To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov

Ta direktiva se uporablja za postopke, naprave, vozila in plovila, ki se uporabljajo za skladiščenje, polnjenje in prevažanje bencina iz enega terminala v drugega ali iz terminala na bencinski servis.

(a) „bencin“ katerikoli naftni derivat, z dodatki ali brez njih, s parnim tlakom po Reidu najmanj 27,6 kilopaskalov, ki je namenjen za uporabo kot gorivo za motorna vozila, razen utekočinjenega naftnega plina (UNP);

(b) „hlapi“ katero koli plinasto spojino, ki izhlapeva iz bencina;

(d) „terminal“ katerikoli objekt, ki se uporablja za skladiščenje in polnjenje avtocistern, železniških cistern ali plovil z bencinom, skupaj z vsemi napravami za skladiščenje, ki so na območju objekta;

(e) „premični rezervoar“ katero koli cisterno, ki se prevaža po cestah, železnicah ali vodnih poteh, uporabljeno za prenos bencina iz enega terminala v drugega ali iz terminala na bencinski servis;

(f) „bencinski servis“ katero koli napravo, kjer se bencin razdeljuje iz nepremičnih cistern za skladiščenje v rezervoarje motornih vozil;

(g) „obstoječe“ naprave za skladiščenje bencina, naprave za polnjenje, bencinski servisi in premični rezervoarji take naprave, bencinske servise in premične rezervoarje, ki so obratovali pred datumom iz člena 10 ali za katere je bilo pred tem datumom odobreno posamično gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje, kadar je to potrebno po nacionalni zakonodaji;

(h) „nov“ v zvezi z napravami za skladiščenje bencina, napravami za polnjenje, bencinskimi servisi in premičnimi rezervoarji tiste naprave, bencinske servise in premične rezervoarje, ki niso vključeni v odstavek (g);

(i) „količina pretočenega bencina“ največjo skupno letno količino bencina, pretočenega iz naprav za skladiščenje v terminalu ali iz bencinskih servisov v premične rezervoarje v prejšnjih treh letih;

(j) „naprava za rekuperacijo hlapov“ opremo za rekuperacijo bencina iz hlapov, skupaj s katerim koli sistemom za zbiranje in začasno skladiščenje hlapov v terminalu;

(k) „plovilo“ plovilo na celinskih plovnih poteh, kot je opredeljeno v poglavju 1 Direktive Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o določitvi tehničnih zahtev za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh ( 1 );

(l) „ciljna referenčna vrednost“ smernico za celovito oceno ustreznosti tehničnih ukrepov v prilogah ter ni mejna vrednost, v primerjavi s katero se bo merila učinkovitost posameznih naprav, terminalov in bencinskih servisov;

(m) „vmesno skladiščenje hlapov“ vmesno skladiščenje hlapov v cisterni s pritrjenim pokrovom v terminalu za kasnejši prenos v drug terminal in tamkajšnjo rekuperacijo. Prenos hlapov iz ene naprave za skladiščenje na terminalu v drugo se ne šteje kot vmesno skladiščenje hlapov v smislu te direktive;

(n) „naprava za polnjenje“ katerikoli objekt v terminalu, v katerem se premični rezervoarji lahko polnijo z bencinom. Naprave polnjenje za avtocisterne sestavlja en ali več „polnilnih otokov“;

(o) „polnilni otok“ katerikoli sestav v terminalu, kjer se posamezna avtocisterna lahko kadarkoli napolni z bencinom.

1. Naprave za skladiščenje se projektirajo in upravljajo skladno s tehničnimi določbami Priloge I.

Te določbe so namenjene zmanjšanju skupnih letnih izgub bencina zaradi polnjenja in skladiščenja v vseh napravah za skladiščenje v terminalih pod ciljno referenčno vrednost 0,01 % mase na maso (m/m) količine pretočenega bencina.

Države članice lahko ohranijo ali zahtevajo strožje ukrepe na svojem celotnem ozemlju ali na geografskih območjih, kjer je ugotovljeno, da so zaradi posebnih razmer taki ukrepi potrebni za varovanje zdravja ljudi ali okolja.

