►B

DIREKTIVA 95/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. oktobra 1995

o gorljivosti materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil

(UL L 281, 23.11.1995, p.1)

Uradni list

  No

page

date

►A1

Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003

2.1

izraz „homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila, kot je določen v točki 2.2, glede na gorljivost sestavnih delov, uporabljenih za notranjo opremo v prostoru za potnike;

2.2

izraz „tip vozila“ označuje vozila, ki se ne razlikujejo v takih bistvenih značilnostih, kot so:

2.3

izraz „homologacija sestavnega dela“ pomeni homologacijo naprav, npr. materialov, sedežev, zaves, pregradnih sten itd.;

2.4

izraz „tip sestavnega dela“ označuje sestavne dele, ki se ne razlikujejo v takih bistvenih značilnostih, kot so:

2.5

izraz „prostor za potnike“ pomeni prostor za namestitev oseb v vozilu (vključno z barom, kuhinjo, straniščem itd.), ki ga omejujejo:

2.6

izraz „sedež“ pomeni konstrukcijo, vključno z oblazinjenjem, ki je lahko sestavni del nadgradnje vozila, na katerem lahko sedi odrasla oseba. Ta izraz zajema posamezen sedež ali del sedežne klopi, namenjen za sedenje ene odrasle osebe;

2.7

izraz „skupina sedežev“ pomeni bodisi sedežno klop ali pa sedeže, ki so ločeno postavljeni drug ob drugem (tj. prednja pritrdišča enega sedeža so v isti črti z zadnjimi pritrdišči ali pa so pred njimi in v isti črti s prednjimi pritrdišči drugega sedeža ali za njimi), na katerih lahko sedi ena ali več odraslih oseb;

2.8

izraz „sedežna klop“ pomeni konstrukcijo, vključno z oblazinjenjem, ki je namenjena za sedenje več kot ene odrasle osebe;

2.9

izraz „hitrost gorenja“ pomeni količnik poti gorenja, izmerjene skladno s Prilogo IV in/ali VI k tej direktivi, in časa, ki ga je plamen potreboval, da je dosegel konec te poti. Izraža se v milimetrih na minuto;

2.10

izraz „sestavljeni material“ pomeni material, ki je sestavljen i več slojev podobnih ali različnih materialov, ki so na površini tesno povezani s kitanjem, lepljenjem, oplatenjem, varjenjem itd.

Če so posamezni materiali spojeni nezvezno po celotni površini (npr. s šivanjem, visokofrekvenčnim varjenjem, kovičenjem), se ti materiali ne štejejo za sestavljene materiale;

2.11

izraz „izpostavljena stran“ pomeni stran materiala, ki je po vgradnji v vozilo obrnjena proti potniškemu prostoru;

2.12

izraz „oblazinjenje“ pomeni kombinacijo materiala za notranje polnjenje in zunanje prevleke, ki skupaj tvorita oblazinjenje ogrodja sedeža;

2.13

izraz „notranja(-e) obloga(-e)“ označuje material(-e), ki skupaj tvorijo površinsko oblogo in podlogo strehe, sten ali poda.

3.1

Vlogo za podelitev EGS-homologacije na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS za določen tip vozila glede na gorljivost materialov, ki so uporabljeni za notranjo opremo prostora za potnike, mora posredovati proizvajalec vozila.

3.2

Vzorec opisnega lista je podan v Dodatku 1 Priloge II.

3.3

Tehnični službi, ki je pristojna za opravljanje preskusov za podelitev homologacije, se mora predložiti:

4.1

Vlogo za podelitev EGS-homologacije sestavnega dela na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS za določen tip materiala za notranjo opremo glede na njegovo gorljivost mora posredovati proizvajalec.

4.2

Vzorec opisnega lista je podan v Dodatku 2 Priloge II.

4.3

Tehnični službi, ki je pristojna za opravljanje preskusov za podelitev homologacije, se mora predložiti:

5.1

Če so določeni pogoji izpolnjeni, se EGS-homologacija podeli na podlagi člena 4(3) in če to pride v poštev, na podlagi člena 4(4) Direktive 70/156/EGS.

5.2

Vzorec certifikata EGS-homologacije je podan v:

5.3

Vsakemu homologiranemu tipu vozila in vsakemu homologiranemu sestavnemu delu se podeli homologacijska številka skladno s Prilogo VII k direktivi 70/156/EGS. Ista država članica ne sme podeliti iste številke več tipom vozil oziroma več tipom sestavnih delov.

