01994L0062 — SL — 04.07.2018 — 007.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365 31.12.1994, str. 10) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003 |
L 284 |
1 |
31.10.2003 |
|
|
DIREKTIVA 2004/12/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. februarja 2004 |
L 47 |
26 |
18.2.2004 |
|
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/20/ES z dne 9. marca 2005 |
L 70 |
17 |
16.3.2005 |
|
|
UREDBA (ES) št. 219/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2009 |
L 87 |
109 |
31.3.2009 |
|
|
DIREKTIVA KOMISIJE 2013/2/EU Besedilo velja za EGP z dne 7. februarja 2013 |
L 37 |
10 |
8.2.2013 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2015/720 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 29. aprila 2015 |
L 115 |
11 |
6.5.2015 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2018/852 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 30. maja 2018 |
L 150 |
141 |
14.6.2018 |
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 94/62/ES
z dne 20. decembra 1994
o embalaži in odpadni embalaži
Člen 1
Cilji
1. Cilj te direktive je uskladitev nacionalnih predpisov za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, da se, po eni strani, prepreči njen kakršenkoli vpliv na okolje vseh držav članic kot tudi tretjih držav ali da se tak vpliv zmanjša, s čimer se zagotovi visoka raven varstva okolja, ter, po drugi strani, da se zagotovi delovanje notranjega trga in se preprečijo trgovinske ovire kot tudi izkrivljanje in omejevanje konkurence v Skupnosti.
2. V ta namen ta direktiva določa ukrepe, katerih poglavitni cilj je preprečevati nastajanje odpadne embalaže, dodatna temeljna načela pa obsegajo ponovno uporabo embalaže, recikliranje in druge oblike predelave odpadne embalaže, da bi se zmanjšal obseg končnega odstranjevanja takšnih odpadkov, in da bi se prispevalo k prehodu na krožno gospodarstvo.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta direktiva velja za vso embalažo, dano v promet v Skupnosti, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali katerem koli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material.
2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v veljavne zahteve o kakovosti embalaže, kot so na primer zahteve o varnosti, varovanju zdravja in higieni embaliranih izdelkov, ali veljavne zahteve o prevozu, ali v določbe Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih ( 1 ).
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej direktivi:
1. „embalaža“ pomeni vse proizvode iz kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo in predstavitev, od surovin do obdelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku. Šteje se, da so embalaža tudi „nevračljivi predmeti“, ki se uporabljajo za enak namen.
„Embalažo“ sestavlja samo:
(a) prodajna embalaža ali primarna embalaža; t. j. embalaža, ki na prodajnem mestu končnemu uporabniku ali potrošniku predstavlja prodajno enoto;
(b) skupinska embalaža ali sekundarna embalaža; t. j. embalaža, ki na prodajnem mestu predstavlja paket določenega števila prodajnih enot, ki se končnemu uporabniku ali potrošniku lahko proda kot celota ali pa služi le kot sredstvo za napolnitev polic na prodajnem mestu; s proizvoda se lahko odstrani, ne da bi to vplivalo na njegove lastnosti;
(c) transportna embalaža ali terciarna embalaža; t. j. embalaža, katere namen je olajšati prenašanje večjega števila prodajnih enot ali skupinskih embalaž in njihov prevoz, da se prepreči neposredno dotikanje in poškodbe pri prevozu. Transportna embalaža ne vključuje zabojnikov za cestni, železniški, ladijski in letalski prevoz.
Opredelitev pojma „embalaža“ temelji tudi na spodaj navedenih merilih. Predmeti, navedeni v prilogi I, so primeri, ki ponazarjajo uporabo teh meril.
(i) Šteje se, da so predmeti embalaža, če ustrezajo zgoraj navedeni opredelitvi pojma, ne da bi to posegalo v druge morebitne funkcije embalaže, razen če je predmet sestavni del proizvoda in je potreben za to, da vsebuje, podpira ali ohranja navedeni proizvod njegovo celotno življenjsko dobo ter je namenjeno, da se vsi elementi uporabijo, potrošijo ali odstranijo skupaj.
(ii) Šteje se, da so predmeti, ki so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, ter „odstranljivi“ predmeti, ki so prodani, napolnjeni ali oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, embalaža, pod pogojem, da imajo funkcijo embalaže.
(iii) Šteje se, da so sestavine embalaže in dodatni elementi, vključeni v embalažo, del embalaže, v katero so vključeni. Šteje se, da so dodatni elementi, ki so neposredno obešeni ali pritrjeni na proizvod in ki opravljajo funkcijo embalaže, embalaža, razen če so sestavni del tega proizvoda ter je namen, da se vsi elementi potrošijo ali odstranijo skupaj.
▼M7 —————
1a. „plastika“ pomeni polimer v smislu člena 3(5) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), ki so mu lahko dodani aditivi ali druge snovi ter se lahko uporabi kot glavna strukturna komponenta nosilnih vrečk;
1b. „plastične nosilne vrečke“ pomeni nosilne vrečke, z ročaji ali brez, iz plastike, ki so na voljo potrošnikom na prodajnem mestu blaga ali izdelkov;
1c. „lahke plastične nosilne vrečke“ pomeni plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov;
1d. „zelo lahke plastične nosilne vrečke“ pomeni plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so potrebne iz higienskih razlogov ali namenjene za primarno embalažo nepredpakiranih živil, če to prispeva k temu, da se zavrže manj hrane;
1e. „okso-razgradljive plastične nosilne vrečke“ pomeni plastične nosilne vrečke iz plastičnih materialov, ki vsebujejo aditive, ki sprožijo razgradnjo plastičnega materiala v mikrodelce;
2. „odpadna embalaža“ pomeni kakršno koli embalažo ali embalažni material, ki ga zajema opredelitev pojma odpadek iz člena 3 Direktive 2008/98/ES, razen ostankov iz proizvodnje;
2a. „vračljiva embalaža“ pomeni embalažo, ki je bila zasnovana, oblikovana in dana na trg, da bi v svojem življenjskem ciklu opravila več poti ali krogov, tako da bi se znova napolnila ali uporabila za isti namen, za katerega je bila zasnovana;
2b. „sestavljena embalaža“ pomeni embalažo, narejeno iz dveh ali več slojev različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče ločiti in ki tvorijo eno samo neločljivo enoto, sestavljeno iz notranjega vsebnika in zunanjega ohišja, ki se kot taka polni, shranjuje, prevaža in prazni;
2c. uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „ravnanje z odpadki“, „zbiranje“, „ločeno zbiranje“, „preprečevanje“, „ponovna uporaba“, „obdelava“, „predelava“, „recikliranje“, „odstranjevanje“ in „sistem razširjene odgovornosti proizvajalca“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES;
▼M7 —————
11. „gospodarski subjekti“ v zvezi z embalažo pomeni dobavitelje embalažnih materialov, proizvajalce embalaže in obrate za predelavo embalaže, embalerje in uporabnike, uvoznike, trgovce in distributerje, državne organe in organizacije javnega prava;
12. „prostovoljni sporazum“ pomeni formalni sporazum, sklenjen med pristojnimi javnimi oblastmi države članice in zadevnimi gospodarskimi sektorji, ki mora biti dostopen vsem strankam, ki želijo izpolnjevati pogoje sporazuma, da bi dosegle cilje te direktive.
