01992L0119 — SL — 01.01.2019 — 010.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
spremenjena z:
spremenjena z:
|
►A1
|
AKT O pogojih pristopa republike avstrije, republike finske in kraljevine švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji evropska unija
|
C 241
|
21
|
29.8.1994
|
|
A2
|
AKT o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija
|
L 236
|
33
|
23.9.2003
|
popravljena z:
▼B
DIREKTIVA SVETA 92/119/EGS
z dne 17. decembra 1992
o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev
Člen 1
Ta direktiva opredeljuje splošne ukrepe Skupnosti za nadzor, ki se uporabijo ob izbruhu ene od bolezni, navedenih v Prilogi I.
Člen 2
Izrazi, uporabljeni v tej direktivi, pomenijo:
1.
gospodarstvo: vsak obrat (kmetijski ali drug) na ozemlju države članice, kjer so ali se vzrejajo živali;
2.
žival: katera koli domača žival iz vrste, ki jo lahko neposredno prizadene zadevna bolezen, ali katera koli divja žival iz vrste vretenčarjev, ki je lahko vpletena v epidemiologijo bolezni kot nosilka ali rezervoar infekcije;
▼C1
3.
vektor: katera koli žival iz vrste vretenčarjev ali nevretenčarjev, ki lahko mehansko ali biološko prenaša ali širi povzročitelje bolezni;
▼B
4.
lastnik ali oskrbnik: katera koli oseba ali osebe, bodisi fizične bodisi pravne, ki imajo živali v lasti ali jim je naložena njihova oskrba za denarno nagrado ali brez nje;
5.
inkubacijska doba: časovno obdobje, ki domnevno preteče od izpostavljenosti povzročitelju bolezni do pojava kliničnih simptomov. Dolžina tega obdobja je za vsako posamezno bolezen navedena v Prilogi I;
6.
potrditev infekcije: uradna izjava pristojnega organa, da se je pojavila ena od bolezni iz Priloge I, na podlagi laboratorijskih rezultatov; ob epidemiji lahko pristojni organ potrdi pojav bolezni tudi na podlagi kliničnih in/ali epidemioloških rezultatov;
7.
pristojni organ: osrednji organ v državi članici, odgovoren za izvajanje veterinarskih pregledov, ali drug veterinarski organ, na katerega država članica prenese to odgovornost;
8.
uradni veterinar: veterinar, ki ga imenuje pristojni organ.
Člen 3
Države članice zagotovijo obveznost takojšnjega poročanja pristojnemu organu o sumu pojava katere koli bolezni iz Priloge I.
Člen 4
1. Če obstaja sum, da so živali na gospodarstvu okužene ali kontaminirane z eno od bolezni iz Priloge I, države članice zagotovijo, da uradni veterinar takoj izvede vse potrebno za uradno preiskavo za potrditev ali izključitev možnosti pojava te bolezni, zlasti pa mora ali je moral odvzeti vzorce, ki so potrebni za laboratorijske preiskave. V ta namen se smejo zadevne živali prepeljati v laboratorije pod nadzorom pristojnega organa, ki sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni.
2. Takoj po uradnem obvestilu o sumu pojava bolezni pristojni organ določi postavitev gospodarstva pod uradni nadzor in zlasti zahteva, da:
(a) se izvede uradni popis vseh kategorij živali iz vrst, ki so dovzetne za to bolezen, in da se v zvezi z vsako od teh kategorij evidentirajo živali, ki so že poginile, ki so okužene ali za katere obstaja verjetnost, da se bodo okužile ali kontaminirale; uradni popis je treba neprestano ažurirati, da zajema živali, ki so se rodile ali poginile med trajanjem suma; podatke v uradnem popisu je treba neprestano ažurirati, jih na zahtevo predložiti na vpogled in se lahko preverijo ob vsakem obisku;
(b) se vse živali iz vrst, ki so dovzetne za to bolezen, na gospodarstvu zadržijo v svojih bivalnih prostorih ali zaprejo na drugem mestu, kjer so v izolaciji, ob upoštevanju možne vloge vektorjev, kadar to pride v poštev;
(c) nobene živali iz vrst, ki so dovzetne za to bolezen, nimajo vstopa na gospodarstvo ali ga ne smejo zapustiti;
(d) pristojni organ, ki določi pogoje za preprečevanje tveganja širjenja bolezni odobri vse premike:
— oseb, živali drugih vrst, ki niso dovzetne za to bolezen, in vozil, namenjenih na gospodarstvo ali z njega,
— mesa ali živalskih trupov ali hrane za živali, opreme, odpadkov, iztrebkov, nastilja, gnoja ali česar koli, kar bi lahko prenašalo bolezen;
(e) primerna dezinfekcijska sredstva morajo biti ob vhodih in izhodih stavb ali prostorov za nastanitev živali iz vrst, ki so dovzetne za to bolezen, pa tudi ob vhodih na gospodarstvo in izhodih z njega;
(f) epizootiološko poizvedovanje poteka v skladu s členom 8.
3. Dokler niso uveljavljeni uradni ukrepi iz odstavka 2, mora lastnik ali oskrbnik živali, za katero obstaja sum bolezni, sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti z odstavkom 2, razen pododstavka (f).
4. Pristojni organ lahko uporabi vse ukrepe iz odstavka 2, tudi na drugih gospodarstvih, če njihova lokacija, položaj ali stiki z gospodarstvom, kjer obstaja sum bolezni, dajejo povod za sum možne kontaminacije.
5. Ukrepi iz odstavkov 1 in 2 se ne prekličejo, vse dokler uradni veterinar ne ovrže suma bolezni.
Člen 5
1. Ko je na gospodarstvu uradno potrjen pojav ene od bolezni, navedenih v Prilogi I, države članice zagotovijo, da poleg ukrepov iz člena 4(2) pristojni organ zahteva uporabo naslednjih ukrepov:
(a) vse živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, na gospodarstvu se nemudoma usmrtijo na kraju samem. Živali, ki so poginile ali bile usmrčene, se sežgejo ali pokopljejo na kraju samem, če je to mogoče, ali uničijo v kafileriji. Ti postopki se izvajajo tako, da se tveganje širjenja povzročiteljev bolezni kar najbolj omeji;
(b) snovi ali odpadki, na primer hrana za živali, nastilj, gnoj ali gnojnica, ki so po vsej verjetnosti okuženi, se uničijo ali ustrezno obdelajo. Ta obdelava, ki se izvaja v skladu z navodili uradnega veterinarja, mora zagotavljati, da se uniči vsak povzročitelj ali vektor povzročitelja bolezni;
(c) po izvedbi postopkov, navedenih v pododstavkih (a) in (b), se objekti, ki se uporabljajo za nastanitev živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, njihova okolica, vozila, ki se uporabljajo za prevoz, in vsa oprema, ki je po vsej verjetnosti okužena, očistijo in dezinficirajo v skladu s členom 16:
(d) epizootiološko poizvedovanje se izvede upoštevajoč člen 8.