6.1

Vsak sestavni del, ki ustreza tipu, homologiranemu na podlagi te direktive, mora biti označen z oznako EGS-homologacije. Oznaka sestoji iz:

6.2

Če je bil sedež homologiran kot sestavni del ali če je prevleka blazine in naslona sedeža ali sedežne klopi iz istega materiala, zadostuje samo ena oznaka na sedežu ali sedežni klopi.

6.3

Oznaka mora biti pritrjena na materialu tako, da je jasno čitljiva in neizbrisna tudi, ko je material vgrajen v vozilo.

6.4

Vzorec oznake EGS-homologacije sestavnega dela je podan v Dodatku k tej prilogi.

7.1

Materiale za notranjo opremo prostora za potnike v vozilu, za katerega je treba podeliti homologacijo, je treba preskusiti z enim ali več preskusi, kot so opisani v Prilogah IV, V in VI.

7.2

S preskusom, opisanim v Prilogi IV te direktive, je treba preskusiti vzorce naslednjega materiala (naslednjih materialov), in sicer 5 vzorcev izotropnih materialov in 10 vzorcev neizotropnih materialov (pet za vsako smer):

En vzorec mora tehnična služba hraniti za poznejšo primerjavo.

7.3

S preskusom, opisanim v Prilogi V, je treba preskusiti 4 vzorce naslednjega materiala (naslednjih materialov) na obeh straneh (če nista identični):

En vzorec mora tehnična služba hraniti za poznejšo primerjavo.

7.4

S preskusom, opisanim v Prilogi VI, je treba preskusiti 3 vzorce izotropnega materiala oziroma 6 vzorcev neizotropnega materiala ter materialov, ki se uporabljajo za zavese in rolete (in/ali druge viseče materiale).

En vzorec mora tehnična služba hraniti za poznejšo primerjavo.

7.5

S preskusi, opisanimi v Prilogah od IV do VI, ni treba preskusiti naslednjih materialov:

8.1

Ob spremembah tipa, ki mu je bila podeljena homologacija na podlagi te direktive, se uporabljajo določbe člena 5 Direktive 70/156/EGS.

9.1

Zaradi zagotavljanja skladnosti proizvodnje je treba sprejeti ukrepe, skladne z določbami člena 10 Direktive 70/156/EGS.

10.1

Materiale in/ali opremo, uporabljeno v prostoru za potnike in/ali v napravah, ki so bile homologirane kot sestavni deli, je treba vgraditi tako, da se čim bolj zmanjša nevarnost nastanka in širjenja plamena.

10.2

Ti materiali in/ali notranja oprema se lahko vgradijo samo skladno z njihovim namenom in preskusi, s katerimi so bili preskušeni (glej 7.2, 7.3 in 7.4), zlasti glede njihove gorljivosti in taljivosti (v vodoravni/navpični smeri).

10.3

Lepilo, ki se uporablja za pritrditev materiala za notranjo opremo na njegovo oporno konstrukcijo, naj ne bi povečalo gorljivosti materiala.

2.1

Zgorevalna komora (slika 1), po možnosti iz nerjavnega jekla z merami, kot so navedene na sliki 2. Na sprednji strani komore je okno za opazovanje, odporno proti ognju, ki lahko zajema celo prednjo stran in je lahko izdelano kot polnilna odprtina.

Na dnu komore so odprtine za zrak, na obodu zgornjega dela pa reža za zrak. Zgorevalna komora je postavljena na štirih nogah, visokih 10 mm.

Komora ima lahko na enem koncu odprtino za vstavljanje nosilca z vzorcem; na nasprotni strani je odprtina za priključek plina. Kaplje raztopljenega materiala se lovijo v posodi (slika 3) na dnu komore med odprtinami za zrak, ne da bi jih pokrivala.

Slika 1

Primer zgorevalne komore z nosilcem vzorca in posodo za lovljenje raztopljenega materiala

Slika 2

Primer zgorevalne komore

(mere v milimetrih)

Slika 3

Primer posode za lovljenje raztopljenega materiala

(mere v milimetrih)

2.2

Nosilec vzorca, ki ga sestavljata dve kovinski plošči s presekom v obliki črke U ali okvirja iz korozijsko odpornega materiala. Mere so prikazane na sliki 4.