Države članice lahko sprejmejo tehnične ukrepe za zmanjšanje izgub bencina, ki se razlikujejo od ukrepov, ki jih določa Priloga I, če je bilo dokazano, da so taki drugi ukrepi vsaj enako učinkoviti.

Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o vseh sprejetih ukrepih ali o posebnih ukrepih iz tega odstavka, ki jih predvidevajo, ter o razlogih za njihovo sprejetje.

(b) tri leta od datuma iz člena 10 za obstoječe naprave, če je količina bencina, pretočenega v terminalu, večja od 50 000 ton/leto;

(c) šest let od datuma iz člena 10 za obstoječe naprave, če je količina bencina, pretočenega v terminalu, večja od 25 000 ton/leto;

(d) devet let od datuma iz člena 10 za vse ostale obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih.

1. Oprema za polnjenje in praznjenje se projektira in upravlja skladno s tehničnimi določbami Priloge II.

Te določbe so namenjene zmanjšanju skupnih letnih izgub bencina zaradi polnjenja in praznjenja premičnih rezervoarjev v terminalih pod ciljno referenčno vrednost 0,005 % m/m količine pretočenega bencina.

Države članice lahko sprejmejo tehnične ukrepe za zmanjšanje izgub bencina, ki se razlikujejo od ukrepov, ki jih določa Priloga II, če je bilo dokazano, da so taki drugi ukrepi vsaj enako učinkoviti.

Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o vseh sprejetih ukrepih ali o posebnih ukrepih iz tega odstavka, ki jih predvidevajo, ter o razlogih za njihovo sprejetje. Komisija preveri združljivost teh ukrepov z določbami Pogodbe in določbami tega odstavka.

Vsi terminali z napravami za polnjenje avtocistern se opremijo z vsaj enim polnilnim otokom, ki ustreza tehničnim zahtevam za opremo za spodnje polnjenje, določenim v Prilogi IV. Te tehnične zahteve v rednih časovnih presledkih preverja Komisija in jih po potrebi spremeni. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(2).

(a) od datuma iz člena 10 za nove terminale za polnjenje avtocistern, železniških cistern in/ali plovil;

(b) tri leta od datuma iz člena 10 za obstoječe terminale za polnjenje avtocistern, železniških cistern in/ali plovil, če je količina pretočenega bencina večja od 150 000 ton/leto;

(c) šest let od datuma iz člena 10 za obstoječe terminale za polnjenje avtocistern in železniških cistern, če je količina pretočenega bencina večja od 25 000 ton/leto;

(d) devet let od datuma iz člena 10 za vse ostale obstoječe polnilne naprave v terminalih za polnjenje avtocistern in železniških cistern.

3. Devet let po datumu iz člena 10 se za vse polnilne otoke za polnjenje avtocistern v terminalih uporabljajo zahteve za opremo za spodnje polnjenje iz Priloge IV, razen če so izvzete po določbah odstavka 4.

(a) obstoječe terminale s količino pretočenega bencina, manjšo od 10 000 ton/leto in;

(b) nove terminale na majhnih oddaljenih otokih s količino pretočenega bencina, manjšo od 5 000 ton/leto.

5. Kraljevina Španija lahko odobri enoletno odstopanje od časovne omejitve, določene v odstavku 2(b).

1. Premični rezervoarji se projektirajo in upravljajo skladno z naslednjimi zahtevami:

(a) premični rezervoarji se projektirajo in upravljajo tako, da se po praznjenju ostanki bencinskih hlapov zadržijo v rezervoarju;

(b) premični rezervoarji, s katerimi se bencin dostavlja na bencinske servise in terminale, se projektirajo in upravljajo tako, da prevzamejo in zadržijo povratne hlape iz naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ali v terminalih. Pri železniških cisternah je to potrebno le, če bencin dostavljajo bencinskim servisom ali terminalom, ki uporabljajo vmesno skladiščenje hlapov;

(c) razen če gre za izpust skozi razbremenilne ventile, se hlapi, navedeni v pododstavkih (a) in (b), zadržijo v premičnem rezervoarju do ponovnega polnjenja v terminalu.

