( 11 ) UL L 259, 18.10.1993, str. 1.