2. V primeru pokopa, mora biti to dovolj globoko, da mesojede živali ne morejo izkopati trupel ali odpadkov, iz točk (a) in (b) odstavka 1 zgoraj, in na primernem zemljišču, da se prepreči okužba vodnih tokov ali obremenjevanje okolja.
3. Pristojni organ lahko razširi ukrepe, iz odstavka1, na druga sosednja gospodarstva, če njihova lokacija, položaj ali stiki z gospodarstvom, kjer je bila potrjena bolezen, dajejo povod za sum možne kontaminacije.
4. Ponovno nastanitev živali na gospodarstvu odobri pristojni organ po zadovoljivem pregledu postopkov čiščenja in dezinfekcije, opravljenimi po členu 16.
Člen 6
Če se okužijo živali, ki živijo v divjini, ali če obstaja sum okužbe, države članice zagotovijo sprejetje primernih ukrepov. O sprejetih ukrepih države članice obvestijo Komisijo in druge države članice v Stalnem veterinarskem odboru, ustanovljenem s Sklepom 68/361/EGS (
1
).
Člen 7
1. Pri gospodarstvih, ki sestoje iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko pristojni organ odstopi od zahtev iz člena 5(1)(a) v zvezi z zdravstveno ustreznimi proizvodnimi enotami na okuženem gospodarstvu, če uradni veterinar potrdi, da sta struktura in obseg teh enot in postopki, ki se v njih izvajajo, taki, da so glede nastanitve, vzdrževanja, osebja, opreme in hranjenja popolnoma ločeni, tako da se prepreči širjenje povzročiteljev bolezni iz ene enote v drugo.
2. V primeru iz odstavka 1 se smiselno uporabijo predpisi iz Odločbe Komisije 88/397/EGS (
2
). Te predpise je z namenom upoštevanja posebne narave zadevne bolezni mogoče spremeniti po postopku iz člena 25.
Člen 8
1. Epizootiološko poizvedovanje mora obravnavati:
(a) koliko časa je bolezen obstajala na gospodarstvu, preden so opozorili nanjo ali preden se je pojavil sum bolezni;
(b) možni izvor bolezni na gospodarstvu in na katerih drugih gospodarstvih, kjer so živali iz zanjo dovzetnih vrst, ki so se lahko okužile ali kontaminirale;
(c) premike oseb, živali, trupel živali, vozil, opreme ali kakršnih koli drugih snovi, ki so lahko prenesle povzročitelje bolezni na gospodarstva ali z njih;
(d) zastopanost in distribucijo vektorjev bolezni, kadar je to primerno.
2. Treba je vzpostaviti krizni štab za izvajanje popolne uskladitve vseh ukrepov, potrebnih za zagotavljanje kar najhitrejšega izkoreninjenja bolezni in za izvajanje epizootiološkega poizvedovanja.
Splošna pravila za nacionalne krizne štabe in krizne štabe Skupnosti določi Svet, ki se s kvalificirano večino izreče o predlogu Komisije.
Člen 9
1. Če uradni veterinar ugotovi ali na podlagi potrjenih podatkov meni, da bi se bolezen lahko prenesla z drugih gospodarstev na gospodarstvo iz člena 4 ali s tega na druga gospodarstva zaradi premikov oseb, živali ali vozil ali kako drugače, se ta druga gospodarstva postavi pod uraden nadzor, v skladu s členom 4; ta nadzor se ne prekliče vse do uradne izključitve suma bolezni na gospodarstvu.
2. Če uradni veterinar ugotovi ali na podlagi potrjenih podatkov meni, da bi se bolezen lahko prenesla z drugih gospodarstev na gospodarstvo iz člena 5 ali s tega na druga gospodarstva zaradi premikov oseb, živali ali vozil ali kako drugače, ta druga gospodarstva postavi pod uraden nadzor, v skladu s členom 4; ta nadzor se ne prekliče vse do uradne izključitve suma bolezni na gospodarstvu.
3. Če za gospodarstvo veljajo določbe odstavka 2, pristojni organ na gospodarstvu ohrani v veljavi določbe člena 4 vsaj med maksimalno inkubacijsko dobo, značilno za posamezno bolezen, ki sledi trenutku, ko je domnevno prišlo do okužbe, kakor je bilo ugotovljeno med epizootiološkim poizvedovanjem, izvedenim upoštevajoč člen 8.
4. Pristojni organ lahko omeji ukrepe, iz odstavkov 1 in 2, če meni, da razmere to dopuščajo, na del gospodarstva in živali na njem, če gospodarstvo lahko zadosti pogojem iz člena 7, ali pa le na živali iz vrst, ki so dovzetne za zadevno bolezen.
Člen 10
1. Ko je diagnoza ene od zadevnih bolezni uradno potrjena, države članice zagotovijo, da pristojni organ okoli okuženega gospodarstva ustanovi zaščitno cono z najmanjšim polmerom treh kilometrov, ki je sama prav tako v nadzorovani coni z najmanjšim polmerom deset kilometrov. Pri ustanavljanju con je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke dejavnike v zvezi z zadevno boleznijo ter objekte in naprave, potrebne za nadzor.
2. Če so cone nahajajo na ozemlju več kakor ene države članice, pristojni organi prizadetih držav članic sodelujejo pri ustanavljanju con, iz odstavka 1. Kadar je to potrebno, se zaščitna cona in nadzorovana cona ustanovita po postopku, iz člena 26.
3. Na pravilno utemeljeno zahtevo države članice ali na pobudo Komisije se je mogoče odločiti, po postopku iz člena 26, da se spremenijo (zlasti zožijo ali razširijo, kakor je primerno) meje con, iz odstavka 1, ali pa trajanje omejevalnih ukrepov ob upoštevanju:
— njihove geografske lege in ekoloških dejavnikov,
— zastopanosti, porazdelitve in vrste vektorjev,
— rezultatov epizootioloških poizvedovanj, izvedenih upoštevajoč člen 8,
— rezultatov laboratorijskih testov,
— dejansko izvedenih kontrolnih ukrepov.
Člen 11
1. Države članice zagotovijo, da se v zaščitni coni uporabijo naslednji ukrepi:
(a) v coni je treba popisati vsa gospodarstva z živalmi iz vrst, dovzetnih za zadevno bolezen;
(b) periodično je treba izvajati obiske gospodarstev, kjer so živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, klinične preglede teh živali, po potrebi vključno z jemanjem vzorcev za laboratorijske preiskave; treba je voditi evidenco obiskov in ugotovitev, pri čemer mora biti pogostost obiskov v sorazmerju z resnostjo epizootije na gospodarstvih z največjim tveganjem;
(c) premiki in prevoz živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, po javnih ali zasebnih poteh razen po dostavnih poteh gospodarstev so prepovedani; pristojni organ lahko odobri odstopanje od te prepovedi za cestni ali železniški tranzit živali brez razkladanja ali ustavljanja;
(d) živali iz vrst, dovzetnih za zadevno bolezen, morajo ostati na gospodarstvu, kjer so, razen pri prevozu, pod uradnim nadzorom neposredno v klavnico v isti coni na prisilni zakol ali, če v navedeni coni ni klavnice pod veterinarskim nadzorom, v klavnico v nadzorovani coni, ki jo določi pristojni organ. Tak prevoz sme pristojni organ odobriti šele, ko uradni veterinar na gospodarstvu pregleda vse živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, in potrdi, da za nobeno od živali ne obstaja sum okužbe. Pristojni organ, odgovoren za klavnico, je treba obvestiti o nameravani pošiljki živali v to klavnico.