Člen 4
Preprečevanje
1. Države članice zagotovijo, da se poleg ukrepov, sprejetih v skladu s členom 9, izvajajo tudi drugi preventivni ukrepi, da se prepreči nastajanje odpadne embalaže in zmanjša vpliv embalaže na okolje.
Ti drugi preventivni ukrepi so lahko nacionalni programi, spodbude za zmanjševanje vpliva embalaže na okolje s pomočjo sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca ali podobni ukrepi, ki se sprejmejo, če je ustrezno, po posvetovanju z gospodarskimi subjekti ter okoljskimi in potrošniškimi organizacijami in so zasnovani za zbliževanje in izkoriščanje številnih spodbud, sprejetih v državah članicah za namene preprečevanja.
Države članice uporabijo ekonomske instrumente in druge ukrepe za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki, kot so tisti, ki so navedeni v Prilogi IVa k Direktivi 2008/98/ES, ali druge ustrezne instrumente in ukrepe.
1a. Države članice sprejmejo ukrepe za trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na njihovem ozemlju.
Ti ukrepi lahko vključujejo uporabo nacionalnih ciljev za zmanjšanje potrošnje, ohranitev ali uvedbo ekonomskih instrumentov in tržnih omejitev z odstopanjem od člena 18, če so te omejitve sorazmerne in nediskriminatorne.
Ti ukrepi so lahko različni, odvisno od vpliva lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje, ko so te predelane ali odstranjene, njihovih lastnosti, ki omogočajo kompostiranje teh vrečk, njihove trajnosti ali določenega namena uporabe teh vrečk.
Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključujejo eno ali oboje od naslednjega:
(a) sprejetje ukrepov za zagotovitev, da letna raven potrošnje ne bo presegla 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019, oziroma 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025; lahko pa se določijo enakovredni cilji, izraženi v masi. Zelo lahke plastične nosilne vrečke se lahko izključijo iz nacionalnih ciljev glede potrošnje;
(b) sprejetje instrumentov do 31. decembra 2018 za zagotovitev, da lahke plastične nosilne vrečke ne bodo brezplačno na voljo na prodajnem mestu blaga ali izdelkov, razen če se uvedejo enako učinkoviti instrumenti. Zelo lahke plastične nosilne vrečke se lahko izključijo iz teh ukrepov.
Od 27. maja 2018 države članice pri predložitvi podatkov Komisiji o embalaži in odpadni embalaži v skladu s členom 12 poročajo o letni potrošnji lahkih plastičnih nosilnih vrečk.
Komisija do 27. maja 2016 sprejme izvedbeni akt, v katerem določi metodologijo za izračun letne potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo in prilagodi obliko preglednic za poročanje, sprejetih v skladu s členom 12(3). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2).
1b. Brez poseganja v člen 15 lahko države članice sprejmejo ukrepe, na primer ekonomske instrumente in nacionalne cilje za zmanjšanje potrošnje, in sicer za vse vrste plastičnih nosilnih vrečk ne glede na debelino njihove stene.
1c. Komisija in države članice vsaj prvo leto po 27. novembru 2016 dejavno spodbujajo kampanje za obveščanje in ozaveščanje javnosti glede škodljivega vpliva pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje.
2. Komisija pomaga pospeševati preprečevanje tako, da skladno s členom 10 spodbuja razvoj ustreznih evropskih standardov. Namen standardov je v skladu s členoma 9 in 10 zmanjšati vpliv embalaže na okolje.
▼M7 —————
Člen 5
Ponovna uporaba
1. Države članice v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES sprejmejo ukrepe za spodbujanje povečanja deleža vračljive embalaže, dane na trg, in sistemov za ponovno uporabo embalaže na za okolje varen način in v skladu s Pogodbo, ne da bi bila pri tem ogrožena higiena živil ali varnost potrošnikov. Ti ukrepi lahko med drugim vključujejo:
(a) uporabo sistemov kavcij;
(b) določitev kvalitativnih ali kvantitativnih ciljev;
(c) uporabo ekonomskih spodbud;
(d) določitev minimalnega odstotka vračljive embalaže, ki je vsako leto dana na trg, za vsak tok embalaže.
2. Država članica se lahko odloči, da bo prilagojeno raven ciljev iz točk (f) do (i) člena 6(1) za dano leto dosegla z upoštevanjem povprečnega deleža vračljive prodajne embalaže, ki je bila v predhodnih treh letih prvič dana na trg in ponovno uporabljena kot del sistema za ponovno uporabo embalaže.
Prilagojena raven se izračuna tako, da se:
(a) od ciljev, določenih v točkah (f) in (h) člena 6(1), odšteje delež vračljive prodajne embalaže iz prvega pododstavka tega odstavka v vsej prodajni embalaži, ki je bila dana na trg, in
(b) od ciljev, določenih v točkah (g) in (i) člena 6(1), odšteje delež vračljive prodajne embalaže iz prvega pododstavka tega odstavka iz zadevnega embalažnega materiala v vsej prodajni embalaže iz tega materiala, ki je bila dana na trg.
Pri izračunu zadevne prilagojene ravni cilja se upošteva največ pet odstotnih točk tega deleža.
3. Država članica lahko pri izračunu ciljev iz točke (f), točke (g)(ii), točke (h) in točke (i)(ii) člena 6(1) upošteva količine lesene embalaže, ki se popravi zaradi ponovne uporabe.
