1995L0031 — SL — 29.12.2006 — 005.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA KOMISIJE 95/31/ES z dne 5. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti sladil za uporabo v živilih (UL L 178, 28.7.1995, p.1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
No |
page |
date |
||
DIREKTIVA KOMISIJE 98/66/ES Besedilo velja za EGP z dne 4. septembra 1998 |
L 257 |
35 |
19.9.1998 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2000/51/ES Besedilo velja za EGP z dne 26. julija 2000 |
L 198 |
41 |
4.8.2000 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2001/52/ES Besedilo velja za EGP z dne 3. julija 2001 |
L 190 |
18 |
12.7.2001 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2004/46/ES Besedilo velja za EGP z dne 16. aprila 2004 |
L 114 |
15 |
21.4.2004 |
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2006/128/ES Besedilo velja za EGP z dne 8. decembra 2006 |
L 346 |
6 |
9.12.2006 |
DIREKTIVA KOMISIJE 95/31/ES
z dne 5. julija 1995
o določitvi posebnih meril čistosti sladil za uporabo v živilih
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi ( 1 ), kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/34/ES ( 2 ), in zlasti člena 3(3)(a) direktive,
po posvetu s Znanstvenim odborom za hrano,
ker je treba določiti merila čistosti vseh sladil, navedenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za živila ( 3 );
ker je treba upoštevati specifikacije in analizne postopke za sladila, kakršne določata Codex Alimentarius in Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA);
ker je aditive za živila, pripravljene s proizvodnimi postopki ali iz začetnih snovi, ki se znatno razlikujejo od aditivov, ki jih je Znanstveni odbor za hrano že ovrednotil, ali se razlikujejo od aditivov, navedenih v tej direktivi, treba predložiti v ovrednotenje Znanstvenemu odboru za hrano zaradi celostnega ovrednotenja s poudarkom na merilih čistosti;
ker so ukrepi, predvideni s to direktivo, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila,
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Merila čistosti iz člena 3(3)(a) Direktive 89/107/EGS za sladila navedena v Direktivi 94/35/ES, so določena v Prilogi.
2. Merila čistosti za E 420 (i), E 420 (ii) in E 421, navedena v prilogi k tej direktivi, nadomestijo merila čistosti za navedene snovi iz Priloge k Direktivi Sveta 78/663/EGS ( 4 ).
Člen 2
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1996. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Živila, ki so že na trgu ali so bila označena pred tem dnem in ki niso v skladu s to direktivo, je dovoljeno prodajati, dokler se zaloge ne porabijo.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA
E 420 (i) – SORBITOL
Sinonimi |
D-glucitol, D-sorbitol |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
D-glucitol |
Einecs |
200-061-5 |
Številka E |
E 420 (i) |
Kemična formula |
C6H14O6 |
Molska masa |
182,17 |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 97 % skupnih glicitolov in ne manj kakor 91 % D-sorbitola, računano na suho snov. Glicitoli so spojine s strukturno formulo CH2OH-(CHOH)n –CH2 OH, pri čemer je „n“ celo število |
Opis |
Bel higroskopičen, kristalinični prah, kosmiči ali zrnca, sladkega okusa |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, zelo slabo topen v etanolu |
B. Območje taljenja |
88 do 102 oC |
C. Derivat sorbitol monobenzilidena |
Petim gramom vzorca dodamo 7 ml metanola, 1 ml benzaldehida in 1 ml klorovodikove kisline. Mešamo in stresamo v mešalniku, dokler ne nastanejo kristali. Filtriramo s presesavanjem, raztopimo kristale v 20 ml vrele vode, ki vsebuje 1 g natrijevega bikarbonata, še vroče filtriramo, ohladimo filtrat, filtriramo s presesavanjem, speremo s 5 ml zmesi metanola in vode (1 v 2) in posušimo na zraku. Tako dobljeni kristali se stalijo med 173 in 179 oC |
Čistost |
|
Vsebnost vode |
Ne več kakor 1 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,3 %, izraženo kot glukoza na osnovi teže suhe snovi |
Skupni sladkorji |
Ne več kakor 1%, izraženo kot glukoza na osnovi teže suhe snovi |
Kloridi |
Ne več kakor 50 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Sulfati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot Pb na osnovi teže suhe snovi |
E 420 (ii) – SIRUP SORBITOLA