Če se po praznjenju premični rezervoar naknadno uporablja za proizvode, ki niso bencin, in če rekuperacija hlapov ali njihovo vmesno skladiščenje ni mogoče, se prezračevanje lahko dovoli na geografskih območjih, kjer ni verjetno, da bi emisije pomembno prispevale k okoljskim ali zdravstvenim problemom.

(d) Pristojni organi držav članic morajo zagotoviti, da se na avtocisternah redno opravljajo preizkusi tesnjenja ter da se v rednih časovnih presledkih preverja pravilno delovanje dihalnih razbremenilnih ventilov na vseh premičnih rezervoarjih.

(a) od datuma iz člena 10 za nove avtocisterne, železniške cisterne in plovila;

(b) tri leta od datuma iz člena 10 za obstoječe železniške cisterne in plovila, če se polnijo v terminalu, za katerega se uporablja zahteva iz člena 4(1);

(c) za obstoječe avtocisterne, kadar se na novo opremijo za spodnje polnjenje skladno z tehničnimi zahtevami iz Priloge IV.

3. Z odstopanjem se določbe odstavka 1, pododstavkov (a), (b) in (c), ne uporabljajo za izgube hlapov, nastale pri meritvah z merilnimi palicami, če gre za:

(b) nove premične rezervoarje, ki začnejo delovati v štirih letih po datumu iz člena 10.

1. Oprema za polnjenje in skladiščenje se projektira in upravlja skladno s tehničnimi določbami Priloge III.

Te določbe so namenjene zmanjšanju skupnih letnih izgub bencina zaradi polnjenja naprav za skladiščenje na bencinskih servisih pod ciljno referenčno vrednost 0,01 % m/m količine pretočenega bencina.

Države članice lahko sprejmejo tehnične ukrepe za zmanjšanje izgub bencina, ki se razlikujejo od ukrepov, ki jih določa Priloga III, če je dokazano, da so taki drugi ukrepi vsaj enako učinkoviti.

Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o vseh sprejetih ukrepih ali o posebnih ukrepih iz tega odstavka, ki jih predvidevajo, ter o razlogih za njihovo sprejetje.

— obstoječe bencinske servise s količino pretočenega bencina, večjo od 1 000 m3/leto,

— obstoječe bencinske servise, ne glede na količino pretočenega bencina, ki so nameščeni pod stalnimi stanovanjskimi predeli ali delovnimi površinami;

(d) devet let od datuma iz člena 10 za vse druge obstoječe bencinske servise.

3. Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za bencinske servise s količino pretočenega bencina, manjšo od 100 m3/leto.

4. Za bencinske servise z letno količino pretočenega bencina, manjšo od 500 m3/leto lahko države članice odobrijo odstopanje od zahtev iz odstavka 1, kadar je bencinski servis na geografskem območju ali na kraju, kjer ni verjetno, da bi emisije hlapov pomembno prispevale k okoljskim ali zdravstvenim problemom.

Države članice obvestijo Komisijo o podrobnostih območij, na katerih nameravajo odobriti tako odstopanje, pozneje pa tudi o kakršnih koli spremembah na teh območjih.

5. Kraljevina Nizozemska lahko odobri odstopanje od časovnega razporeda iz odstavka 2 pod naslednjimi pogoji:

— ukrepi, zahtevani po tem členu, se izvajajo kot del širšega obstoječega nacionalnega programa za bencinske servise, v katerem se istočasno obravnavajo različni okoljski problemi, kot so onesnaževanje voda, zraka in tal ter onesnaževanje z odpadki, in katerega izvajanje je natančno časovno načrtovano,

— časovni razpored se lahko spremeni za največ dve leti, vsi programi pa se končajo v roku, določenem v odstavku 2(d),

— Komisiji je treba sporočiti sklep o odstopanju od časovnega razporeda iz odstavka 2, skupaj z vsemi podatki o obsegu in trajanju odstopanja.