Spodnja plošča je opremljena s čepi, zgornja pa z ustreznimi odprtinami, ki omogočajo trdno vpetje vzorca. Čepi se uporabijo tudi kot merilne točke na začetku in na koncu poti gorenja.

Nosilec iz žice, odporne proti ognju, s premerom 0,25 mm, ki je napeta v razdalji 25 mm preko spodnje plošče (slika 5).

Spodnja stran vzorca mora biti 178 mm nad spodnjo ploščo; prednji rob nosilca vzorca mora biti od bočne stene komore oddaljen 22 mm, vzdolžni strani nosilca vzorca pa od bočnih sten komore 50 mm (vse notranje mere) (glej sliki 1 in 2).

Slika 4

Primer nosilca vzorca

(mere v milimetrih)

Slika 5

Primer preseka spodnjega okvirja s presekom v obliki črke U z utori za žico

(mere v milimetrih)

2.3

Plinski gorilnik. Z Bunsenovim gorilnikom z notranjim premerom 9,5 ± 0,5 mm se dobi majhen plamen. Gorilnik je v preskusni komori postavljen tako, da je središče šobe 19 mm pod središčem prostega konca vzorca (glej sliko 2).

2.4

Plin za preskus. Plin, ki bo pritekal v gorilnik, mora imeti kalorično vrednost približno 38 MJ/m3 (npr. zemeljski plin).

2.5

Kovinski glavnik, dolg najmanj 110 mm, s sedmimi ali osmimi rahlo zaobljenimi zobci na 25 mm dolžine.

2.6

Merilna ura s točnostjo 0,5 sekunde.

2.7

Komora za odsesavanje. Zgorevalno komoro je mogoče postaviti v komoro za odsesavanje, če je njena notranja prostornina najmanj 20-krat oziroma največ 110-krat večja od prostornine zgorevalne komore in če nobena izmed njenih mer (višina, širina ali dolžina) ni več kot 2,5-krat večja od ene izmed drugih dveh mer.

Pred preskusom se 100 mm pred predvideno lego namestitve zgorevalne komore in 100 mm za njo izmeri navpična hitrost zraka skozi komoro za odsesavanje. Ta hitrost se mora gibati med 0,10 m/s in 0,30 m/s, da je preskuševalec tako zavarovan pred nevšečnostmi, ki jih povzročajo produkti zgorevanja. Lahko se uporabi komora za odsesavanje z naravnim prezračevanjem in z ustrezno hitrostjo zraka.

3.1.1

Oblika in mere vzorcev so prikazane na sliki 6. Debelina vzorca ustreza debelini preskušanega izdelka, vendar ne sme biti večja od 13 mm. Pri vzorčenju mora imeti vzorec enak presek po vsej dolžini.

Slika 6

Vzorec

(mere v milimetrih)

3.1.2

Če oblika in mere izdelka ne dovoljujejo jemanja vzorca z določeno velikostjo, je treba upoštevati naslednje najmanjše mere:

4.1

Vzorec s hrapavo oziroma kosmato površino se postavi na ravno površino in z glavnikom (2.5) se dvakrat potegne po njem v smeri, ki je nasprotna legi dlak.

4.2

Vzorec se postavi v nosilec vzorca (2.2) s stranjo, ki jo je treba preskusiti, obrnjeno proti plamenu.

4.3

S pomočjo oznake v komori se plamen plina nastavi na višino 38 mm, pri čemer je odprtina za zrak na gorilniku zaprta. Pred začetkom prvega preskusa mora plamen goreti vsaj eno minuto, da se stabilizira.

4.4

Nosilec vzorca se potisne v zgorevalno komoro tako, da je prosti konec vzorca izpostavljen plamenu; po 15 sekundah se dovod plina zapre.

4.5

Čas gorenja se začne meriti v trenutku, ko prijemališče plamena preide prvo merilno točko. Širjenje plamena se opazuje na tisti strani, ki gori hitreje od druge (zgornja oziroma spodnja stran).

4.6

Merjenje časa gorenja se konča, ko plamen doseže zadnjo merilno točko oziroma ko plamen ugasne, preden je dosegel zadnjo merilno točko. Če plamen ni dosegel zadnje merilne točke, se izmeri pot gorenja do točke, kjer je plamen ugasnil. Pot gorenja je razkrojen del vzorca, ki je zaradi gorenja uničen na površini ali v notranjosti.