2. Ukrepi, ki se uporabijo v zaščitni coni, ostanejo v veljavi vsaj med maksimalno inkubacijsko dobo, značilno za zadevno bolezen, po tem ko so živali odstranjene z okuženega gospodarstva v skladu s členom 5, in ko se izvedejo čistilni in dezinfekcijski postopki v skladu s členom 16. Če pa bolezen prenaša vektor iz vrste insektov, lahko pristojni organ določi trajanje ukrepov in možno uvedbo kontrolnih živali. O sprejetih ukrepih države članice nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega veterinarskega odbora.
Po preteku obdobja, iz prvega pododstavka, se pravila, ki veljajo v nadzorovani coni, uporabijo tudi za zaščitno cono.
Člen 12
1. Države članice zagotovijo, da se v nadzorovani coni uporabijo naslednji ukrepi:
(a) v coni je treba popisati vsa gospodarstva z živalmi iz vrst, dovzetnih za zadevno bolezen;
(b) premiki živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, po javnih poteh so prepovedani, razen za vodenje živali na pašo ali v objekte za živali; pristojni organ lahko odobri odstopanje od te prepovedi za cestni ali železniški tranzit živali brez razkladanja ali ustavljanja;
(c) prevoz živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, v okviru nadzorovane cone mora odobriti pristojni organ;
(d) živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, morajo ostati v nadzorovani coni za maksimalno inkubacijsko dobo od zadnjega zabeleženega primera bolezni. Nato je živali mogoče odstraniti iz navedene cone za prevoz pod uradnim nadzorom neposredno v klavnico, ki jo določi pristojni organ, na prisilni zakol. Tak prevoz sme odobriti pristojni organ šele, ko uradni veterinar na gospodarstvu pregleda vse živali iz vrst, dovzetnih za to bolezen, in potrdi, da za nobeno od njih ne obstaja sum okužbe. Pristojni organ, ki je odgovoren za klavnico, je treba obvestiti o nameravani pošiljki živali v to klavnico.
2. Ukrepi, ki se uporabijo v nadzorovani coni, ostanejo v veljavi vsaj med maksimalno inkubacijsko dobo, potem ko so živali odstranjene s gospodarstva v skladu s členom 5, in ko se izvedejo čistilni in dezinfekcijski postopki po členu 16. Če pa bolezen prenaša vektor iz vrste insektov, lahko pristojni organ določi trajanje ukrepov in predpiše določbe za možno uvedbo kontrolnih živali. O izvedenih ukrepih države članice nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega veterinarskega odbora.
Člen 13
Če prepovedi, opredeljene v členih 11(1)(d) in 12(1)(d), ostanejo v veljavi več kakor 30 dni zaradi pojava novih primerov bolezni in če posledično nastanejo problemi pri oskrbi živali, lahko pristojni organ na podlagi obrazložene vloge lastnika, odobri odstranitev živali z gospodarstva, ki je v zaščitni coni ali v nadzorovani coni, pod pogojem, da:
(a) uradni veterinar najprej preveri dejstva;
(b) se opravi pregled vseh živali na gospodarstvu;
(c) so živali za prevoz klinično pregledane, z negativnim rezultatom;
(d) je vsaka žival označena z ušesno oznako ali označena na kak drug odobren način;
(e) je namembno gospodarstvo v zaščitni coni ali v nadzorovani coni.
Poskrbeti je treba za vse varnostne ukrepe, zlasti očistiti in dezinficirati tovornjake po prevozu, da se med takim prevozom prepreči tveganje širjenja povzročiteljev bolezni.
Člen 14
1. Države članice zagotovijo, da pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za stalno obveščanje vsaj tistih oseb, ki živijo v zaščitni coni in v nadzorovani coni, o omejitvah v veljavi in da pripravi vse potrebno za ustrezno izvajanje teh ukrepov.
2. Če je v danem območju zadevna epizootija izjemno resna, se vsi dodatni ukrepi držav članic, sprejmejo po postopku iz člena 26.
Člen 15
Z odstopanjem od splošnih določb te direktive, so posebne določbe v zvezi z ukrepi za nadzor in izkoreninjenje posamezne bolezni:
— za vezikularno bolezen prašičev, navedeno v Prilogi II,
— za vse druge bolezni iz Priloge I posebne določbe sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.
Člen 16
1. Države članice zagotovijo, da:
(a) pristojni organ uradno odobri dezinfekcijska sredstva in insekticide, namenjene za uporabo ter kadar je to primerno, tudi njihove koncentrate;
(b) se čistilni, dezinfekcijski in dezinsekcijski postopki izvajajo pod uradnim nadzorom:
— v skladu z navodili, ki jih da uradni veterinar,
— in
— na način, ki preprečuje tveganje za širjenje ali ohranjanje povzročiteljev bolezni pri življenju;
(c) po opravljenih postopkih iz (b), uradni veterinar preveri, če so bili vsi ukrepi pravilno izvedeni in da je preteklo primerno obdobje, krajše od 21 dni, za zagotovitev popolnega uničenja bolezni pred ponovnim uhlevljenjem živali iz vrst, ki so dovzetne zanjo.
2. Čistilni in dezinfekcijski postopki okuženega gospodarstva:
— so za vezikularno bolezen prašičev določeni v Prilogi II,
— se določijo v okviru priprav posebnih ukrepov za vsako bolezen iz seznama Priloge I po postopku iz druge alinee člena 15.
Člen 17
1. Države članice zagotovijo, da je v vsaki od njih določen:
(a) nacionalni laboratorij z objekti in napravami ter strokovnim osebjem, ki ob vsakem času in zlasti pri prvem pojavu bolezni omogoča prikazati vrsto, podvrsto in različico ustreznega virusa in potrditi rezultate, pridobljene v regionalnih diagnostičnih laboratorijih;
(b) nacionalni laboratorij, v katerem se testirajo reagenti, uporabljeni v regionalnih diagnostičnih laboratorijih.
2. Nacionalni laboratoriji, določeni za vsako od navedenih bolezni, so odgovorni za usklajevanje diagnostičnih standardov in metod ter za uporabo reagentov.
3. Nacionalni laboratoriji, določeni za vsako od navedenih bolezni, so odgovorni za usklajevanje diagnostičnih standardov in metod, ki jih vsak od laboratorijev določi za diagnozo zadevne bolezni v okviru države članice. Navedeni laboratoriji v te namene:
(a) lahko priskrbijo diagnostične reagente regionalnim laboratorijem;
(b) preverjajo kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo v državi članici;
(c) periodično izvajajo primerjalne teste;
(d) hranijo izolirane viruse potrjenih primerov bolezni v državi članici;
(e) zagotovijo potrditev pozitivnih rezultatov, pridobljenih v regionalnih diagnostičnih laboratorijih.