6. Kraljevina Španija in Portugalska republika lahko odobrita enoletno odstopanje od roka, določenega v odstavku 2(b).

Razen za mejne vrednosti iz točke 2 Priloge II lahko Komisija priloge k tej direktivi prilagodi tehničnemu napredku. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(2).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Komisijo se poziva, da skupaj s svojimi poročili, kadar je to primerno, predloži predloge za spremembo te direktive, zlasti skupaj s predlogom za razširitev področja uporabe, tako da se vključijo tudi sistemi za nadzor nad hlapi in rekuperacijo za naprave za polnjenje in za ladje.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 1995. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

1. Zunanja stena in pokrov nadzemnih cistern morata biti prebarvana z barvo s skupno odbojnostjo toplotnega sevanja 70 % ali več. Barvanje se lahko načrtuje tako, da se v treh letih izvede kot del običajnega ciklusa vzdrževanja cistern. Države članice lahko odobrijo odstopanje od te določbe, kadar je to potrebno za varovanje posebnih krajinskih območij, ki jih je določil nacionalni organ.

Ta določba se ne uporablja za cisterne, povezane z napravo za rekuperacijo hlapov, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge II, točka 2.

2. Cisterne z zunanjimi plavajočimi pokrovi morajo biti opremljene s primarnim tesnilom, ki prekriva krožni prostor med steno cisterne in zunanjim obodom plavajočega pokrova, ter s sekundarnim tesnilom, nameščenim nad primarnim tesnilom. Tesnili naj bi bili zasnovani tako, da se skupno zadrži vsaj 95 % hlapov v primerjavi s primerljivo cisterno s pritrjenim pokrovom, ki nima mehanizma za zadrževanje hlapov (to je cisterna s pritrjenim pokrovom, ki ima samo dihalni razbremenilni ventil).

3. Kjer je rekuperacija hlapov potrebna skladno s členom 4 Direktive (glej Prilogo II), morajo biti vse nove naprave za skladiščenje v terminalih:

(a) cisterne s pritrjenim pokrovom, povezane z napravo za rekuperacijo hlapov, skladne z zahtevami Priloge II; ali

(b) zasnovane z zunanjim ali notranjim plavajočim pokrovom, opremljenim s primarnim in sekundarnim tesnilom, da se izpolnijo zahteve za učinkovitost iz točke 2.

(a) biti povezane z napravo za rekuperacijo hlapov skladno z zahtevami Priloge II; ali

(b) imeti notranji plavajoči pokrov s primarnim tesnilom, ki naj bi bilo zasnovano tako, da se skupno zadrži vsaj 90 % hlapov glede na primerljivo cisterno s pritrjenim pokrovom, ki nima sistema za zadrževanje hlapov.

5. Zahteve za sistem za zadrževanje hlapov iz točk 3 in 4 se ne uporabljajo za cisterne s pritrjenim pokrovom v terminalih, kadar je vmesno skladiščenje hlapov dovoljeno po Prilogi II, točka 1.

1. Izpodrinjeni hlapi iz premičnega rezervoarja, ki se polni, se morajo skozi povezovalni vod, neprepusten za hlape, vrniti v napravo za rekuperacijo hlapov, da se v terminalu obnovijo.

Ta določba se ne uporablja za cisterne z zgornjim polnjenjem, če je tak polnilni sistem dovoljen.

V terminalih, kjer se z bencinom polnijo plovila, lahko naprava za sežiganje hlapov nadomesti napravo za rekuperacijo hlapov, če rekuperacija ni varna ali je tehnično nemogoča zaradi količine povratnih hlapov. Zahteve glede emisij v zrak iz naprave za rekuperacijo veljajo tudi za napravo za sežiganje hlapov.

V terminalih, s količino pretočenega bencina, manjšo od 25 000 ton/leto, se takojšnja rekuperacija hlapov v terminalu lahko nadomesti z vmesnim skladiščenjem hlapov.

2. Povprečna koncentracija hlapov pri izpustu iz naprave za rekuperacije –ob upoštevanju korekcije zaradi razredčevanja med postopkom — ne sme presegati 35 g/normalni kubični meter (Nm3) na uro.