Sinonimi |
Sirup D-klucitola |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Sirup sorbitola, ki se tvori s hidrogeniranjem glukoznega sirupa, sestoji iz D-sorbitola, D-manitola in hidrogeniranih saharidov. Tisti del proizvoda, ki ni D-sorbitol, sestoji predvsem iz hidrogeniranih oligosaharidov, ki se tvorijo s hidrogeniranjem glukoznega sirupa, uporabljenega kot surovina (pri tem sirup ne kristalizira), ali manitola. Prisotne so lahko manjše količine glicitolov, kjer je n ≤ 4. Glicitoli so spojine s strukturno formulo CH2OH-(CHOH)n –CH2 OH, pri čemer je „n“ celo število |
Einecs |
270-337-8 |
Številka E |
E 420 (ii) |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 69 % skupnih trdnih snovi in ne manj kakor 50 % D-sorbitola, računano na suho snov |
Opis |
Bistra, brezbarvna vodna raztopina sladkega okusa |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Meša se z vodo, glicerolom in propan-1,2-diolom |
B. Derivat sorbitol monobenzilidena |
Petim gramom vzorca dodamo 7 ml metanola, 1 ml benzaldehida in 1 ml klorovodikove kisline. Mešamo in stresamo v mešalniku, dokler ne nastanejo kristali. Filtriramo s presesavanjem, raztopimo kristale v 20 ml vrele vode, ki vsebuje 1 g natrijevega bikarbonata, še vroče filtriramo, filtrat ohladimo, filtriramo s presesavanjem, speremo s 5 ml zmesi metanola in vode (1 v 2) in posušimo na zraku. Tako dobljeni kristali se stalijo med 173 in 179 oC |
Čistost |
|
Vsebnost vode |
Ne več kakor 31 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,3 %, izraženo kot glukoza na osnovi teže suhe snovi |
Kloridi |
Ne več kakor 50 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Sulfati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot Pb na osnovi teže suhe snovi |
E 421 - MANITOL
1. Manitol |
|
Sinonimi |
D-manitol |
Opredelitev |
Manitol se pridobiva s katalitičnim hidrogeniranjem ogljikovodikovih raztopin, ki vsebujejo glukozo in/ali fruktozo |
Kemično ime |
D-manitol |
Einecs |
200–711–8 |
Kemična formula |
C6H14O6 |
Molska masa |
182,2 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 96 % in ne več kakor 102 % D-manitola, računano na suho snov. |
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Topen v vodi, zelo slabo topen v etanolu, praktično netopen v etru |
B. Območje taljenja |
Med 164 in 169 oC |
C. Tenkoplastna kromatografija |
Daje reakcijo |
D. Specifična sučnost |
[α]20 D: + 23o do 25o (boratna raztopina) |
E. pH |
Med 5 in 8 10 ml 10-odstotne (m/v) raztopine vzorca, dodati 0,5 ml nasičene raztopine kalijevega klorida, nato izmeriti pH |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,3 % (105 oC, štiri ure) |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,3 % (kot glukoza) |
Skupni sladkorji |
Ne več kakor 1 % (kot glukoza) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
Kloridi |
Ne več kakor 70 mg/kg |
Sulfat |
Ne več kakor 100 mg/kg |
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
2. Manitol, pridobljen s fermentacijo |
|
Sinonimi |
D-manitol |
Opredelitev |
Manitol se pridobiva s prekinjeno fermentacijo v aerobnih pogojih z uporabo običajne vrste kvasovk Zygosaccharomyces rouxii |
Kemično ime |
D-manitol |
Einecs |
200–711–8 |
Kemična formula |
C6H14O6 |
Molska masa |
182,2 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 %, računano na suho snov |
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Topen v vodi, zelo slabo topen v etanolu, praktično netopen v etru |
B. Območje taljenja |
Med 164 in 169 oC |
C. Tenkoplastna kromatografija |
Daje reakcijo |
D. Specifična sučnost |
[α]20 D: + 23o do + 25o (boratna raztopina) |
E. pH |
Med 5 in 8 0,5 ml nasičene raztopine kalijevega klorida dodamo 10 ml 10-odstotne raztopine vzorca (m/v), nato izmerimo pH |
Čistost |
|
Arabitol |
Ne več kakor 0,3 % |
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,3 % (105 oC, štiri ure) |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,3 % (kot glukoza) |
Skupni sladkorji |
Ne več kakor 1 % (kot glukoza) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
Kloridi |
Ne več kakor 70 mg/kg |
Sulfat |
Ne več kakor 100 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
Aerobne mezofilne bakterije |
Ne več kakor 103/g |
Koliformne bakterije |
V 10 g jih ni |