4. Z odstopanjem od odstavka 1 pa lahko države članice, ki nimajo nacionalnega laboratorija, pristojnega za neko bolezen, uporabijo storitve pristojnega nacionalnega laboratorija druge države članice.
▼M7
5. Države članice vodijo posodobljene sezname nacionalnih laboratorijev iz odstavka 1 in jih dajo na voljo drugim državam članicam in javnosti.
▼B
6. Nacionalni laboratoriji, določeni za vsako posamezno navedeno bolezen, sodelujejo z ustreznimi referenčnimi laboratoriji Skupnosti, navedenimi v členu 18.
7. Podrobna pravila za izvajanje tega člena sprejme Komisija po postopku iz člena 25.
Člen 18
1. Referenčni laboratorij Skupnosti za vezikularno bolezen prašičev je naveden v Prilogi II.
2. Referenčni laboratoriji Skupnosti za vsako od drugih bolezni iz Priloge I, se določijo po postopku, iz druge alinee člena 15, v kontekstu priprave posebnih ukrepov za vsako bolezen.
3. Brez vpliva na Odločbo 90/424/EGS zlasti na člen 28 so naloge in obveznosti laboratorijev iz odstavkov 1 in 2 tega člena določene v Prilogi III.
Člen 19
1. Cepljenje proti boleznim, navedenim v Prilogi I, se sme izvajati samo kot dopolnilo k nadzornim ukrepom, sprejetim po izbruhu zadevne bolezni, upoštevajoč naslednje določbe:
(a) sklep o uvedbi cepljenja kot dopolnila k nadzornim ukrepom sprejme Komisija v sodelovanju z zadevno državo članico, po postopku iz člena 26;
(b) ta sklep temelji na naslednjih merilih, zlasti:
— koncentraciji živali zadevne vrste v prizadeti coni,
— značilnostih in sestavi vsakega uporabljenega cepiva,
— postopkih za nadzor nad distribucijo, skladiščenjem in uporabo cepiva,
— vrsti in starosti živali, ki smejo ali morajo biti cepljene,
— območjih, v katerih se cepljenje sme ali mora izvesti,
— trajanju vakcinacijske kampanje.
2. V primeru, iz odstavka 1:
(a) se prepove cepljenje ali ponovno cepljenje živali iz vrst, ki so dovzetne za zadevno bolezen, na gospodarstvih iz člena 4;
(b) se prepove injiciranje hiperimunskega seruma.
3. V primeru cepljenja veljajo naslednja pravila:
(a) vse cepljene živali je treba označiti z jasnimi in čitljivimi oznakami z uporabo metode, odobrene po postopku iz člena 25;
(b) vse cepljene živali morajo ostati v vakcinacijski coni, razen pri odpremi v klavnico, ki jo določi pristojni organ, na takojšen zakol, pri čemer se sme premik živali odobriti šele, ko uradni veterinar na gospodarstvu pregleda vse živali iz vrst, ki so dovzetne za zadevno bolezen na gospodarstvu, in potrdi, da pri nobeni od njih ne obstaja sum infekcije.
4. Ko so postopki cepljenja končani, se lahko dovolijo premiki živali iz vrst, ki so dovzetne za zadevno bolezen, iz vakcinacijske cone po postopku iz člena 26 po preteku obdobja, ki se določi v tem postopku.
5. Države članice redno obveščajo Komisijo v okviru Stalnega veterinarskega odbora o napredku v zvezi z vakcinacijskimi ukrepi.
6. Z odstopanjem od odstavka 1 pa zadevna država članica lahko sprejme sklep o uvedbi cepljenja v izrednih razmerah po predhodnem obvestilu Komisije pod pogojem, da s tem niso prizadeti temeljni interesi Skupnosti. Ta sklep, ki mora zlasti upoštevati stopnjo koncentracije živali v določenih regijah, potrebo po zaščiti posameznih pasem in geografsko območje, kjer se izvaja cepljenje, mora nemudoma ponovno preučiti po postopku iz člena 26 Stalni veterinarski odbor, ki lahko sklene, da ukrepe zadrži, spremeni, razširi ali jih zaključi.
Člen 20
1. Vsaka od držav članic sestavi načrt izrednih ukrepov, uporaben za vse bolezni iz Priloge I, v njem pa opredeli nacionalne ukrepe, ki se izvedejo ob izbruhu ene od teh bolezni.
Ta načrt mora omogočati dostop do objektov in naprav, opreme, osebja ter vsega drugega primernega materiala, potrebnega za hitro in učinkovito izkoreninjenje izbruha.
2. Splošna merila, ki se uporabijo pri pripravi načrtov izrednih ukrepov, so vsebovana v točkah 1 do 5 in 10 Priloge IV, točke 6 do 9 pa vsebujejo merila, ki se prilagodijo glede na zadevno bolezen. Države članice se lahko omejijo na uporabo meril iz točk 6 do 9, če so bila merila iz točk 1 do 5 in 10 že sprejeta ob predložitvi načrtov za uporabo ukrepov nadzora za neko drugo bolezen.
3. Načrte izrednih ukrepov, pripravljene v skladu z merili, navedenimi v Prilogi IV, je treba predložiti Komisiji:
(i) najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive v primeru vezikularne bolezni prašičev;
(ii) najpozneje šest mesecev po izvedbi posebnih ukrepov v primeru kake druge bolezni iz Priloge I.
4. Komisija pregleda načrte izrednih ukrepov, z namenom da ugotovi, ali omogočajo dosego zaželenih ciljev, in zadevni državi članici predlaga potrebne spremembe, da se zagotovi skladnost z načrti drugih držav članic.
Komisija odobri načrte, spremenjene po potrebi, po postopku iz člena 25.
Načrte je mogoče naknadno spreminjati ali dopolnjevati po istem postopku, tako da se upošteva razvoj dogodkov v posamezni situaciji in specifično naravo zadevne bolezni.
Člen 21
Z odstopanjem od pogojev iz členov 19 in 20 glede ukrepov v izrednih razmerah, ki naj jih sprejmejo države članice, in za upoštevanje naravnih in geografskih ovir, ki so značilne za francoske čezmorske departmaje, Azore in Madeiro ter njihovo odmaknjenost od osrednjega ozemlja Skupnosti, lahko zadevna država članica uporabi posebne nadzorne ukrepe, specifične za vsako posamezno bolezen, iz Priloge I k tej direktivi.
Država članica v okviru Stalnega veterinarskega odbora obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela v zvezi s tem, zlasti o nadzornih ukrepih, izvedenih za zagotovitev, da se živali s prizadetih območij ali proizvodi iz takih živali ne razpošiljajo na druga območja Skupnosti.
Za informativni postopek iz odstavka 2, se smiselno uporabi člen 20.