4. Da se zagotovijo enotni pogoji za uporabo odstavkov 2 in 3 tega člena, Komisija do 31. marca 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov ter za izračun ciljev v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).
5. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda podatke o vračljivi embalaži, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 12 in Prilogo III, da bi preučila izvedljivost določitve kvantitativnih ciljev za ponovno uporabo embalaže, vključno s pravili za izračun, in vse nadaljnje ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe embalaže. V ta namen Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.
Člen 6
Predelava in recikliranje
1. Za skladnost s cilji te direktive države članice storijo vse potrebno, da dosežejo naslednje ciljne deleže, ki vključujejo njihovo celotno ozemlje:
(a) najpozneje do 30. junija 2001 se bo predelalo ali sežgalo v sežigalnicah odpadkov z izrabo energije najmanj 50 masnih % in največ 65 masnih % odpadne embalaže;
(b) najpozneje do 31. decembra 2008 se bo predelalo ali sežgalo v sežigalnicah odpadkov z izrabo energije najmanj 60 masnih % odpadne embalaže;
(c) najkasneje do 30. junija 2001 se bo recikliralo najmanj 25 masnih % in največ 45 masnih % vseh embalažnih materialov, vsebovanih v odpadni embalaži, pri čemer bo masni delež vsakega embalažnega materiala najmanj 15 %;
(d) najkasneje do 31. decembra 2008 se bo recikliralo najmanj 55 masnih % in največ 80 masnih % odpadne embalaže;
(e) najkasneje 31. decembra 2008 se bodo za materiale, vsebovane v odpadni embalaži, dosegli naslednji minimalni ciljni deleži recikliranja:
(i) 60 masnih % za steklo;
(ii) 60 masnih % za papir in karton;
(iii) 50 masnih % za kovine;
(iv) 22,5 masnih % za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se reciklira nazaj v plastiko;
(v) 15 masnih % za les;
(f) najpozneje do 31. decembra 2025 se bo recikliralo najmanj 65 masnih % vse odpadne embalaže;
(g) najpozneje do 31. decembra 2025 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži za naslednje specifične odpadne embalažne materiale:
(i) 50 % plastike;
(ii) 25 % lesa;
(iii) 70 % železa in jekla;
(iv) 50 % aluminija;
(v) 70 % stekla;
(vi) 75 % papirja in kartona;
(h) najpozneje do 31. decembra 2030 se bo recikliralo najmanj 70 masnih % vse odpadne embalaže;
(i) najpozneje do 31. decembra 2030 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži za naslednje specifične odpadne embalažne materiale:
(i) 55 % plastike;
(ii) 30 % lesa;
(iii) 80 % železa in jekla;
(iv) 60 % aluminija;
(v) 75 % stekla;
(vi) 85 % papirja in kartona.
1a. Država članica lahko brez poseganja v točki (f) in (h) odstavka 1 podaljša roke za doseganje ciljev iz točke (g)(i) do (vi) in točke (i)(i) do (vi) odstavka 1 za največ pet let, in sicer pod naslednjimi pogoji:
(a) odstopanje je omejeno na največ 15 odstotnih točk iz posameznega cilja ali razdeljeno med dva cilja,
(b) zaradi odstopanja se stopnja recikliranja za posamezni cilj ne zniža pod 30 %,
(c) zaradi odstopanja se stopnja recikliranja za posamezni cilj iz točke (g)(v) in (vi) in točke (i)(v) in (v) odstavka 1 ne zniža pod 60 %, in
(d) država članica najpozneje 24 mesecev pred iztekom zadevnega roka iz točke (g) ali (i) odstavka 1 tega člena uradno obvesti Komisijo o svoji nameri, da bo podaljšala zadevni rok, ter ji posreduje načrt izvajanja v skladu s Prilogo IV k tej direktivi. Država članica lahko ta načrt vključi v načrt izvajanja, predložen v skladu s točko (b) člena 11(3) Direktive 2008/98/ES.
1b. Komisija lahko v treh mesecih od prejema načrta izvajanja, predloženega v skladu s točko (d) odstavka 1a, zahteva od države članice, da ta načrt pregleda, če meni, da ni skladen z zahtevami iz Priloge IV. Zadevna država članica predloži spremenjeni načrt v treh mesecih od prejema zahteve Komisije.
1c. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda cilje iz točk (h) in (i) odstavka 1 z namenom, da jih ohrani ali po potrebi zviša. V ta namen Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.
▼M7 —————
4. Države članice po potrebi pospešujejo uporabo materialov, pridobljenih iz reciklirane odpadne embalaže, za izdelavo embalaže in drugih proizvodov, tako da:
(a) izboljšujejo tržne pogoje za takšne materiale;
(b) preverjajo veljavne predpise, ki preprečujejo uporabo navedenih materialov.
▼M7 —————
6. Ukrepe in ciljne deleže iz odstavka 1 države članice objavijo in z njimi seznanijo širšo javnost in gospodarske subjekte.
7. Grčija, Irska in Portugalska se lahko zaradi posebnih razmer, t. j. velikega števila majhnih otokov, podeželskih in gorskih območij ter trenutne nizke stopnje porabe embalaže, odločijo:
(a) da bodo najpozneje do 30. junija 2001 dosegale nižje ciljne deleže, kakor so določeni v odstavkih 1(a) in (c), vendar bodo dosegale vsaj 25 % glede predelave ali recikliranja v sežigalnicah odpadkov z izrabo energije;
(b) da bodo hkrati odložile doseganje ciljnih deležev iz odstavkov 1(a) in (c) na poznejši rok, vendar ne dlje kakor do 31. decembra 2005;
(c) da bodo odložile doseganje ciljnih deležev iz odstavkov 1(b), (d) in (e) do datuma po lastni izbiri, vendar ne dlje kakor do 31. decembra 2011.
▼M7 —————
10. Državam članicam, ki so ali bodo pripravile programe, ki presegajo najvišje ciljne deleže iz odstavka 1, ter v ta namen zagotovijo ustrezne zmogljivosti za recikliranje in predelavo, se dovoli, da te ciljne deleže uresničujejo zaradi visoke stopnje varovanja okolja, pod pogojem, da se s temi ukrepi ne izkrivlja notranji trg in se drugih držav članic ne ovira, da bi ravnale v skladu s to direktivo. Države članice o takih ukrepih obvestijo Komisijo. Komisija potrdi te ukrepe, ko v sodelovanju z državami članicami preveri, da so skladni z zgoraj navedenimi preudarki ter da ne predstavljajo sredstev samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve trgovine med državami članicami.