4.7

Če se vzorec ne vname ali če se gorenje ne nadaljuje, potem ko je bil gorilnik ugasnjen, oziroma če plamen ugasne, preden je dosegel prvo merilno točko, tako da poti gorenja ni mogoče izmeriti, se v poročilu o preskusu zabeleži hitrost gorenja kot 0 mm/min.

4.8

Pri opravljanju niza preskusov ali pri ponovitvi preskusov se pred začetkom naslednjega preskusa zagotovi, da temperatura zgorevalne komore in nosilca vzorca ni višja od 30 °C.

2.1

Vir toplote je električni grelnik z nazivno močjo 500 W. Sevalna površina mora biti iz prozorne kremenaste plošče s premerom 100 ± 5 mm.

Toplota, ki seva iz grelnika in ki se meri na površini, vzporedni s površino grelnika na oddaljenosti 30 mm, mora znašati 3 W/cm2.

2.2

Za kalibracijo grelnika je treba uporabiti merilnik toplotnega toka (merilnik sevanja) tipa Gardon s konstrukcijsko določenim območjem največ 10 W/cm2.

Sprejemna plošča za toplotno sevanje in v majhni meri tudi konvekcijo mora biti ploščata, okrogla, s premerom, manjšim od 10 mm, in prevlečena s trajno črno mat barvo. Sprejemna plošča mora biti v vodno hlajenem ohišju, katerega prednja stran je iz visoko polirane kovine, ploščata, okrogla s premerom približno 25 mm in mora sovpadati ravnino sprejemne plošče.

Preden toplotno sevanje doseže sprejemno ploščo, ne sme prehajati skozi neko okno. Instrument mora biti robusten, enostaven za postavitev in uporabo, neobčutljiv na prepih in stabilen glede kalibracije. Točnost instrumenta mora biti v razponu ± 3 % in ponovljivost v 0,5 %.

Umerjenost merilnika toplotnega toka je treba preveriti ob vsakem ponovnem kalibriranju grelnega telesa z instrumentom, ki se uporablja kot referenčni etalon in se ne uporablja za nobene druge namene. Instrument, ki služi kot referenčni etalon, mora biti redno kalibriran v letnih intervalih skladno z nacionalnim predpisom.

2.2.1   Preverjanje kalibracije

S pomočjo dovedene energije doseženo gostoto obsevanja, ki glede na osnovno kalibracijo ustreza gostoti obsevanja 3 W/cm2, je treba pogosto preveriti (najmanj enkrat na vsakih 50 delovnih ur) in napravo je treba ponovno kalibrirati, če znaša odmik pri kontroli več kot 0,06 W/cm2.

2.2.2   Postopek kalibriranja

Naprava se postavi v prostor brez prepiha (največ 0,2 m/s).

Merilnik toplotnega toka se postavi v napravo na mesto preskušanca tako, da je sprejemna plošča merilnika na sredini glede na površino grelnega telesa.

Nato se vklopi dovod toka in z regulatorjem nastavi tako, da se v središču površine grelnega telesa doseže gostota obsevanja 3 W/cm2. Po nastavitvi dotoka energije, potrebne, da se doseže vrednost 3 W/cm2, se v času 5 minut regulacija ne sme nič spremeniti, da se doseže stabilizirano stanje.

2.3

Nosilec vzorca mora biti kovinski prstan (slika 1). Na vrhu nosilca je mrežasto pletena žica iz nerjavnega jekla z naslednjimi merami:

2.4

Posoda za lovljenje kapelj je valjasta posoda z notranjim premerom 118 mm in globoka 12 mm. Posoda je napolnjena z vato.

2.5

Deli, opisani v točkah 2.1, 2.3 in 2.4, morajo biti podprti z navpičnim stebrom.

Grelno telo je na nosilcu postavljeno tako, da je sevalna površina vodoravna s sevanjem navzdol.

Z ročico, ki je vgrajena na stebru, se nosilec grelnega telesa počasi dviguje. Z zaskočko se zagotovi, da se grelno telo lahko spet vrne v normalno lego.

V normalni legi morajo osi grelnega telesa, nosilca vzorca in posode za kaplje sovpadati.