Člen 22
Strokovnjaki Komisije lahko v sodelovanju s pristojnimi organi in kolikor je potrebno za zagotovitev enotne uporabe te direktive, opravijo preglede na kraju samem. V ta namen lahko pregledajo reprezentativni odstotek gospodarstev, da preverijo, ali pristojni organi kontrolirajo izpolnjevanje zahtev te direktive s strani gospodarstev. Komisija obvesti države članice o rezultatih izvedenih pregledov.
Država članica, na katere ozemlju se izvaja pregled, daje vso potrebno pomoč strokovnjakom pri opravljanju njihovih dolžnosti.
Podrobna pravila za izvajanje tega člena se določijo po postopku iz člena 25.
Člen 23
1. Pogoji, ki urejajo finančne prispevke Skupnosti za ukrepe v zvezi z uporabo te direktive, so določeni v Odločbi 90/424/EGS.
▼M8 —————
▼B
Člen 24
1. O spremembah prilog I, III in IV se izreče Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije, kakor in kadar je to potrebno, zlasti da upošteva napredek raziskovalnih in diagnostičnih postopkov.
2. Komisija lahko po postopku iz člena 25 spremeni Prilogo II, zlasti zato da upošteva tehnološki in znanstveni razvoj ter diagnostične metode.
▼M2
Člen 25
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (
3
).
2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES (
4
).
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
▼B
Člen 26
1. Če je treba ravnati v skladu s postopkom iz tega člena, mora zadevo nemudoma predložiti Stalnemu veterinarskemu odboru njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.
▼A1
2. Predstavnik Komisije Odboru predloži osnutek ukrepov, ki jih je potrebno sprejeti. Odbor posreduje svoje mnenje v dveh dneh. Mnenje se poda z večino, določeno v členu 148 (2) Pogodbe, ki se zahteva za sprejemanje sklepov Sveta na podlagi predloga Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v Odboru se ponderirajo na način, ki je določen v tem členu. Predsednik ne glasuje.
▼B
►A1
3.
◄
(a) Komisija sprejme ukrepe in jih takoj izvede, če so v skladu z mnenjem Odbora.
(b) Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ali če mnenje ni podano, Komisija nemudoma predloži Svetu predlog o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Svet odloča s kvalificirano večino.
Če Svet ne sprejme ukrepov v 15 dneh od dneva prejema zadeve, Komisija sprejme predlagane ukrepe in jih nemudoma izvede, razen če Svet z enostavno večino glasuje proti njim.
Člen 27
1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. oktobra 1993. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.
Kadar države članice sprejmejo te predpise se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalnega zakona, sprejetega za področje, ki ga ureja ta direktiva.
3. Določitev končnega roka za prenos v nacionalno zakonodajo na dan 1. oktobra 1993 ne posega v odpravo veterinarskih pregledov na nacionalnih mejah, predvidenih v Direktivi 90/425/EGS.
Člen 28
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
SEZNAM BOLEZNI, KI JIH JE OBVEZNO TREBA PRIJAVITI
|
Bolezen
|
Maksimalna inkubacijska doba
|
|
Goveja kuga
|
21 dni
|
|
Kuga drobnice
|
21 dni
|
|
Vezikularna bolezen prašičev
|
28 dni
|
|
Bolezen modrikastega jezika
|
40 dni
|
|
Epizootična hemoragična bolezen visoke divjadi
|
40 dni
|
|
Osepnice ovac in koz (Capripox)
|
21 dni
|
|
Vezikularni stomatitis
|
21 dni
|
|
►M1
Afriška prašičja kuga ◄
|
40 dni
|
|
Vozličasti dermatitis
|
28 dni
|
|
Mrzlica doline Rift
|
30 dni
|
PRILOGA II
POSEBNI UKREPI ZA NADZOR NEKATERIH BOLEZNI
Poleg splošnih določb te direktive, veljajo za vezikularno bolezen prašičev naslednje posebne določbe.
1. Opis bolezni
Bolezen prašičev, ki se klinično ne razlikuje od slinavke in parkljevke ter povzroča vezikule na rilcu, ustih, jeziku in koronarnem robu parkljev. Obstajajo velike razlike v intenzivnosti bolezni, s katero se lahko okuži cela čreda prašičev ne da bi se bolezen klinično manifestirala. Virus je sposoben preživetja v dolgih časovnih obdobjih zunaj telesa, celo v svežem mesu; je izjemno odporen na normalne dezinficiense ter splošno znan po odpornosti in obstojnosti v pH od 2,5 do 12. Potrebna sta še posebno temeljito čiščenje in dezinfekcija.
2. Inkubacijska doba
Za potrebe te direktive se šteje maksimalna inkubacijska doba 28 dni.
3. Diagnostični postopki za potrditev in diferencialno diagnozo vezikularne bolezni prašičev
Podrobne metode za zbiranje materiala za diagnozo, laboratorijske diagnostične teste, odkrivanje protiteles in ovrednotenje rezultatov laboratorijskega preskušanja se določajo po postopku, iz člena 25, pred začetkom veljavnosti Direktive.
4. Potrditev pojava vezikularne bolezni prašičev
Z odstopanjem od člena 2(6) te direktive se pojav bolezni potrdi:
(a) na gospodarstvih, kjer se virus vezikularne bolezni prašičev izolira iz prašičev ali iz okolja;
(b) na gospodarstvih s prašiči, ki so serološko pozitivni na vezikularno bolezen prašičev, če imajo ti ali drugi prašiči na gospodarstvih klinične znake, značilne za vezikularno bolezen prašičev;
(c) na gospodarstvih s prašiči, ki kažejo klinične znake bolezni ali ki so serološko pozitivni, če obstaja neposredna epizoološka povezava s potrjenim izbruhom;
(d) v drugih čredah, kjer so serološko pozitivni prašiči. V tem primeru mora pristojni organ pred potrditvijo bolezni izvesti nadaljnje preiskave, zlasti ponovno vzorčenje in ponovno testiranje z zbiranjem vzorcev v intervalu vsaj 28 dni. Določbe člena 4 veljajo vse dokler preiskave niso zaključene. Če dodatne preiskave ne potrdijo bolezni, čeprav so prašiči še vedno serološko pozitivni, mora pristojni organ zagotoviti, da se testirani prašiči usmrtijo in uničijo pod njegovim nadzorom ali zakoljejo pod njegovim nadzorom v klavnici, ki jo pristojni organ določi na svojem nacionalnem ozemlju.
Pristojni organ zagotovi, da se prašiči ob prispetju v klavnico nastanijo in zakoljejo ločeno od drugih prašičev ter da se njihovo meso uporabi izključno na nacionalnem trgu.