11. Države, ki so postale članice Evropske unije na osnovi Pristopne pogodbe z dne 16. aprila 2003 lahko doseganje zastavljenih ciljev iz odstavka 1(b), (d) in (e) preložijo na poznejši datum, ki ga bodo določile same, vendar ne pozneje kot na 31. december 2012 za Češko republiko, Estonijo, Ciper, Litvo, Madžarsko, Slovenijo in Slovaško; 31. december 2013 za Malto, 31. december 2014 za Poljsko in 31. december 2015 za Latvijo.
Člen 6a
Pravila za izračun doseganja ciljev
1. Za namene izračuna, ali so doseženi cilji iz točk (f) do (i) člena 6(1):
(a) države članice izračunajo maso odpadne embalaže, nastale in reciklirane v izbranem koledarskem letu. Odpadna embalaža, ki je nastala v državi članici, se lahko šteje, da je enaka količini embalaže, ki je bila dana na trg v tej državi v istem letu;
(b) se masa reciklirane odpadne embalaže izračuna kot masa embalaže, ki je postala odpadek in v zvezi s katero so bili opravljeni vsi potrebni postopki preverjanja, sortiranja in drugi predhodni postopki, s katerimi se odstranijo odpadni materiali, ki niso cilj poznejše predelave, in se zagotovi visoka kakovost recikliranja, ki vstopa v postopek recikliranja, v katerem se odpadni materiali dejansko ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi;
2. Za namene točke (a) odstavka 1 se odpadna embalaža stehta, ko odpadki vstopijo v postopek recikliranja.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko reciklirana odpadna embalaža stehta na izhodu iz katerega koli postopka sortiranja, pod pogojem, da:
(a) se takšni izhodni odpadki nato reciklirajo;
(b) se masa materialov ali snovi, ki se odstranijo v nadaljnjih postopkih pred postopkom recikliranja in se nato ne reciklirajo, ne vključi v maso odpadkov, ki se poročajo kot reciklirani.
3. Države članice vzpostavijo učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti odpadne embalaže, da zagotovijo, da so izpolnjeni pogoji iz točke (a) odstavka 1 tega člena in točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena. Da se zagotovita zanesljivost in točnost zbranih podatkov o recikliranih odpadkih, lahko sistem sestoji iz elektronskih registrov, vzpostavljenih na podlagi člena 35(4) Direktive 2008/98/ES, tehničnih specifikacij za zahteve glede kakovosti sortiranih odpadkov ali stopenj povprečnih izgub za sortirane odpadke za različne vrste odpadkov in prakse ravnanja z njimi. Stopnje povprečnih izgub se uporabijo samo v primerih, kadar zanesljivih podatkov ni mogoče pridobiti drugače, in se izračunajo na podlagi pravil izračunavanja, določenih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 11a(10) Direktive 2008/98/ES.
4. Za namene izračuna, ali so bili doseženi cilji iz točk (f) do (i) člena 6(1), se lahko količina odpadne biorazgradljive embalaže, ki vstopa v aerobno ali anaerobno obdelavo, šteje za reciklirano, kadar s to obdelavo nastanejo kompost, digestat ali drug izhodni produkt s podobno količino reciklirane vsebnosti glede na vhodni odpadni material, ki naj bi se uporabljal kot recikliran proizvod, material ali snov. Kadar se izhodni produkt uporabi v ali na tleh, ga lahko države članice štejejo za recikliranega samo, če je ta raba v korist kmetijstvu ali ekološkem stanju tal.
5. Količina odpadnih embalažnih materialov, ki po pripravljalnem postopku pred predelavo prenehajo biti odpadki, lahko šteje za reciklirano, pod pogojem, da so takšni materiali namenjeni nadaljnji ponovni predelavi v proizvode, materiale ali snovi, ki se bodo uporabili za prvotni ali za druge namene. Vendar se materiali, ki niso več odpadki in se bodo uporabili kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije, ali bodo sežgani, uporabljeni za zasipanje ali odloženi na odlagališčih, ne upoštevajo pri izračunu doseganja ciljev recikliranja.
6. Za namene izračuna, ali so bili cilji iz točk (f) do (i) člena 6(1) doseženi, lahko države članice upoštevajo tudi recikliranje kovin, izločenih po sežigu odpadkov, sorazmerno z deležem sežgane odpadne embalaže, pod pogojem, da reciklirane kovine izpolnjujejo merila glede kakovosti, določena v izvedbenem aktu, sprejetim na podlagi člena 11a(9) Direktive 2008/98/ES.
7. Odpadna embalaža, poslana v drugo državo članico za namene recikliranja v tej drugi državi članici, se lahko upošteva pri izračunu doseganja ciljev iz točk (f) do (i) člena 6(1), samo za tisto državo članico, v kateri je bila odpadna embalaža zbrana.
8. Odpadna embalaža, izvožena iz Unije, se lahko upošteva pri izračunu doseganja ciljev iz člena 6(1) te direktive, za tisto državo članico, v kateri je bila odpadna embalaža zbrana, samo če so izpolnjene zahteve iz odstavka 3 tega člena in če v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 ( 3 ) izvoznik lahko dokaže, da pošiljka odpadkov izpolnjuje zahteve iz navedene uredbe in da je obdelava odpadne embalaže zunaj Unije izvedena pod pogoji, ki so v splošnem enakovredni zahtevam, določenim v ustreznem okoljskem pravu Unije.
9. Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe odstavkov 1 do 5 tega člena, Komisija do 31. marca 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov, zlasti glede mase nastale odpadne embalaže. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).
Člen 6b
Poročilo zgodnjega opozarjanja
1. Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje pripravi poročila o napredku pri doseganju ciljev iz točk (f) do (i) člena 6(1) najpozneje tri leta pred iztekom posameznega roka iz navedenih določb.
2. Poročila iz odstavka 1 vključujejo:
(a) oceno doseganja ciljev za vsako državo članico;
(b) seznam držav članic, pri katerih obstaja tveganje, da ciljev v postavljenih rokih ne bodo dosegle, skupaj z ustreznimi priporočili za zadevne države članice;
(c) primere najboljših praks, ki se uporabljajo po vsej Uniji in bi lahko služili kot smernice za napredovanje pri doseganju ciljev.