Salmonella |
V 10 g jih ni |
E. coli |
V 10 g jih ni |
Staphylococcus aureus |
V 10 g jih ni |
Pseudomonas aeruginosa |
V 10 g jih ni |
Plesni |
Ne več kakor 100/g |
Kvasovke |
Ne več kakor 100/g |
E 953 — IZOMALT
Sinonimi |
Hidrogenirana izomaltuloza, hidrogenirana palatinoza. |
Opredelitev |
|
Kemijsko ime |
Izomalt je zmes hidrogeniranih mono- in disaharidov, katerih glavna sestavina so disaharidi: 6-O-α-D-glukopiranozil-D-sorbitol (1,6-GPS) in1-O-α-D-glukopiranozil-D-manitol dihidrat (1,1-GPM) |
Kemijska formula |
6-O-α-D-glukopiranozil-D-sorbitol: C12H24O11 1-O-α-D-glukopiranozil-D-manitol dihidrat: C12H24O11. 2H2O |
Relativna molekulska masa |
6-O-α-D-glukopiranozil-D-sorbitol: 344,32 1-O-α-D-glukopiranozil-D-manitol dihidrat: 380,32 |
Vsebnost |
Vsebnost najmanj 98 % hidrogeniranih mono- in disaharidov ter najmanj 86 % mešanice 6-O-α-D-glukopiranozil-D-sorbitola in 1-O-α-D-glukopiranozil-D-manitol dihidrata, računano na suho snov. |
Opis |
Kristalinična snov, brez vonja, bela, rahlo higroskopična. |
Identifikacija |
|
A. Topnost |
Topen v vodi, zelo malo topen v etanolu. |
B. Tankoplastna kromatografija |
Preskus s tankoplastno kromatografijo, plošča prevlečena s ca. 0,2 mm slojem kromatografskega silikagela. Glavne lise v kromatogramu so na 1,1-GPM in 1,6-GPS. |
Čistost |
|
Vsebnost vode |
največ 7 % (metoda Karla Fischerja) |
Sulfatni pepel |
največ 0,05 %, računano na suho snov |
D-manitol |
največ 3 % |
D-sorbitol |
največ 6 % |
Reducirajoči sladkorji |
največ 0,3 %, izraženo kot glukoza, računano na suho snov |
Nikelj |
največ 2 mg/kg, računano na suho snov |
Arzen |
največ 3 mg/kg, računano na suho snov |
Svinec |
največ 1 mg/kg, računano na suho snov |
Težke kovine (kot svinec) |
največ 10 mg/kg, računano na suho snov |
E 965 (i) MALTITOL |
|
Sopomenke |
D-maltitol, hidrogenirana maltoza |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
(α)-D-glukopiranozil-1,4-D-glucitol |
Einecs |
209-567-0 |
Kemična formula |
C12H24O11 |
Relativna molekulska masa |
344,31 |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % D-maltitola C12H24O11, računano na suho snov |
Opis |
Bel kristalinični prah sladkega okusa |
Določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, slabo topen v etanolu |
B. Območje taljenja |
148 do151 °C |
C. Specifična sučnost |
[α]D20 = + 105,5° do + 108,5° (5-odstotna raztopina m/v) |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 1 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo na suho snov |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo kot glukoza na suho snov |
Kloridi |
Ne več kakor 50 mg/kg, izraženo na suho snov |
Sulfati |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo na suho snov |
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg, izraženo na suho snov |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na suho snov |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na suho snov |
E 965 (ii) MALTITOL SIRUP |
|
Sopomenke |
Hidrogeniran sirup z visoko vsebnostjo maltoze in glukoze, hidrogeniran sirup glukoze |
Opredelitev |
Je zmes, sestavljena pretežno iz maltitola s sorbitolom in hidrogeniranih oligo- in polisaharidov. Pridobiva se s katalitičnim hidrogeniranjem glukoznega sirupa z visoko vsebnostjo maltoze ali s hidrogeniranjem njegovih posameznih sestavin, ki mu sledi mešanje. Na trgu je na voljo kot sirup in kot trden proizvod |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % skupnih hidrogeniranih saharidov, računano na suho snov, in ne manj kakor 50 % maltitola, računano na suho snov |
Opis |
Bistre brezbarvne viskozne tekočine brez vonja ali bele kristalinične mase |
Določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, slabo topen v etanolu |
B. Tenkoplastna kromatografija |
Daje reakcijo |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 31 % (Karl Fischer) |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,3 % (kot glukoza) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
Kloridi |
Ne več kakor 50 mg/kg |
Sulfat |
Ne več kakor 100 mg/kg |
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 966 – LAKTITOL |
|
Sopomenke |
Laktit, laktositol, laktobiosit |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
4-O-β-D-galaktopiranozil-D-glucitol |
Einecs |
