1991L0689 — SL — 24.02.2006 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL L 377, 31.12.1991, p.20) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 168 |
28 |
2.7.1994 |
||
|
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 |
L 33 |
1 |
4.2.2006 |
|
DIREKTIVA SVETA
z dne 12. decembra 1991
o nevarnih odpadkih
(91/689/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 130s Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ker je Direktiva Sveta 78/319/EGS z dne 20. marca 1978 o strupenih in nevarnih odpadkih ( 4 ) določila pravila Skupnosti o odstranjevanju nevarnih odpadkov; ker je za to, da se upoštevajo izkušnje, ki so jih države članice pridobile pri izvajanju navedene direktive, treba spremeniti pravila in s to direktivo nadomestiti Direktivo 78/319/EGS;
ker Resolucija Sveta z dne 7. maja 1990 o politiki o odpadkih ( 5 ) in program Evropskih skupnost o okolju, ki je bil predmet Resolucije Sveta Evropskih skupnosti in predstavnikov vlad držav članic na srečanju v okviru Sveta z dne 19. oktobra 1987 o nadaljevanju in izvajanju politike Evropske skupnosti in programa okolja (1987 do 1992) ( 6 ), predvidevata ukrepe Skupnosti za izboljšanje pogojev, ki določajo odstranjevanje nevarnih odpadkov in ravnanje z njimi;
ker se splošna pravila, ki se uporabljajo za ravnanje z odpadki in jih določa Direktiva Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih ( 7 ), kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS ( 8 ), uporabljajo tudi za ravnanje z nevarnimi odpadki;
ker so za pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki potrebna dodatna, strožja pravila, da se upošteva posebna narava takih odpadkov;
ker je zaradi izboljšanja učinkovitosti ravnanja z nevarnimi odpadki v Skupnosti treba uporabiti natančno in enotno opredelitev nevarnih odpadkov, ki temelji na izkušnjah;
ker je treba zagotoviti, da se odstranjevanje in predelava nevarnih odpadkov nadzira na najbolj popoln mogoč način;
ker mora biti mogoče hitro prilagoditi določbe te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku; ker je treba odbor, ustanovljen z Direktivo 75/442/EGS, pooblastiti za prilagajanje določb te direktive takemu napredku,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Cilj te direktive, pripravljene na podlagi člena 2(2) Direktive 75/442/EGS, je približati zakonodajo držav članic o nadzorovanem ravnanju z nevarnimi odpadki.
2. V skladu s to direktivo se Direktiva 75/442/EGS uporablja za nevarne odpadke.
3. „Odpadki“ in drugi izrazi, uporabljeni v tej direktivi, so opredeljeni kot v Direktivi 75/442/EGS.
4. Za namene te direktive pomeni izraz „nevarni odpadki“:
— odpadke, uvrščene na seznam, ki se ga pripravi v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Direktive 75/442/EGS, na podlagi prilog I in II k tej direktivi najpozneje šest mesecev pred začetkom izvajanja te direktive. Ti odpadki morajo imeti eno ali več lastnosti, navedenih v Prilogi III. Seznam upošteva izvor in sestavo odpadkov ter po potrebi omeji vrednosti koncentracije. Ta seznam je treba pregledovati v rednih časovnih presledkih in, če je potrebno, popraviti po istem postopku,
— druge odpadke, za katere država članica meni, da kažejo katero koli od lastnosti iz Priloge III. Takšni primeri se sporočijo Komisiji in se pregledajo v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Direktive 75/442/EGS, z namenom prilagoditi seznam.
5. Odpadki iz gospodinjstev se izvzamejo iz določb te direktive. Svet na predlog Komisije določi posebna pravila, ki upoštevajo posebno naravo odpadkov iz gospodinjstev, najpozneje do konca leta 1992.
Člen 2
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da se na vsakem mestu, kjer se odlagajo nevarni odpadki, odpadki evidentirajo in identificirajo.
2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da obrati ali podjetja, ki odstranjujejo, predelujejo, zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke, ne mešajo različnih vrst nevarnih odpadkov ali nevarnih odpadkov z nenevarnimi.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 je mešanje nevarnih odpadkov z drugimi nevarnimi odpadki ali drugimi odpadki, snovmi ali materiali lahko dovoljeno le, kadar so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 4 Direktive 75/442/EGS, in je namenjeno predvsem večji varnosti med odstranjevanjem ali predelavo. Za tak postopek veljajo zahteve za dovoljenje, kakor določajo členi 9, 10 in 11 Direktive 75/442/EGS.