Združeno kraljestvo lahko za naprave za rekuperacijo hlapov, vgrajene pred 1. januarjem 1993, odobri odstopanje od mejne urne vrednosti 35 g/Nm3 iz te priloge pod naslednjimi pogoji:

— naprava izpolnjuje mejno urno vrednost 50 g/Nm3, izmerjeno skladno s tehničnimi zahtevami iz te priloge,

— odstopanje preneha veljati najkasneje devet let po datumu iz člena 10 te direktive,

— Komisija je treba uradno obvestiti o posameznih napravah, na katere vpliva to odstopanje, skupaj z informacijami o količini pretočenega bencina in o emisijah hlapov iz naprave.

Pristojni organi držav članic morajo zagotoviti, da se določijo načini meritev in metode analize ter njihova pogostnost.

Meritve je treba izvesti v enem polnem delovnem dnevu (najmanj sedem ur) normalnega pretakanja bencina.

Meritve so lahko neprekinjene ali prekinjene. Če se uporabljajo prekinjene meritve, je treba opraviti vsaj štiri meritve na uro.

Skupna napaka merjenja zaradi uporabljene opreme, umerilnega plina in uporabljenega postopka ne sme presegati 10 % izmerjene vrednosti.

Uporabljena oprema mora biti primerna za merjenje vsaj tako majhnih koncentracij kot je 3 g/Nm3.

3. Pristojni organi držav članic morajo zagotoviti, da se povezovalni vodi in cevovodi redno pregledujejo, da ne puščajo.

4. Pristojni organi držav članic morajo zagotoviti, da se na polnilnem otoku polnjenje prekine, če pride do puščanja hlapov. Na polnilni otok je treba vgraditi opremo za tako prekinitev.

5. Kadar je dovoljeno zgornje polnjenje premičnih rezervoarjev, mora biti iztok polnilne roke potisnjen proti dnu premičnega rezervoarja, da pri polnjenju ne pride do pljuskanja.

ZAHTEVE ZA NAPRAVE POLNJENJE IN SKLADIŠČENJE NA BENCINSKIH SERVISIH IN V TERMINALIH, KJER SE VMESNO SKLADIŠČIJO HLAPI

Hlape, izpodrinjene zaradi pretakanja bencina v naprave za skladiščenje na bencinskih servisih in v cisterne s pritrjenim pokrovom, uporabljene za vmesno skladiščenje hlapov, je treba skozi povezovalni vod, neprepusten za hlape, vrniti v premični rezervoar, s katerim se dostavlja bencin. Polnjenje ni mogoče, razen če je vse urejeno in vse naprave pravilno delujejo.

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA SPODNJE POLNJENJE, ZBIRANJE HLAPOV TER VAROVANJE EVROPSKIH AVTOCISTERN PRED PRENAPOLNITVIJO

1.1 Spojka za tekočine na polnilni roki mora biti ženska spojka, ki se mora združiti s štiricolskim API (101,6 mm) moškim adapterjem, nameščenem na vozilu, kot je določeno v:

— API Recommended Practice 1 004 ;

— Seventh Edition, November 1988.

Bottom loading and vapour recovery for MC-306 tank motor vehicles (Section 2.1.1.1 — Type of adapter used for bottom loading)

1.2 Spojka za zbiranje hlapov na cevi za zbiranje hlapov na polnilnem otoku mora biti hitro razstavljiva ženska spojka, ki se mora združiti s štiricolskim (101,6 mm) hitro razstavljivim moškim adapterjem na vozilu, kot je določeno v:

— API Recommended Practice 1 004 ;

— Seventh Edition, November 1988.

Bottom loading and vapour recovery for MC-306 tank motor vehicles (Section 4.1.1.2 — Vapour-recovery adapter)

2.1 Običajna hitrost polnjenja mora biti 2 300 litrov na minuto (največ 2 500 litrov na minuto) za posamezno polnilno roko.

2.2 Kadar teminal obratuje pri največji obremenitvi sme njegov sistem za zbiranje hlapov na polnilnem otoku, skupaj z napravo za rekuperacijo hlapov, na adapterju za zbiranje hlapov na strani pri vozilu povzročiti povratni tlak največ 55 milibarov.