209-566-5 |
Kemična formula |
C12H24O11 |
Relativna molekulska masa |
344,32 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 95 % na suho snov |
Opis |
Kristalinični prah sladkega okusa ali brezbarvne raztopine. Kristalinični proizvodi so v brezvodni, monohidratni in dihidratni obliki |
Določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi |
B. Specifična sučnost |
[α]D20 = + 13° do + 16°, računano na suho snov (10-odstotna vodna raztopina m/v) |
Čistost |
|
Voda |
Kristalinični proizvodi; ne več kakor 10,5 % (po Karl- Fischerjevi metodi) |
Drugi polioli |
Ne več kakor 2,5 %, računano na suho snov |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,2 %, izraženo kot glukoza na suho snov |
Kloridi |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo na suho snov |
Sulfati |
Ne več kakor 200 mg/kg, izraženo na suho snov |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo na suho snov |
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg, izraženo na suho snov |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na suho snov |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na suho snov |
E 967 – KSILITOL
Sinonimi |
Ksilitol |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
D-ksilitol |
Einecs |
201-788-0 |
Številka E |
E 967 |
Kemična formula |
C5H12O5 |
Relativna molska masa |
152,15 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 98,5 % ksilitola, računano na suho snov |
Opis |
Bel kristalinični prah, skoraj brez vonja, zelo sladkega okusa |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, zmerno topen v etanolu |
B. Območje taljenja |
91 do 96 oC |
C. pH |
5 do 7 (10-odstotna vodna raztopina m/v) |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 %. 0,5 g vzorca sušimo štiri ure v vakuumu nad fosforjem pri 60 oC |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 %, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Reducirajoči sladkorji |
Ne več kakor 0,2 %, izraženo kot glukoza na osnovi teže suhe snovi |
Drugi polihidrogenski alkoholi |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Nikelj |
Ne več kakor 2 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot Pb na osnovi teže suhe snovi |
Kloridi |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Sulfati |
Ne več kakor 200 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
E 968 ERITRITOL |
|
Sopomenke |
mezo-eritritol, tetrahidroksibutan, eritrit |
Opredelitev |
Dobljen s fermentacijo vira ogljikovih hidratov z varnimi in primernimi ozmofilnimi kvasovkami, ki so namenjene za prehrano, kot so Moniliella pollinis ali Trichosporonoides megachilensis, ki ji sledi čiščenje in sušenje |
Kemično ime |
1,2,3,4-butantetrol |
Einecs |
205-737-3 |
Kemična formula |
C4H10O4 |
Molekulska masa |
122,12 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % po sušenju |
Opis |
Beli, nehigroskopni, termostabilni kristali brez vonja s sladkostjo približno 60–80 % sladkosti saharoze |
Določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, slabo topen v etanolu, netopen v dietiletru |
B. Območje taljenja |
119–123 °C |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,2 % (70 °C, šest ur, v vakuumskem sušilcu) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,1 % |
Reducirajoče snovi |
Ne več kakor 0,3 %, izraženo kot D-glukoza |
Ribitol in glicerol |
Ne več kakor 0,1 % |
Svinec |
Ne več kakor 0,5 mg/kg |
E 950 - ACESULFAM K
Sinonimi |
Acesulfam kalij, acesulfam, kalijeva sol 3,4 dihidro-6-metil-1,2,3-oksatiazin-4-on, 2,2-dioksid |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
6-metil-1,2,3-oksatiazin-4(3H)-on-2, 2-dioksid kalijeva sol |
Einecs |
259–715–3 |
Kemična formula |
C4H4KNO4S |
Relativna molska masa |
201,24 |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 99 % C4H4KNO4S, računano na suho snov |
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja. Približno 200-krat bolj sladek kakor saharoza |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, zelo slabo topen v etanolu |
B. Ultravijolična absorpcija |
Za raztopino 10 mg v 1 000 ml vode je maksimum pri 227 ± 2 nm |
C. Preskus za kalij |
Reakcija s plamenom (preskus ostanka žarjenja 2 g vzorca) |
D. Preskus obarjanja |