Člen 7
Sistemi vračanja, zbiranja in predelave
1. Da bi države članice izpolnile cilje, določene v tej direktivi, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so vzpostavljeni sistemi, ki zagotavljajo:
(a) vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže od potrošnika, drugega končnega uporabnika ali iz toka odpadkov, da se jo usmeri v najprimernejše možnosti za ravnanje z odpadki;
(b) ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže.
Ti sistemi so odprti za sodelovanje vseh gospodarskih subjektov iz zadevnih sektorjev in pristojnih javnih organov. Brez razlikovanja se uporabljajo tudi za uvožene proizvode, vključno s podrobnimi ureditvami in tarifami za dostop do teh sistemov, in so zasnovani tako, da ne pride do trgovinskih ovir ali izkrivljanja konkurence, skladno s Pogodbo.
2. Države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2024 vzpostavijo sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca za vso embalažo v skladu s členoma 8 in 8a Direktive 2008/98/ES.
3. Ukrepi iz odstavkov 1 in 2 so del politike, ki velja za vso embalažo in odpadno embalažo, in upoštevajo zlasti zahteve glede varstva okolja ter zdravja potrošnikov, varnosti in higiene, varstva kakovosti, pristnosti in tehničnih značilnosti embaliranega blaga in uporabljenih materialov ter varstva pravic industrijske in poslovne lastnine.
4. Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje visokokakovostnega recikliranja odpadne embalaže in za izpolnjevanje potrebnih standardov kakovosti za zadevne sektorje recikliranja. V ta namen se člen 11(1) Direktive 2008/98/ES uporablja za odpadno embalažo, tudi za sestavljeno embalažo.
Člen 8
Označevanje in sistem prepoznavanja
1. Svet skladno s pogoji, določenimi v Pogodbi, najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te direktive odloči o označevanju embalaže.
2. Za lažje zbiranje, ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, je za prepoznavanje in razvrščanje v zadevni gospodarski panogi na embalaži navedena vrsta uporabljenega(-ih) embalažnega(-ih) materiala(-ov) na podlagi Odločbe Komisije 97/129/ES ( 4 ).
3. Ustrezna oznaka je nameščena na sami embalaži ali na etiketi. Biti mora jasno vidna in dobro čitljiva. Oznaka je primerno trajna in trpežna tudi po odprtju embalaže.
Člen 8a
Posebni ukrepi za biološko razgradljive in za kompostiranje primerne plastične nosilne vrečke
Komisija do 27. maja 2017 sprejme izvedbeni akt, v katerem določi specifikacije za etikete ali oznake, da se po vsej Uniji zagotovi prepoznavanje biološko razgradljivih in za kompostiranje primernih plastičnih nosilnih vrečk in da se potrošnikom zagotovijo točne informacije o lastnostih, ki omogočajo kompostiranje teh vrečk. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2).
Najpozneje osemnajst mesecev po sprejetju navedenega izvedbenega akta države članice zagotovijo, da so biološko razgradljive in za kompostiranje primerne plastične nosilne vrečke označene v skladu s specifikacijami, določenimi v navedenem izvedbenem aktu.
Člen 9
Bistvene zahteve
1. Države članice zagotovijo, da se tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive embalaža lahko da v promet le, če izpolnjuje vse bistvene zahteve, določene v tej direktivi, vključno s Prilogo II.
2. Od datuma, določenega v členu 22(1), države članice domnevajo, da so izpolnjene vse bistvene zahteve iz te direktive, vključno s Prilogo II, kadar embalaža izpolnjuje:
(a) ustrezne usklajene standarde, katerih referenčne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Države članice objavijo referenčne številke nacionalnih standardov, ki prenašajo te usklajene standarde;
(b) ustrezne nacionalne standarde iz odstavka 3, če na področjih, ki jih vključujejo taki standardi, ne obstajajo usklajeni standardi.
3. Države članice posredujejo Komisiji besedila svojih nacionalnih standardov iz odstavka 2(b), za katere menijo, da izpolnjujejo zahteve tega člena. Komisija takoj razpošlje ta besedila drugim državam članicam.
Države članice objavijo sklicevanja na te standarde. Komisija zagotovi, da so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
4. Kadar država članica ali Komisija meni, da standardi iz odstavka 2 ne izpolnjujejo v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, Komisija ali zadevna država članica predloži zadevo odboru, ustanovljenem z Direktivo 83/189/EGS, in pri tem navede razloge za to. Odbor nemudoma da svoje mnenje.
Glede na mnenje odbora Komisija obvesti države članice, ali je treba te standarde umakniti iz objav iz odstavkov 2 in 3 ali ne.
5. Komisija do 31. decembra 2020 pregleda izvedljivost krepitve bistvenih zahtev, da bi se med drugim izboljšala zasnova za ponovno uporabo in spodbudilo visokokakovostno recikliranje, pa tudi, da bi se okrepilo njihovo izvrševanje. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.
Člen 10
Standardizacija
Komisija po potrebi spodbuja pripravo evropskih standardov, ki se nanašajo na bistvene zahteve iz Priloge II.
Komisija spodbuja zlasti pripravo evropskih standardov, ki se nanašajo na:
— merila in metodologije za analizo življenjskega cikla embalaže,
— metode za merjenje in preverjanje prisotnosti težkih kovin ali drugih nevarnih snovi v embalaži in njihovo sproščanje v okolje iz embalaže in odpadne embalaže,
— merila za najmanjšo vsebnost recikliranega materiala v embalaži za ustrezne vrste embalaže,
— merila za metode recikliranja,
— merila za metode kompostiranja in proizvedeni kompost,
— merila za označevanje embalaže.
Člen 11
Koncentracije težkih kovin, prisotnih v embalaži
1. Države članice zagotovijo, da skupna koncentracija svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma, prisotna v embalaži ali sestavinah embalaže, ne presega:
— 600 ppm mase dve leti po datumu iz člena 22(i),
— 250 ppm mase tri leta po datumu iz člena 22(i),
— 100 ppm mase pet let po datumu iz člena 22(i),
2. Koncentracije iz odstavka 1 se ne uporabljajo za embalažo, ki je v celoti narejena iz svinčevega stekla, kot je opredeljeno v Direktivi 69/493/EGS ( 5 ).