▼M7 —————
▼M9 —————
▼B
7. Zaščitna cona
|
1.
|
Obseg zaščitne cone je opredeljen v členu 10 te direktive.
|
|
2.
|
V primeru vezikularne bolezni prašičev se, z odstopanjem, ukrepi iz člena 11 te direktive nadomestijo z naslednjim:
(a) treba je popisati vsa gospodarstva v coni z živalmi iz vrst, ki so dovzetne za to bolezen;
(b) redno je treba obiskovati gospodarstva z živalmi, dovzetnimi za to bolezen, izvajati klinične preglede teh živali in po potrebi jemati vzorce za laboratorijske preiskave; treba je voditi evidenco obiskov in rezultatov; pogostost obiskov mora biti v sorazmerju z resnostjo epizootije na najbolj rizičnih gospodarstvih;
(c) prepovedani so premiki in prevoz živali iz vrst, ki so dovzetne za to bolezen, po javnih ali zasebnih cestah razen dostavnih poteh h gospodarstvom. Pristojni organ lahko odstopi od te prepovedi za cestni in železniški tranzit živali, brez razkladanja ali ustavljanja;
(d) po postopku iz člena 25, se lahko dovoli izjema za klavne prašiče, ki so bivali zunaj zaščitne cone in so na poti v klavnico v omenjeni coni;
(e) tovornjaki in druga vozila ter oprema, uporabljeni v zaščitni coni za prevoz prašičev ali drugih rejnih živali ali materiala, ki je lahko okužen (npr. krma, gnoj, gnojnica itd.), ne smejo zapustiti:
(i) gospodarstva v zaščitni coni;
če niso očiščeni in dezinficirani po postopkih, ki jih določi pristojni organ. Ti postopki morajo zlasti zagotavljati, da tovornjaki ali vozila, ki so se uporabljali za prevoz prašičev, zapustijo cono šele po pregledu, ki ga opravi pristojni organ;
(f) prašiči ne smejo zapustiti gospodarstva, kjer so nastanjeni, 21 dni po zaključku preliminarnega čiščenja in dezinfekciji okuženih gospodarstev, kakor je določeno v členu 16; po 21 dneh je mogoče izdati dovoljenje za premik prašičev z navedenega gospodarstva:
(i) neposredno v klavnico, ki jo določi pristojni organ, po možnosti v zaščitni coni ali nadzorovani coni, pod pogojem, da:
— so bili pregledani vsi prašiči na gospodarstvu,
— so bili klinično pregledani prašiči, ki se odpremljajo v klavnico,
— je bil vsak prašič označen z ušesno oznako ali označen na kak drug odobren način,
— se prašiči prevažajo v vozilih, ki jih zapečati pristojni organ.
Pristojni organ, odgovoren za klavnico, je treba obvestiti o nameravani pošiljki prašičev v to klavnico.
Ob prispetju v klavnico je treba prašiče nastaniti in zaklati ločeno od drugih prašičev. Vozila in opremo, uporabljene za prevoz prašičev, je treba očistiti in dezinficirati, preden zapustijo klavnico.
Pri pregledu pred zakolom, ki se izvaja v določeni klavnici, in po njem mora biti pristojni organ pozoren na morebitne znake o pojavu virusa vezikularne bolezni prašičev.
Kadar zakol prašičev poteka skladno s temi določbami, je treba vzeti statistično reprezentativen vzorec krvi. Pri pozitivnem rezultatu, ki potrjuje vezikularno bolezen prašičev, se uporabijo ukrepi iz člena 9(3);
(ii) v izjemnih okoliščinah neposredno v druge objekte v zaščitni coni, pod pogojem, da:
— so bili pregledani vsi prašiči na gospodarstvih,
— je bil pri klinično pregledanih prašičih, namenjenih za preselitev, rezultat negativen,
— je bil vsak prašič označen z ušesno oznako ali označen na kak drug odobren način;
▼M5
(g) meso prašičev iz točke (f)(i):
(i) ni del prometa znotraj Skupnosti ali mednarodnega prometa in ima oznako zdravstvene ustreznosti, določeno v Prilogi II k Direktivi Sveta 2002/99/ES (
5
);
(ii) je pridobljeno, razrezano, prepeljano in hranjeno ločeno od mesa, namenjenega za promet znotraj Skupnosti ali mednarodni promet in se uporablja na način, ki onemogoča njegovo vključitev v mesne proizvode, namenjene za promet znotraj Skupnosti ali mednarodni promet, razen, če je bilo obdelano s postopkom, določenim v Prilogi IIIk Direktivi 2002/99/ES;
▼M5
(h)
(i) z odstopanjem od točke (g) za meso prašičev iz točke f(i) države članice lahko uporabijo drugačno identifikacijsko oznako, kot je posebna identifikacijska oznaka, določena v Prilogi II k Direktivi 2002/99/ES, pod pogojem, da mora biti drugačna od drugih identifikacijskih oznak, ki se uporabljajo za označevanje mesa prašičev v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (
6
) ali Uredbo Komisije (ES) št. 2076/2005 (
7
).
Države članice, ki se odločijo za uporabo alternativne identifikacijske oznake, o tem obvestijo Komisijo v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali;
(ii) za namene iz točke (i) mora biti identifikacijska oznaka berljiva in neizbrisna, znaki pa enostavno berljivi in jasno prikazani. Identifikacijska oznaka mora imeti naslednjo obliko in vključevati naslednje oznake:
XY pomeni ustrezno oznako države iz točke 6 dela B oddelka I Priloge IIk Uredbi (ES) št. 853/2004.
1234 pomeni ustrezno številko odobritve obrata iz točke 7 dela B oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.
▼B
|
|
3.
|
Ukrepi v zaščitni coni se izvajajo neprekinjeno, vsaj dokler:
(a) niso izvedeni vsi ukrepi, iz člena 16 te direktive;
(b) niso na vseh gospodarstvih v coni:
(i) izvedeni klinični pregledi prašičev, s katerimi se potrdi, da ni znakov bolezni, ki bi kazali na pojav vezikularne bolezni prašičev; in
(ii) izvedeni serološki pregledi statističnega vzorca prašičev, pri katerih niso ugotovljena protitelesa za vezikularno bolezen prašičev. Program serološkega pregleda usklajenosti vzorca mora upoštevati način prenašanja vezikularne bolezni prašičev in način gojenja prašičev. Program je treba izdelati po postopku iz člena 25 te direktive, še pred datumom začetka njene veljavnosti.