0,2g vzorca v 2 ml ocetne kisline in 2 ml vode, dodamo nekaj kapljic kobaltnitrita. Nastane rumena oborina |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % (105 oC, dve uri) |
Organske nečistote |
Do 20 mg/kg sestavin, ki absorbirajo v UV |
Fluor |
Ne več kakor 3 mg/kg |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 951 – ASPARTAM
Sinonimi |
Aspartil fenilalanin metilester |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
N-L-α-(aspartil-L-fenilalanin-1-metilester, 3-amino-N-(α-karbometoksi-fenetil)-sukcinilna kislina-N-metilester |
Einecs |
245-261-3 |
Številka E |
E 951 |
Kemična formula |
C14H18N2O5 |
Relativna molska masa |
294,31 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 98 % in ne več kakor 102 % C14H18N2O5, računano na suho snov |
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja, sladkega okusa. Približno 200-krat slajši od saharoze |
Kvalitativna določitev |
|
Topnost |
Slabo topen v vodi in etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 4,5 % (105 oC, štiri ure) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 %, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
pH |
Med 4,5 in 6,0 (raztopina 1 v 125) |
Prepustnost/presevnost |
Presevnost 1-odstotne raztopine v 2N klorovodikovi kislini, določena v 1-cm celici pri 430 nm z ustreznim spektrofotometrom, z uporabo 2N klorovodikove kisline kot reference, ni manj kakor 0,95, kar je ekvivalentno absorbanci ne več kakor približno 0,022 |
Specifična sučnost |
: +14,5o do +16,5o Določimo v 4 v 100/15 N raztopini mravljinčne kisline v 30 minutah po pripravi raztopine vzorca |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
5-benzil-3,6-diokso-2-piperazinocetna kislina |
Ne več kakor 1,5 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
E 952 – CIKLAMINSKA KISLINA ter njene natrijeve in kalcijeve soli
(I) CIKLAMINSKA KISLINA |
|
Sinonimi |
Cikloheksilsulfaminska kislina, ciklamat |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Cikloheksansulfaminska kislina, cikloheksilaminosulfonska kislina |
Einecs |
202-898-1 |
Številka E |
E 952 |
Kemična formula |
C6H13NO3S |
Relativna molska masa |
179,24 |
Vsebnost |
Cikloheksilsulfaminska kislina vsebuje ne manj kakor 98 % in ne več kakor ekvivalent 102 % C6 H13NO3S, računano na suho snov |
Opis |
Brezbarvni bel kristalinični prah sladko-grenkega okusa Približno 40-krat slajši od saharoze |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Topen v vodi in etanolu |
B. Preskus obarjanja |
2-odstotno raztopino nakisamo s klorovodikovo kislino, dodamo 1 ml približno molarne raztopine barijevega klorida v vodo in filtriramo, če nastane motna raztopina ali oborina. Bistri raztopini dodamo 1 ml 10-odstotne raztopine natrijevega nitrita. Nastane bela oborina. |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % (105 oC, eno uro) |
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot Pb na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Cikloheksilamin |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Dicikloheksilamin |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Anilin |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
(II) NATRIJEV CIKLAMAT |
|
Sinonimi |
Ciklamat, natrijeva sol ciklaminske kisline |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Natrijev cikloheksansulfamat, natrijev cikloheksilsulfamat |
Einecs |
205-348-9 |
Številka E |
E 952 |
Kemična formula |
C6H12NNaO3S in dihidratna oblika C6H12NNaO3S·2H2O |
Relativna molska masa |
201,22 računano na brezvodni obliki 237,22 računano na hidratni obliki |
Vsebnost |
Ne manj kakor 98 % in ne več kakor 102 %, računano na suho snov Dihidratna oblika: ne manj kakor 84 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali kristalinični prah, brez vonja. Približno 30- krat slajši od saharoze |
Kvalitativna določitev |
|
Topnost |
Topen v vodi, skoraj netopen v etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % (105 oC, eno uro) Ne več kakor 15,2 % (105 oC, dve uri) za dihidratno obliko |
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo kot selen na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot Pb na osnovi teže suhe snovi |
Cikloheksilamin |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Dicikloheksilamin |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Anilin |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