3. Komisija v skladu s členom 21a sprejme delegirane akte, da bi dopolnila to direktivo z določitvijo pogojev, pod katerimi se koncentracije iz odstavka 1 tega člena ne uporabljajo za reciklirane materiale in proizvodne zanke v zaprtih in nadzorovanih verigah, ter za določitev vrst embalaže, ki so izvzete iz zahteve iz tretje alinee odstavka 1 tega člena.
Člen 12
Informacijski sistemi in poročanje
1. Države članice storijo vse potrebno, da zagotovijo, da se vzpostavijo usklajene zbirke podatkov o embalaži in odpadni embalaži, če jih še ni, da se državam članicam in Komisiji omogoči spremljanje izvajanja ciljev, določenih v tej direktivi.
2. Zbirke podatkov iz odstavka 1 vključujejo podatke na podlagi Priloge III in zagotavljajo zlasti informacije o velikosti, značilnostih in razvoju tokov embalaže in odpadne embalaže na ravni posameznih držav članic, vključno z informacijami o toksičnosti ali nevarnosti embalažnih materialov in sestavin, ki se uporabljajo za njihovo izdelavo.
▼M7 —————
3a. Države članice podatke v zvezi z izvajanjem točk (a) do (i) člena 6(1) in podatke o vračljivi embalaži Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto.
Države članice podatke sporočijo elektronsko v 18 mesecih po izteku leta poročanja, za katero se podatki zbirajo. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija na podlagi Priloge III v skladu z odstavkom 3d tega člena.
Prvo obdobje poročanja v zvezi s cilji, določenimi v točkah (f) do (i) člena 6(1), in podatki o vračljivi embalaži se začne prvo polno koledarsko leto po sprejetju izvedbenega akta, v katerem je v skladu z odstavkom 3d določena oblika za poročanje, in zajema podatke za to obdobje poročanja.
3b. Podatkom, ki jih države članice sporočijo v skladu s tem členom, se priložita poročilo o preverjanju kakovosti in poročilo o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 6a(3) in (8), vključno z natančnimi informacijami o stopnjah povprečnih izgub, kadar je to ustrezno.
3c. Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo oceni organizacijo zbiranja podatkov, vire podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnost, zanesljivost, pravočasnost in doslednost teh podatkov. Ocena lahko vključuje specifična priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi po tem, ko so države članice prvič sporočile podatke, in nato vsaka štiri leta.
3d. Komisija do 31. marca 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za poročanje podatkov v skladu z odstavkom 3a tega člena. Za namene poročanja o izvajanju točk (a) do (e) člena 6(1) te direktive države članice uporabijo obliko, določeno v skladu z Odločbo Komisije 2005/270/ES ( 6 ). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).
4. Države članice pri predložitvi podrobnih podatkov upoštevajo posebne težave malih in srednje velikih podjetij.
▼M7 —————
6. Države članice zahtevajo, da vsi vključeni gospodarski subjekti posredujejo pristojnim organom zanesljive podatke o svojem sektorju, kakor zahteva ta člen.
Člen 13
Podatki za uporabnike embalaže
Države članice v dveh letih po datumu iz člena 22(1) storijo vse potrebno, da zagotovijo, da so uporabnikom embalaže, in zlasti potrošnikom, na voljo potrebni podatki o:
— sistemih vračanja, zbiranja in predelave, ki so jim na voljo,
— njihovem prispevku k ponovni uporabi, predelavi in recikliranju embalaže in odpadne embalaže,
— pomenu oznak na embalaži, ki je na trgu,
— ustreznih elementih načrtov ravnanja z odpadki za embalažo in odpadno embalažo iz člena 14.
Države članice prav tako spodbujajo kampanje za obveščanje in ozaveščanje potrošnikov.
Člen 14
Načrti ravnanja z odpadki
Za uresničevanje ciljev in ukrepov iz te direktive države članice v načrte ravnanja z odpadki, ki jih zahteva člen 17 Direktive 75/442/EGS, vključijo posebno poglavje o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, vključno z ukrepi, sprejetimi na podlagi členov 4 in 5.
Člen 15
Ekonomski instrumenti
Na podlagi ustreznih določb Pogodbe Svet sprejme ekonomske instrumente za pospeševanje doseganja ciljev te direktive. Če takšni ukrepi niso sprejeti, lahko države članice skladno z načeli, ki urejajo okoljsko politiko Skupnosti, med drugim skladno z načelom plača povzročitelj obremenitve, in z obveznostmi, ki izhajajo iz Pogodbe, sprejmejo ukrepe za uresničevanje teh ciljev.
Člen 16
Uradno obveščanje
1. Brez poseganja v Direktivo 83/189/EGS države članice pred sprejetjem tovrstnih ukrepov uradno obvestijo Komisijo o osnutkih ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti v okviru te direktive, razen fiskalnih ukrepov, vendar vključno s tehničnimi zahtevami, povezanimi s fiskalnimi ukrepi, ki spodbujajo skladnost s takšnimi tehničnimi zahtevami, da jih Komisija lahko preuči z vidika obstoječih predpisov, pri čemer v vsakem primeru uporabi postopek iz navedene direktive.
2. Če je predlagani ukrep hkrati tudi tehnični predpis v smislu Direktive 83/189/EGS, lahko zadevna država članica v postopku obveščanja iz te direktive navede, da je uradno obvestilo enako veljavno tudi za Direktivo 83/189/EGS.
▼M7 —————
Člen 18
Prosto dajanje v promet
Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja v promet embalaže, ki izpolnjuje določbe te direktive.
Člen 19
Prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku
1. Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za prilagoditev sistema prepoznavanja iz člena 8(2) in šeste alinee drugega odstavka člena 10 znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a, s katerimi spremeni ponazoritvene primere iz Priloge I za opredelitev pojma embalaža.
Člen 20
Posebni ukrepi
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a, da dopolni to direktivo, kadar je potrebno za obravnavanje katerih koli težav pri uporabi določb te direktive, zlasti v povezavi z inertnimi embalažnimi materiali, danimi na trg v Uniji v zelo majhnih količinah (približno 0,1 masnega %), primarno embalažo za medicinske pripomočke in farmacevtske proizvode, manjšo embalažo in luksuzno embalažo.
Člen 20a
Poročanje o plastičnih nosilnih vrečkah
1. Komisija do 27. novembra 2021 predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem oceni učinkovitost ukrepov iz člena 4(1a) na ravni Unije pri odpravljanju smetenja, spreminjanju vedenjskih vzorcev potrošnikov in spodbujanju preprečevanja odpadkov. Če ocena pokaže, da sprejeti ukrepi niso učinkoviti, Komisija preuči druge možne načine za zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, tudi določitev realnih in dosegljivih ciljev na ravni Unije, ter po potrebi predstavi zakonodajni predlog.