2.3 Vsa certificirana vozila za spodnje polnjenje bodo imela nameščeno identifikacijsko tablico z navedenim največjim dovoljenim številom polnilnih rok, ki lahko delujejo hkrati, pri čemer je zagotovljeno, da se preko predelka ventilov P in V ne izpuščajo hlapi kadar je povratni tlak v sistemu 55 milibarov, kot je določeno v 2.2.

Polnilni otok mora biti opremljen s kontrolno enoto za zaznavanje prenapolnitve, ki mora, če je povezana z vozilom, dati zanesljiv odobritveni signal, da omogoči polnjenje, pod pogojem, da noben od senzorjev prenapolnitve v predelku ne zazna zgornjega nivoja.

3.1 Vozilo mora biti priključeno na kontrolno enoto na polnilnem otoku s standardiziranim desetpolnim električnim konektorjem. Moški konektor mora biti nameščen na vozilo, ženski konektor pa pritrjen na kabel, povezan s kontrolno enoto, nameščeno na polnilnem otoku.

3.2 Detektorji zgornjega nivoja na vozilu morajo biti dvožilni termistorski senzorji, dvožilni optični senzorji, petžilni optični senzorji ali primeren ekvivalent, pod pogojem, da je sistem zanesljiv. (Opomba: termistorji morajo imeti negativni temperaturni koeficient).

3.3 Kontrolna enota na polnilnem otoku mora biti primerna za dvožilni in petžilni sistem na vozilu.

3.4 Vozilo mora biti povezano s polnilnim otokom s skupno povratno žico senzorjev prenapolnitve, ki mora biti preko šasije vozila priključena na deseti pol moškega konektorja. Deseti pol na ženskem konektorju mora biti priključen na ohišje kontrolne enote, ki pa mora biti priključena na ozemljen polnilni otok.

3.5 Vsa certificirana vozila za spodnje polnjenje morajo imeti identifikacijsko tablico (glej 2.3), ki določa vrsto nameščenih senzorjev za zaznavanje prenapolnitve (npr. dvožilni ali petžilni).

4.1 Projektna zasnova naprav za polnjenje s tekočino in naprav za zbiranje hlapov na polnilnem otoku mora temeljiti na naslednjem ohišju za priključke na vozilu.

4.1.1 Višina središčne črte adapterjev za tekočine mora biti: največ 1,4 metra (neobremenjeno); najmanj 0,5 metra (obremenjeno), pri čemer je priporočena višina 0,7 do 1,0 metra.

4.1.2 Vodoravna razdalja med adapterji ne sme biti manjša od 0,25 metra (priporočena najmanjša razdalja je 0,3 metra).

4.1.3 Vsi adapterji za tekočino morajo biti nameščeni znotraj ohišja, katerega dolžina ne presega 2,5 metra.

4.1.4 Adapter za zbiranje hlapov naj bi bil po možnosti nameščen desno od adapterjev za tekočino in na višini, ki ne presega 1,5 metra (neobremenjeno) in ni manjša od 0,5 metra (obremenjeno).

4.2 Priključek za ozemljitev/prenapolnitev mora biti nameščen desno od adapterjev za tekočino in adapterjev za zbiranje hlapov in na višini, ki ne presega 1,5 metra (neobremenjeno) in ni manjša od 0,5 metra (obremenjeno).

4.3 Omenjeni priključki morajo biti nameščeni samo na eni strani vozila.

Polnjenje ne sme biti dovoljeno, če združena kontrolna enota za ozemljitev/prenapolnitev ne da odobritvenega signala.

V primeru prenapolnitve ali če vozilo ni več ozemljeno, mora kontrolna enota na polnilnem otoku zapreti kontrolni ventil za polnjenje otoka.

Polnjenje ne sme biti dovoljeno, če cev za zbiranje hlapov ni priključena na vozilo ter se izpodrinjeni hlapi ne morejo prosto pretakati iz vozila v sistem za zbiranje hlapov v obratu.

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003	L 284	1	31.10.2003
►M2	UREDBA (ES) št. 1137/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008	L 311	1	21.11.2008
►M3	SKLEP (EU) 2018/853 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018	L 150	155	14.6.2018