(III) KALCIJEV CIKLAMAT |
|
Sinonimi |
Ciklamat, kalcijeva sol ciklaminske kisline |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Kalcijev cikloheksansulfamat, kalcijev cikloheksil sulfamat |
Einecs |
205-349-4 |
Številka E |
E 952 |
Kemična formula |
C12H24CaN2O6S2·2H2O |
Relativna molska masa |
432,57 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 98 % in ne več kakor 10 %, računano na suho snov |
Opis |
Beli brezbarvni kristali ali kristalinični prah. Približno 30-krat slajši od saharoze |
Kvalitativna določitev |
|
Topnost |
Topen v vodi, zmerno topen v etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % (105 oC, eno uro) Ne več kakor 8,5 % (140 oC, štiri ure) za dihidratno obliko |
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo kot selen na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo kot Pb na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Cikloheksilamin |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Dicikloheksilamin |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Anilin |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
E 954 SAHARIN IN NJEGOVE Na, K IN Ca SOLI |
|
(I) SAHARIN |
|
Opredelitev |
|
Kemično ime |
3-okso-2,3-dihidrobenzo(d)izotiazol-1,1-dioksid |
Einecs |
201-321-0 |
Kemična formula |
C7H5NO3S |
Relativna molekulska masa |
183,18 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % in ne več kakor 101 % C7H5NO3S, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali bel kristalinični prah brez vonja ali komaj zaznavnega aromatičnega vonja, sladkega okusa tudi v močno razredčenih raztopinah. Približno 300- do 500-krat slajši od saharoze |
Določitev |
|
Topnost |
Slabo topen v vodi, topen v bazičnih raztopinah, zmerno topen v etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 1 % (105 °C, dve uri) |
Območje taljenja |
226 do 230 °C |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 %, izraženo na suho snov |
Benzojeva in salicilna kislina |
Desetim ml raztopine 1 v 20, predhodno nakisane s 5 kapljicami ocetne kisline, dodamo 3 kapljice približno molarne raztopine železovega klorida v vodi. Oborina ali vijoličasta barva se ne pojavi |
o-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-sulfonamid benzojeve kisline |
Ne več kakor 25 mg/kg, izraženo na suho snov |
Lahko karbonizirajoče snovi |
Jih ni |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na suho snov |
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo na suho snov |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na suho snov |
(II) NATRIJEV SAHARIN |
|
Sopomenke |
Saharin, natrijeva sol saharina |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Natrijev o-benzosulfimid, natrijeva sol 2,3-dihidro-3-oksobenzisosulfonazol, 1,2-benzisotiazolin-3-on-1,1-dioksid dihidrat natrijeve soli |
Einecs |
204-886-1 |
Kemična formula |
C7H4NNaO3S·2H2O |
Relativna molekulska masa |
241,19 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % in ne več kakor 101 % C7H4NNaO3S, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali bel kristalinični orošen prah brez vonja ali komaj zaznavnega vonja, močnega sladkega okusa tudi v zelo razredčenih raztopinah. Približno 300- do 500-krat slajši od saharoze v razredčenih raztopinah |
Določitev |
|
Topnost |
Dobro topen v vodi, zmerno topen v etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 15 % (120 °C, štiri ure) |
Benzojeva in salicilna kislina |
Desetim ml raztopine 1 v 20, predhodno nakisane s 5 kapljicami ocetne kisline, dodamo 3 kapljice približno molarne raztopine železovega klorida v vodi. Oborina ali vijoličasta barva se ne pojavi |
o-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-sulfonamid benzojeve kisline |
Ne več kakor 25 mg/kg, izraženo na suho snov |
Lahko karbonizirajoče snovi |
Jih ni |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na suho snov |
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo na suho snov |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na suho snov. |
(III) KALCIJEV SAHARIN |
|
Sopomenke |
Saharin, kalcijeva sol saharina |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Kalcijev o-benzosulfimid, kalcijeva sol 2,3-dihidro-3-oksobenzisosulfonazol, 1,2-benzisotiazolin-3-on-1, hidrat 1-dioksid kalcijeve soli (2:7) |