2. Komisija do 27. maja 2017 predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem preuči vpliv uporabe okso-razgradljivih plastičnih nosilnih vrečk na okolje, in po potrebi predstavi zakonodajni predlog.
3. Komisija do 27. maja 2017 preuči vplive življenjskega cikla kar zadeva različne možnosti zmanjšanja potrošnje zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk in po potrebi predstavi zakonodajni predlog.
Člen 21
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 ( 7 ).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 21a
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11(3) in 19(2) ter člena 20 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz členov11(3) in 19(2) ter člena 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 8 ).
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 11(3) in 19(2) ter člena 20, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 22
Prenos v nacionalno zakonodajo
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 30. junijem 1996. O tem takoj obvestijo Komisijo.
2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
3. Poleg tega države članice obvestijo Komisijo o vseh obstoječih zakonih in drugih predpisih, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
3a. Pod pogojem, da se dosežejo cilji, določeni v členu 4 in členu 6, lahko države članice določbe iz člena 4(1a) in člena 7 prenesejo s sporazumi med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi sektorji.
Taki sporazumi izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a) so izvršljivi;
(b) določajo cilje z ustreznimi roki;
(c) se objavijo v nacionalnih uradnih listih ali v uradnem dokumentu, ki je enako dostopen javnosti, in se pošljejo Komisiji;
(d) doseženi rezultati se redno spremljajo, o njih se redno poroča pristojnim organom in Komisiji ter so na voljo javnosti pod pogoji, določenimi v sporazumu;
(e) pristojni organi zagotovijo, da se napredek, dosežen v okviru sporazuma, preverja;
(f) pri neskladnostih s sporazumom države članice izvajajo ustrezne določbe te direktive z zakonskimi, podzakonskimi ali upravnimi ukrepi.
4. Zahteve za izdelavo embalaže se v nobenem primeru ne uporabljajo za embalažo, ki se je uporabljala za nek izdelek pred datumom začetka veljavnosti te direktive.
5. Države članice dopuščajo, da se v obdobju, ki ni daljše od petih let od datuma začetka veljavnosti te direktive, daje v promet embalaža, ki je bila izdelana pred tem datumom in je skladna z obstoječo nacionalno zakonodajo.
Člen 23
Direktiva 85/339/EGS se razveljavi z učinkom od datuma iz člena 22(1).
Člen 24
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 25
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
PONAZORITVENI PRIMERI ZA MERILA IZ ČLENA 3(1)
Ponazoritveni primeri za merilo (i)
Predmeti, ki so embalaža
Škatle za slaščice
Folija, ovita okrog škatle za zgoščenko
Ovitki za pošiljanje katalogov in revij (z revijo)
Podloge za pecivo, ki se prodajajo skupaj s pecivom
Zvitki, cevi in valji, okrog katerih je navit upogljiv material (npr. plastična folija, aluminij, papir), razen zvitkov, cevi in valjev, ki so del proizvodnih strojev in se ne uporabljajo za predstavitev proizvoda kot prodajne enote
Cvetlični lončki, namenjeni samo za prodajo in prevoz rastlin in ne temu, da rastline v njih ostanejo celo življenjsko dobo
Steklenice za raztopine za injiciranje
Kolut za zgoščenke (ki se prodaja skupaj z zgoščenkami in ni namenjen za shranjevanje)
Obešalniki za obleke (ki se prodajajo skupaj z oblačilom)
Škatlice za vžigalice
Sterilne pregrade (vrečke, pladnji in materiali, ki so potrebni za ohranjanje sterilnosti proizvoda)
Kapsule za avtomate za napitke (npr. kava, kakav, mleko), ki se ob uporabi izpraznijo
Jeklenke za večkratno polnjenje za različne vrste plina, razen gasilnih aparatov
Predmeti, ki niso embalaža
Cvetlični lončki, v katerih rastline ostanejo celo življenjsko dobo
Škatle za orodje
Čajne filter vrečke
Voščeni ovoj za sir
Ovitki klobas
Obešalniki za obleke (ki se prodajajo samostojno)
Kapsule za kavni avtomat, kavne vrečke iz folije in kavni vložki iz filter papirja, ki se odvržejo skupaj z uporabljenim kavnim proizvodom
Kartuše za tiskalnike
Škatle za zgoščenke, DVD-je in videokasete (ki se prodajajo skupaj z zgoščenko, DVD-jem ali videokaseto)
Kolut za zgoščenke (ki se prodaja prazen in je namenjen za shranjevanje)
Raztopljive vrečke za detergente
Nagrobne sveče (posode za sveče)
Mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik, ki se da ponovno polniti, npr. mlinček za poper, ki ga je mogoče znova napolniti)
Ponazoritveni primeri za merilo (ii)
Predmeti, ki so embalaža, če so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu
Papirnate ali plastične nosilne vrečke
Krožniki in kozarci za enkratno uporabo
Folija za hrano
Vrečke za sendviče
Aluminijasta folija
Plastična folija za očiščena oblačila v čistilnicah
Predmeti, ki niso embalaža
Mešalnik
Pribor za enkratno uporabo
Ovojni papir (ki se prodaja samostojno)
Papirnati modeli za peko (ki se prodajajo prazni)
Podloge za pecivo, ki se prodajajo brez peciva
Ponazoritveni primeri za merilo (iii)
Predmeti, ki so embalaža
Etikete, ki so obešene neposredno na proizvod ali so nanj pritrjene
Predmeti, ki so del embalaže
Krtačka maskare, ki je del pokrovčka posodice
Nalepke, pritrjene na drugo embalažo
Sponke
Plastični ovitki
Merilna posodica, ki je del pokrova embalaže za detergente
Mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik za enkratno uporabo, napolnjen s proizvodom, npr. mlinček za poper, napolnjen s poprom)
Predmeti, ki niso embalaža
Priponke za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID)
PRILOGA II
BISTVENE ZAHTEVE ZA SESTAVO EMBALAŽE TER NJENO PRIMERNOST ZA PONOVNO UPORABO IN PREDELAVO, VKLJUČNO Z RECIKLIRANJEM
1. Zahteve za izdelavo in sestavo embalaže
— Embalaža se izdela tako, da sta njena prostornina in masa omejeni na najmanjšo ustrezno vrednost, da se zagotovi potrebna raven varnosti, higiene in sprejemljivosti za embalirani proizvod in potrošnika.