2.1

Nosilec vzorca sestoji iz pravokotnega okvirja, visokega 560 mm, in dveh vzporednih med seboj trdno povezanih palic, med seboj oddaljenih 150 mm, na katerih so čepi za pritrditev preskušanca, ki se nahaja v ravnini najmanj 20 mm od okvirja. Čepi za pritrditev morajo imeti premer največ 2 mm in biti dolgi najmanj 27 mm. Na palicah morajo biti pritrjeni, kot kaže slika 1. Okvir je pritrjen na primernem nosilcu tako, da sta med preskusom palici v navpični legi. (Da bi preskušanec med preskusom obstal v ravnini, ki je vzporedna z okvirjem, se poleg čepov lahko pritrdijo distančniki s premerom 2 mm.)

2.2

Gorilnik je opisan na sliki 3.

Plin za gorilnik je lahko komercialen propan ali butan.

Gorilnik je nameščen pred preskušancem, in to nekoliko nižje od njega, tako da leži v ravnini, ki poteka skozi navpično srednjico preskušanca navpično na njegovo prednjo stran (glej sliko 2), njegova vzdolžna os pa ima naklon 30o glede na navpičnico in je usmerjena na spodnji rob preskušanca. Razdalja med vrhom gorilnika in spodnjim robom preskušanca mora znašati 20 mm.

2.3

Preskuševalna oprema se lahko postavi v komoro za odsesavanje, če je njena notranja prostornina najmanj 20-krat oziroma največ 110-krat večja od prostornine preskuševalnega aparata in če nobena izmed njenih mer (višina, širina ali dolžina) ni več kot 2,5-krat večja od ene od drugih dveh mer. Pred preskusom se izmeri navpična hitrost zraka skozi komoro za odsesavanje 100 mm pred predvideno lego namestitve preskuševalnega aparata in 100 mm za njo. Ta hitrost se mora gibati med 0,10 m/s in 0,30 m/s, da je preskuševalec zavarovan pred nevšečnostmi, ki jih povzročajo produkti zgorevanja. Uporabi se lahko komora za odsesavanje z naravnim prezračevanjem in z ustrezno hitrostjo zraka.

2.4

Uporabiti je treba ploščato togo šablono iz primernega materiala, katere velikost ustreza velikosti preskušanca. V šablono se izvrtajo odprtine s premerom približno 2 mm tako, da oddaljenost med središči odprtin ustreza oddaljenosti med čepi na okvirju (glej sliko 1). Odprtine morajo biti na enakih oddaljenostih od navpičnih srednjic šablone.

3.1

Meri vzorcev sta: 560 × 170 mm.

3.2

Vzorce je treba neposredno pred preskusom najmanj 24 ur kondicionirati na temperaturi 23 ± 2 °C in pri relativni vlažnosti 50 ± 5 %.

4.1

Preskus se izvede pri zunanji temperaturi med 10 in 30 °C in pri relativni vlažnosti od 15 do 80 %.

4.2

Gorilnik se ogreva 2 minuti. Višina plamena se nastavi na 40 ± 2 mm, merjena kot razdalja med zgornjim robom gorilnika in vrhom rumenega dela plamena, ko je gorilnik postavljen navpično, plamen pa se opazuje pri bledi svetlobi.

4.3

Preskušanec se postavi na čepe okvirja, pri čemer se zagotovi, da so čepi speljani skozi točke, ki so označene na šabloni, in da je preskušanec vsaj 20 mm oddaljen od okvirja. Okvir se pritrdi na nosilec tako, da preskušanec stoji navpično.

4.4

Označevalne niti se pritrdijo vodoravno pred preskušancem v točkah, kot kaže slika 1. V vsaki točki se zanka pritrdi tako, da sta njena dva konca oddaljena 1 mm in 5 mm od ravnine sprednjega dela preskušanca.

Vsaka zanka se pritrdi na ustrezni merilnik časa. Nit mora biti dovolj vpeta, da ostane v isti legi glede na preskušanec.

4.5

Plamen mora delovati na preskušanec 5 sekund. Da je prišlo do vžiga, se šteje, če preskušanec gori še 5 sekund po odstranitvi vžigalnega plamena. Če do vžiga ne pride, je treba s plamenom 15 sekund delovati na drugi kondicioniran preskušanec.

4.6

Če je rezultat pri enem od nizov treh preskušancev za 50 % večji od najmanjšega rezultata, se preskus za isto smer oziroma površino opravi na drugem sklopu treh preskušancev. Če eden ali dva preskušanca v kateremkoli nizu treh preskušancev ne zgorita do zgornje označevalne niti, se preskus za isto smer oziroma površino opravi na drugem nizu treh preskušancev.

4.7

Izmeriti je treba naslednje čase (v sekundah):