Einecs |
229-349-9 |
Kemična formula |
C14H8CaN2O6S2·31/2H2O |
Relativna molekulska masa |
467,48 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 95 % C14H8CaN2O6S2 računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali bel kristalinični prah brez vonja ali komaj zaznavnega vonja, močnega sladkega okusa tudi v zelo razredčenih raztopinah. Približno 300- do 500-krat slajši od saharoze v razredčenih raztopinah |
Določitev |
|
Topnost |
Dobro topen v vodi, topen v etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 13,5 % (120 °C, štiri ure) |
Benzojeva in salicilna kislina |
Desetim ml raztopine 1 v 20, predhodno nakisane s 5 kapljicami ocetne kisline, dodamo 3 kapljice približno molarne raztopine železovega klorida v vodi. Oborina ali vijoličasta barva se ne pojavi |
o-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-sulfonamid benzojeve kisline |
Ne več kakor 25 mg/kg, izraženo na suho snov |
Lahko karbonizirajoče snovi |
Jih ni |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na suho snov |
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo na suho snov |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na suho snov. |
(IV) KALIJEV SAHARIN |
|
Sopomenke |
Saharin, kalijeva sol saharina |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Kalijev o-benzosulfimid, kalijeva sol 2,3-dihidro-3-oksobenzisosulfonazol, kalijeva sol 1,2-benzisotiazolin-3-on-1,1-dioksid monohidrat |
Einecs |
|
Kemična formula |
C7H4KNO3S·H2O |
Relativna molekulska masa |
239,77 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 99 % in ne več kakor 101 % C7H4KNO3S, računano na suho snov |
Opis |
Beli kristali ali bel kristalinični prah brez vonja ali komaj zaznavnega vonja, močnega sladkega okusa tudi v zelo razredčenih raztopinah. Približno 300- do 500-krat slajši od saharoze |
Določitev |
|
Topnost |
Dobro topen v vodi, zmerno topen v etanolu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 8 % (120 °C, štiri ure) |
Benzojeva in salicilna kislina |
Desetim ml raztopine 1 v 20, predhodno nakisane s 5 kapljicami ocetne kisline, dodamo 3 kapljice približno molarne raztopine železovega klorida v vodi. Oborina ali vijoličasta barva se ne pojavi |
o-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-toluensulfonamid |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo na suho snov |
p-sulfonamid benzojeve kisline |
Ne več kakor 25 mg/kg, izraženo na suho snov |
Lahko karbonizirajoče snovi |
Jih ni |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na suho snov |
Selen |
Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo na suho snov |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg, izraženo na suho snov |
E 955 SUKRALOZA |
|
Sopomenke |
4,1’,6’-triklorogalaktosaharoza |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
1,6-dikloro-1,6-dideoksi-β-D-fruktofuranozil-4-kloro-4-deoksi-α-D-galaktopiranozid |
Einecs |
259-952-2 |
Kemična formula |
C12H19Cl3O8 |
Molekulska masa |
397,64 |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 98 % in ne več kakor 102 % C12H19Cl3O8, računano na suho snov |
Opis |
Bel do sivkasto bel kristalinični prah skoraj brez vonja |
Določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vodi, metanolu in etanolu Slabo topen v etil acetatu |
B. Infrardeča absorpcija |
Infrardeči spekter vzorca v disperziji kalijevega bromida kaže relativne največje vrednosti pri podobnih valovnih številih kot v referenčnem spektru, dobljenim z referenčnim standardom sukraloze |
C. Tenkoplastna kromatografija |
Glavna lisa v raztopini vzorca ima iste vrednosti Rf kot ločena snov v standardni raztopini A, ki se uporablja za preskus na druge klorirane disaharide. Standardno raztopino dobimo tako, da raztopimo 1,0 g referenčnega standarda sukraloze v 10 ml metanola |
D. Specifična sučnost |
[α]D20 = + 84,0° do + 87,5°, računano na suho snov (10-odstotna raztopina m/v) |
Čistost |
|
Voda |
Ne več kakor 2,0 % (po Karl-Fischerjevi metodi) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,7 % |
Drugi klorirani disaharidi |
Ne več kakor 0,5 % |
Klorirani monosaharidi |
Ne več kakor 0,1 % |
Trifenilfosfin oksid |
Ne več kakor 150 mg/kg |
Metanol |