— Embalaža se oblikuje, izdela in prodaja tako, da jo je mogoče ponovno uporabiti ali predelati, vključno z recikliranjem, skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki, in da se čim bolj zmanjša njen vpliv na okolje, ko se odpadna embalaža ali ostanki iz postopkov ravnanja z odpadno embalažo odstranijo.
— Embalaža se izdela tako, da je prisotnost zdravju škodljivih in drugih nevarnih snovi in materialov kot sestavnih delov embalažnega materiala ali katerih koli drugih sestavin embalaže čim manjša, glede na njihovo prisotnost v emisijah, pepelu ali izcednih vodah, kadar se embalaža ali ostanki iz postopkov ravnanja z odpadno embalažo sežigajo ali odlagajo.
2. Zahteve za primernost embalaže za ponovno uporabo
Sočasno morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
— fizikalne lastnosti in značilnosti embalaže omogočajo številne poti ali kroženja v običajno predvidljivih pogojih uporabe,
— možnost obdelave rabljene embalaže, da se izpolnijo zahteve za varovanje zdravja in varnost delovne sile,
— izpolnjujejo se zahteve za embalažo, primerno za predelavo, če se ne uporablja več ponovno in zato postane odpadek.
3. Zahteve za primernost embalaže za predelavo
(a) Embalaža, ki jo je mogoče predelati z recikliranjem materiala
Embalaža mora biti izdelana tako, da omogoča recikliranje določenega odstotka uporabljenih materialov za izdelavo proizvodov, ki jih je mogoče tržiti, skladno s trenutno veljavnimi standardi v Skupnosti. Ta odstotek se lahko spreminja, odvisno od vrste materiala, iz katerega je embalaža sestavljena.
(b) Embalaža, ki jo je mogoče predelati z energetsko predelavo
Odpadna embalaža, obdelana za namen pridobivanja energije, ima tolikšno najnižjo vrednost zgorevalne toplote, ki tudi pri najnižji vrednosti omogoča optimalno pridobivanje energije.
(c) Embalaža, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem
Odpadna embalaža, obdelana za namen kompostiranja, mora biti toliko biorazgradljiva, da ne ovira ločenega zbiranja ter postopka ali dejavnosti kompostiranja, v katerega oziroma katero vstopa.
(d) Biorazgradljiva embalaža
Odpadna biorazgradljiva embalaža mora biti takšna, da se lahko fizično, kemično, toplotno ali biološko razgradi, tako da se večji del končnega komposta na koncu razgradi v ogljikov dioksid, biomaso in vodo. Okso-razgradljiva plastična embalaža ne šteje za biorazgradljivo.
PRILOGA III
PODATKI, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE VKLJUČITI V SVOJE ZBIRKE PODATKOV O EMBALAŽI IN ODPADNI EMBALAŽI (SKLADNO S PREGLEDNICAMI 1 DO 4)
|
1. |
Za primarno, sekundarno in terciarno embalažo: (a) količine, za vsako širšo kategorijo materiala, v državi porabljene embalaže (izdelana + uvožena – izvožena) (preglednica 1); (b) ponovno uporabljene količine (preglednica 2). |
|
2. |
Za gospodinjsko in negospodinjsko odpadno embalažo: (a) količine za vsako širšo kategorijo materiala, predelanega in odstranjenega v državi (izdelana + uvožena – izvožena) (preglednica 3); (b) reciklirane količine in predelane količine za vsako širšo kategorijo materiala (preglednica 4).
PREGLEDNICA 1 Količina embalaže (primarne, sekundarne in terciarne), porabljene na nacionalnem ozemlju
PREGLEDNICA 2 Količina embalaže (primarne, sekundarne in terciarne), ponovno uporabljene na nacionalnem ozemlju
PREGLEDNICA 3 Količina odpadne embalaže, predelane in odstranjene na nacionalnem ozemlju
PREGLEDNICA 4 Količina odpadne embalaže, reciklirane in predelane na nacionalnem ozemlju
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
PRILOGA IV
NAČRT IZVAJANJA, KI SE PREDLOŽI V SKLADU S TOČKO (D) ČLENA 6(1A)
Načrt izvajanja, ki se predloži v skladu s členom 6(1a)(d), vsebuje:
(1) oceno preteklih, sedanjih in predvidenih stopenj recikliranja, odlaganja na odlagališčih in drugih postopkov obdelave odpadne embalaže ter tokov, ki sestavljajo odpadno embalažo;
(2) oceno izvajanja veljavnih načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja odpadkov v skladu s členoma 28 in 29 Direktive 2008/98/ES;
(3) razloge, zaradi katerih država članica meni, da morda ne bo mogla doseči posameznega cilja iz točk (g) in (i) člena 6(1) v roku, določenem v navedenem členu, in oceno, koliko dodatnega časa bo potrebovala za izpolnitev tega cilja;
(4) ukrepe, ki so potrebni za doseganje ciljev iz točk (g) in (i) člena 6(1) te direktive, ki veljajo za državo članico v dodatnem času, vključno z ustreznimi ekonomskimi instrumenti in drugimi ukrepi za zagotavljanje spodbud za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) Direktive 2008/98/ES in Priloge IVa k navedeni direktivi;
(5) časovni okvir za izvajanje ukrepov iz točke 4, določitev organa, pristojnega za njihovo izvajanje, in oceno prispevka posameznega ukrepa k doseganju ciljev, ki veljajo v primeru dodatnega časa;
(6) informacije o financiranju ravnanja z odpadki v skladu z načelom „onesnaževalec plača“;
(7) ukrepe za izboljšanje kakovosti podatkov, kot je primerno, da se zagotovi boljše načrtovanje in spremljanje uspešnosti pri ravnanju z odpadki.
( 1 ) UL L 377, 31.12.1991, str. 20.
( 2 ) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
( 3 ) Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).
( 4 ) UL L 50, 20.2.1997, str. 28.
( 5 ) UL L 326, 29.12.1969, str. 36.
( 6 ) Odločba Komisije 2005/270/ES z dne 22. marca 2005 o določitvi preglednic za sistem zbirke podatkov na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L 86, 5.4.2005, str. 6).
( 7 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
( 8 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.