Pregledi in vzorčenje, iz (i) in (ii), se ne smejo začeti dokler ne preteče 28 dni po končanih ukrepih preliminarnega čiščenja in dezinfekcije na okuženem gospodarstvu.
|
|
4.
|
Po preteku obdobja iz točke 3, se uporabijo pravila, ki veljajo za nadzorovano cono, tudi za zaščitno cono.
|
▼M5
|
5.
|
Če se prepovedi, opredeljene v točki 2(f), zaradi pojava novih primerov bolezni ohranijo dlje od 30 dni, in če posledično nastanejo težave pri oskrbi živali, lahko pristojni organ na podlagi obrazložene vloge lastnika, ter če je uradni veterinar potrdil dejstva, odobri odstranitev živali z gospodarstva, ki je v območju. Smiselno se uporablja točka 2(f) in (h).
|
▼B
8. Nadzorovana cona
|
1.
|
Obseg nadzorovane cone je določen v členu 10.
|
|
2.
|
V primeru vezikularne bolezni prašičev se ukrepi iz člena 12, nadomestijo z naslednjim:
(a) popisati je treba vsa gospodarstva z živalmi, dovzetnimi za to bolezen;
(b) premiki prašičev, razen neposredno v klavnico z gospodarstva v nadzorovani coni so dovoljeni pod pogojem, da v 21 dneh pred tem na gospodarstvo ni bil pripeljan noben prašič; lastnik ali oseba, ki je odgovorna za živali, mora voditi evidenco vseh premikov prašičev z ali na gospodarstvo;
(c) premike prašičev iz nadzorovane cone lahko dovoli pristojni organ pod pogojem, da:
— so vsi prašiči na gospodarstvu pregledani v 48 urah pred premikom,
— je bil opravljen klinični pregled prašičev namenjenih za premike največ 48 ur pred začetkom in so bili rezultati negativni,
— je bilo opravljeno serološko testiranje statističnega vzorca prašičev, namenjenih za premike, ne da bi bila ugotovljena protitelesa za vezikularno bolezen prašičev, v 14 dneh pred posameznim premikom. Pri prašičih, namenjenih za zakol, je mogoče serološki pregled opraviti po vzorcih krvi, odvzetih v namembni klavnici, ki jo na svojem ozemlju določi pristojni organ. Če so rezultati, ki potrjujejo pojav vezikularne bolezni prašičev, pozitivni, se izvedejo ukrepi, predvideni v točki 9(3),
— je vsak od prašičev označen z različno ušesno oznako ali označen na kak drug odobren način,
— se tovornjaki in druga vozila ter oprema, ki se uporabljajo za prevoz prašičev, obvezno očistijo in dezinficirajo po vsakem prevozu;
(d) tovornjaki in druga vozila ter oprema, ki se uporabljajo za prevoz prašičev ali drugih rejnih živali, ali material, ki je lahko kontaminiran in se uporablja v nadzorovani coni, ne smejo zapustiti cone, preden niso očiščeni in dezinficirani v skladu s postopki, ki jih določi pristojni organ.
|
|
3.
|
(a) Obseg nadzorovane cone je mogoče spreminjati v skladu z določbami iz člena 10(3).
(b) Ukrepi v nadzorovani coni se izvajajo vsaj dokler:
(i) niso izvedeni vsi ukrepi iz člena 16;
(ii) niso izvedeni vsi ukrepi, potrebni v zaščitni coni.
|
9. Splošni skupni ukrepi
Pri vezikularni bolezni prašičev se uporabijo naslednji dodatni ukrepi:
|
1.
|
Kadar je vezikularna bolezen uradno potrjena, morajo države članice zagotoviti, da se poleg ukrepov iz členov 4(2) in 5 te direktive, meso prašičev, ki so bili zaklani v času med možnim vnosom bolezni na gospodarstvo in izvajanjem uradnih ukrepov, koder je le mogoče, izsledi in uniči pod uradnim nadzorom, na način, ki preprečuje tveganje širjenja virusa vezikularne bolezni prašičev.
|
|
2.
|
Kadar uradni veterinar upravičeno sumi, da so se prašiči na enem od gospodarstev lahko okužili zaradi premikov oseb, živali ali vozil ali na kak drug način, se morajo prašiči zadržati na gospodarstvu, upoštevajoč omejitve iz člena 9 te direktive vsaj, dokler se na gospodarstvu ne opravi:
(a) klinični pregled prašičev, z negativnimi rezultati;
(b) serološki pregled statističnega vzorca prašičev, katerega rezultati na protitelesa vezikularne bolezni prašičev so negativni skladno s 7(3)(b)(ii).
Pregled iz (a) in (b), se lahko opravi šele po 28 dneh od dneva možne okužbe prostorov kot posledice premikov oseb, živali ali vozil ali na kak drug način.
|
|
3.
|
Če se vezikularna bolezen prašičev potrdi v klavnici, mora pristojni organ zagotoviti:
(a) takojšen zakol vseh prašičev v klavnici;
(b) da se trupla in drobovina okuženih in kontaminiranih prašičev uničijo pod uradnim nadzorom, na način s katerim se prepreči tveganje širjenja virusa vezikularne bolezni prašičev;
(c) da se izvede čiščenje in dezinfekcija objektov ter opreme, z vozili vred, pod nadzorom uradnega veterinarja v skladu z navodili pristojnega organa;
(d) se izvede epidemiološko poizvedovanje v skladu s členom 8 Direktive;
(e) se ponovni dovoz prašičev na zakol izvede najmanj 24 ur po opravljenem postopku čiščenja in dezinfekcije, izvedenem skladno s (c).
|
10. Čiščenje in dezinfekcija okuženih gospodarstev
Poleg ukrepov iz člena 16 te direktive, se uporabijo tudi naslednji ukrepi:
1. Postopek preliminarnega čiščenja in dezinfekcije
(a) Takoj ko se odstranijo trupla prašičev, namenjeni za uničenje, je treba tiste dele prostorov, kjer so bili nastanjeni prašiči, in druge dele prostorov, ki so se okužili med zakolom, popršiti z dezinfekcijskim sredstvom, odobrenim po členu 16, v primerni koncentraciji za vezikularno bolezen prašičev. Uporabljeno dezinfekcijsko sredstvo mora ostati na površini vsaj 24 ur.
(b) Kakršno koli tkivo ali kri, ki se je lahko razlila med zakolom, je treba pazljivo zbrati in odstraniti skupaj s trupli (zakol je vedno treba izvajati na neprepustni površini).
2. Postopek nadaljnjega čiščenja in dezinfekcije
(a) Vsakršen gnoj, nastilj, okuženo hrano itd. je treba odstraniti iz stavb, dati na kup in popršiti z odobrenim dezinfekcijskim sredstvom. Gnojnico je treba obdelati po metodi primerni za uničenje virusa.
(b) Vso prenosno opremo je treba odstraniti iz prostorov ter jo posamezno očistiti in dezinficirati.
(c) Maščobo in drugo umazanijo je treba odstraniti z vseh površin z namakanjem v sredstvu za razmaščevanje in nato s spiranjem z vodo pod pritiskom.
(d) Dezinfekcijsko sredstvo je nato treba razpršiti po vseh površinah.
(e) Prostore z možnostjo zatesnitve je treba razkužiti.
(f) Po pregledu, ki ga opravi uradni veterinar, se je treba dogovoriti o popravilu poškodovanih tal, sten itd. in tega takoj izvesti.
(g) Opravljena popravila je treba pregledati in tako zagotoviti, da so zadovoljivo izvedena.
(h) Vse dele prostorov, v katerih ni nikakršnega vnetljivega materiala, je mogoče toplotno obdelati z uporabo pištole za brizganje plamena.
(i) Vse površine je treba popršiti z alkalnim dezinfekcijskim sredstvom, s pH nad 12,5 ali z drugim odobrenim dezinfekcijskim sredstvom. Dezinfekcijsko sredstvo je treba sprati po 48 urah.