Ne več kakor 0,1 % |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
E 957 – TAUMATIN
Sinonimi |
|
Opredelitev |
|
Kemično ime |
Taumatin se pridobiva z vodno ekstrakcijo (pH 2,5 do 4) iz lupin sadežev naravne vrste Thaumatococcus daniellii (Benth) in sestoji pretežno iz proteinov taumatin I in taumatin II, skupaj z manjšimi količinami rastlinskih sestavin, ki se pridobivajo iz izvornih snovi |
Einecs |
258-822-2 |
Številka E |
E 957 |
Kemična formula |
Polipeptid 207 aminokislin |
Relativna molska masa |
Taumatin I 22209 Taumatin II 22293 |
Vsebnost |
Ne manj kakor 16 % dušika, računano na suho snov, ekvivalentno ne manj kakor 94 % proteinov (N × 5,8) |
Opis |
Prah smetanaste barve, brez vonja, močnega sladkega okusa. Približno 2 000- do 3 000-krat slajši od saharoze |
Kvalitativna določitev |
|
Topnost |
Dobro topen v vodi, netopen v acetonu |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 9 % (105 oC, do konstantne teže) |
Ogljikovodiki |
Ne več kakor 3 %, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 2 %, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Aluminij |
Ne več kakor 100 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Mikrobiološka merila |
Skupno število aerobnih mikroorganizmov: največ 1 000/g E. Coli: v 1 g jih ni |
E 959 – NEOHESPERIDIN DIHIDROKALCON
Sinonimi |
Neohesperidin dihidrokalcon, NHDC, hesperitin dihidrokalcon-4'-ß-neohesperidosid, neohesperidin DC |
Opredelitev |
|
Kemično ime |
2-O-α-L-ramnopiranozil-4'-ß-D-glukopiranozil hesperitin dihidrokalcon; pridobiva se s katalitičnim hidrogeniranjem neohesperidina |
Einecs |
243-978-6 |
Številka E |
E 959 |
Kemična formula |
C28H36O15 |
Relativna molska masa |
612,6 |
Vsebnost |
Vsebnost ne manj kakor 96 %, računano na suho snov |
Opis |
Sivkastobel kristalinični prah brez vonja, značilnega močnega sladkega okusa. Približno 1 000- do 1 800- krat slajši od saharoze |
Kvalitativna določitev |
|
A. Topnost |
Dobro topen v vroči vodi, zelo slabo topen v hladni vodi, skoraj netopen v etru in benzenu |
B. Maksimum ultravijolične absorpcije |
282 do 283 nm za raztopino 2 mg v 100 ml metanola |
C. Neujev preskus |
Približno 10 mg neohesperidina DC raztopimo v 1 ml metanola, dodamo 1 ml 1-odstotne raztopine 2-aminoetil difenilborata v metanolu. Raztopina se obarva živo rumeno |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 11 % (105 oC, tri ure) |
Sulfatni pepel |
Ne več kakor 0,2 %, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Arzen |
Ne več kakor 3 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Svinec |
Ne več kakor 2 mg/kg, izraženo na osnovi teže suhe snovi |
Težke kovine |
Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot Pb na osnovi teže suhe snovi |
E 962 SOL ASPARTAM-ACESULFAMA |
|
Sopomenke |
aspartam-acesulfam sol, aspartam-acesulfama |
Opredelitev |
Sol se pripravi s segrevanjem aspartama in acesulfama K v približnem razmerju 2:1 (m/m) v raztopini s kislim pH, da pride do kristalizacije. Kalij in vlaga se odstranita. Produkt je bolj stabilen kot sam aspartam |
Kemično ime |
6-metil-1,2,3-oksatiazin-4(3H)-on-2,2-dioksidna sol L-fenilalanil-2-metil-L-α-aspartinske kisline |
Kemična formula |
C18H23O9N3S |
Molekulska masa |
457,46 |
Vsebnost |
63,0 % do 66,0 % aspartama (suha snov) in 34,0 % do 37 % acesulfama (kisle oblike na suho snov) |
Opis |
Bel kristalinični prah brez vonja |
Določitev |
|
A. Topnost |
Zmerno topen v vodi, slabo topen v etanolu |
B. Prepustnost/transmitanca |
Transmitanca 1-odstotne raztopine v vodi, določena v 1-centimetrski celici pri 430 nm z ustreznim spektrofotometrom, z uporabo vode kot reference, ni manj kakor 0,95, kar ustreza absorbanci ne več kakor približno 0,022 |
C. Specifična sučnost |
[α]D20 = + 14,5° do + 16,5° Določimo pri koncentraciji 6,2 g v 100 ml mravljične kisline (15N) v 30 minutah od priprave raztopine. Izračunano specifično sučnost delimo z 0,646, da dobimo popravek za delež aspartama v soli aspartam-acesulfama |
Čistost |
|
Izguba pri sušenju |
Ne več kakor 0,5 % (105 °C, štiri ure) |
5-benzil-3,6-diokso-2-piperazinocetna kislina |
Ne več kakor 0,5 % |
Svinec |
Ne več kakor 1 mg/kg |
( 1 ) UL L 40, 11.2.1989, str. 27.
( 2 ) UL L 237, 10.9.1994, str. 1.
( 3 ) UL L 237, 10.9.1994, str. 3.
( 4 ) UL L 223, 14.8.1978, str. 7.