3. Postopek končnega čiščenja in dezinfekcije
Obdelavo s pištolo za brizganje plamena ali z alkalnim dezinfekcijskim sredstvom (točka 2(h) ali (i)) je treba po 14 dneh ponoviti.
11. Obnovitev populacije na okuženih gospodarstvih
Poleg ukrepov iz člena 5(4) te direktive, se uporabijo naslednji ukrepi:
|
1.
|
Obnova populacije se lahko začne šele štiri tedne po prvi popolni dezinfekciji prostorov, tj. v 3. stopnji postopkov čiščenja in dezinfekcije.
|
|
2.
|
Pri ponovni naselitvi prašičev je treba upoštevati vrsto kmetovanja, ki se izvaja na gospodarstvu, ponovna naselitev pa mora biti mora skladna tudi z enim od naslednjih postopkov:
(a) pri gospodarstvih z nastanitvijo prašičev na prostem se obnova populacije začne z naselitvijo omejenega števila kontrolnih pujskov, ki so bili pregledani in potrjeni kot negativni glede protiteles za virus vezikularne bolezni prašičev. Kontrolne pujske je treba namestiti v skladu z zahtevami pristojnih organov po celotnem okuženem gospodarstvu ter jih klinično pregledati 28 dni po namestitvi na gospodarstvu in jim odvzeti vzorce za serološke preiskave.
Če nobeden od pujskov ne kaže kliničnih znakov vezikularne bolezni prašičev niti ni razvil protiteles za virus te bolezni, se lahko populacija popolnoma obnovi;
(b) za vse druge vrste gojenja se morajo prašiči ponovno nastaniti ali v skladu z ukrepi, iz odstavka (a), ali s popolno obnovo populacije pod pogojem, da:
— vsi prašiči prispejo v osmih dneh in izvirajo z gospodarstev zunaj območij, ki so bila podrejena omejitvam zaradi vezikularne bolezni prašičev, ter da so seronegativni,
— nobeden od prašičev ne zapusti gospodarstva v obdobju 60 dni po prispetju zadnjega prašiča,
— se čreda obnovljene populacije podredi kliničnim in serološkim pregledom v skladu z zahtevami pristojnega organa. Preglede je najprej mogoče opraviti 28 dni po prispetju zadnjih prašičev.
|
|
12.
|
Najpozneje do 1. oktobra 1997 Komisija predloži Svetu poročilo, sestavljeno na podlagi mnenja Znanstvenega veterinarskega odbora, o razvoju raziskovalnih in diagnostičnih postopkov, pa tudi o tehničnem in znanstvenem napredku v zvezi z vezikularno boleznijo prašičev skupaj s primernimi predlogi glede ugotovitev omenjenega poročila. Svet se o takih predlogih izreče s kvalificirano večino najpozneje šest mesecev po njihovi predložitvi.
|
PRILOGA III
REFERENČNI LABORATORIJI SKUPNOSTI ZA ZADEVNE BOLEZNI
Funkcije in naloge referenčnih laboratorijev Skupnosti za zadevne bolezni so naslednje:
|
1.
|
ob posvetovanju s Komisijo usklajevati metode, po katerih posegajo države članice za diagnosticiranje zadevnih bolezni, zlasti z:
(a) razvrščanjem po tipih, shranjevanjem in dobavljanjem sevov virusa te bolezni za serološke teste in priprava antiserumov;
(b) dobavljanjem standardnih serumov in drugih ustreznih reagentov nacionalnim referenčnim laboratorijem z namenom standardizacije preskusov in reagentov, ki se uporabljajo v državah članicah;
(c) razvijanjem in ohranjanjem zbirke sevov virusa in izolatov te bolezni;
(d) organiziranjem periodičnih primerjalnih preskusov diagnostičnih postopkov na ravni Skupnosti;
(e) zbiranjem in primerjanjem podatkov in informacij o uporabljenih diagnostičnih metodah ter rezultatih preskusov, ki se izvajajo v Skupnosti;
(f) karakterizacijo izolatov virusa te bolezni po najmodernejših metodah za boljše razumevanje epizootiologije bolezni;
(g) spremljanjem razvoja pri nadzoru, epizootiologiji in preprečevanju te bolezni po vsem svetu;
(h) vzdrževanjem strokovnega znanja o virusu bolezni in drugih primernih virusih za omogočanje hitre diferencialne diagnoze;
(i) pridobivanjem temeljitega znanja o pripravi in uporabi proizvodov veterinarske imunologije, ki se uporabljajo za iztrebljanje in obvladovanje bolezni;
|
|
2.
|
aktivno pomagati pri diagnozi izbruhov bolezni v državah članicah s sprejemanjem izolatov virusa za potrditveno diagnozo, karakterizacijo in epizootiološke študije;
|
|
3.
|
omogočati usposabljanje ali ponovno usposabljanje strokovnjakov za laboratorijske diagnoze za uskladitev diagnostičnih tehnik po vsej Skupnosti.
|
PRILOGA IV
MINIMALNA MERILA ZA NAČRTE UKREPOV V IZREDNIH RAZMERAH
Načrti ukrepov v izrednih razmerah morajo izpolnjevati vsaj naslednja merila:
|
1.
|
vzpostavitev kriznega centra na nacionalni ravni, ki bo usklajeval vse nadzorne ukrepe v zadevni državi članici;
|
|
2.
|
pripraviti je treba seznam lokalnih centrov za nadzor bolezni, s primernimi objekti in napravami, za usklajevanje ukrepov za nadzor bolezni na lokalni ravni;
|
|
3.
|
dati je treba podrobne informacije o osebju, ki izvaja nadzorne ukrepe, o njihovi strokovni usposobljenosti in odgovornosti;
|
|
4.
|
vsak lokalni center za nadzor bolezni mora biti sposoben nemudoma vzpostaviti stik z osebami/organizacijami, ki so neposredno ali posredno vpletene ob izbruhu bolezni;
|
|
5.
|
na voljo morajo biti oprema in material za neoporečno izvajanje ukrepov za nadzor bolezni;
|
|
6.
|
na voljo morajo biti podrobna navodila o ukrepih, ki jih je treba izvesti ob sumu in potrditvi okužbe ali kontaminacije, tudi o sredstvih za odstranjevanje živalskih trupel;
|
|
7.
|
uveljaviti je treba programe usposabljanja za ohranjanje in razvijanje strokovnosti na tem področju ter upravne postopke;
|
|
8.
|
diagnostični laboratoriji morajo imeti na voljo objekte in naprave za pregled po zakolu, potrebne zmogljivosti za serologijo, histologijo itd., vzdrževati morajo strokovno znanje za izvajanje takojšnjih diagnoz. Pripraviti je treba vse potrebno za takojšnji prevoz vzorcev;
|
|
9.
|
na voljo morajo biti vse podrobnosti o količini cepiva proti zadevni bolezni, ki je po presoji potrebna ob zatekanju k cepljenju v izrednih razmerah;
|
|
10.
|
zagotoviti je treba pravno podlago za izvajanje načrtov ukrepov v izrednih razmerah.
|