4. Kadar so odpadki že pomešani z drugimi odpadki, snovmi ali materiali, jih je treba ločiti, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo in kadar je to potrebno za uskladitev s členom 4 Direktive 75/442/EGS.
Člen 3
1. Odstopanje iz člena 11(1)(a) Direktive 75/442/EGS od zahteve za pridobitev dovoljenja za obrate ali podjetja, ki same odstranjujejo odpadke, se ne uporablja za nevarne odpadke, ki jih ureja ta direktiva.
2. V skladu s členom 11(1)(b) Direktive 75/442/EGS lahko država članica napravi izjemo od člena 10 navedene direktive za obrate ali podjetja, ki predelujejo odpadke, vključene v to direktivo:
— če država članica sprejme splošna pravila, ki uvrščajo na seznam vrsto in količino odpadkov ter določajo posebne pogoje (mejne vrednosti za vsebnost nevarnih snovi v odpadkih, mejne vrednosti emisij, vrsto dejavnosti) in druge potrebne zahteve za izvajanje različnih oblik predelave, in
— če so vrste ali količine odpadkov in metod predelave take, da so skladne s pogoji, določenimi v členu 4 Direktive 75/442/EGS.
3. Obrati ali podjetja iz odstavka 2 se registrirajo pri pristojnih organih.
4. Če država članica namerava uporabiti določbe iz odstavka 2, se Komisiji pošljejo pravila iz navedenega odstavka najpozneje tri mesece pred začetkom njihove veljavnosti. Komisija se posvetuje z državami članicami. Glede na ta posvetovanja Komisija predlaga, da se o pravilih dokončno dogovorijo v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Direktive 75/442/EGS.
Člen 4
1. Člen 13 Direktive 75/442/EGS se uporablja tudi za proizvajalce nevarnih odpadkov.
2. Člen 14 Direktive 75/442/EGS se uporablja tudi za proizvajalce nevarnih odpadkov in vse obrate in podjetja, ki prevažajo nevarne odpadke.
3. Evidence iz člena 14 Direktive 75/442/EGS je treba hraniti vsaj tri leta, razen v primeru obratov in podjetij, ki prevažajo nevarne odpadke in morajo hraniti take evidence vsaj 12 mesecev. Dokumentirane dokaze o gospodarjenju je treba predložiti na zahtevo pristojnih organov ali prejšnjega imetnika.
Člen 5
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so odpadki med zbiranjem, prevozom in začasnim skladiščenjem ustrezno pakirani in označeni v skladu z mednarodno veljavnimi standardi in standardi, ki veljajo v Skupnosti.
2. V primeru nevarnih odpadkov inšpekcijski nadzor zbiranja in prevažanja, opravljen na podlagi člena 13 Direktive 75/442/EGS, vključuje zlasti poreklo in destinacijo takih odpadkov.
3. Nevarni odpadki so pri prenosu opremljeni z identifikacijskim obrazcem, ki vsebuje podrobnosti, navedene v oddelku A Priloge 1 k Direktivi Sveta 84/631/EGS z dne 6. decembra 1984 o nadzorovanju in kontroli čezmejnih pošiljk nevarnih odpadkov v Skupnosti ( 9 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 86/279/EGS ( 10 ).
Člen 6
1. V skladu s členom 7 Direktive 75/442/EGS pristojni organi ločeno ali v okviru svojih splošnih načrtov za ravnanje z odpadki pripravijo načrte za ravnanje z nevarnimi odpadki in te načrte objavijo.
2. Komisija primerja te načrte, zlasti metode odstranjevanja in predelave. Te informacije da na razpolago pristojnim organom držav članic, ki zanje zaprosijo.
Člen 7
V nujnih primerih ali primerih resne nevarnosti države članice sprejmejo potrebne ukrepe, če je potrebno, vključno z začasnimi odstopanji od te direktive, da zagotovijo, da se nevarni odpadki obravnavajo tako, da ne ogrožajo prebivalstva ali okolja. Država članica o vseh takih odstopanjih obvesti Komisijo.
Člen 8
1. Glede na poročilo, predvideno v členu 16(1) Direktive 75/442/EGS, in na podlagi vprašalnika, pripravljenega v skladu z navedenim členom, države članice pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive.
2. Poleg zbirnega poročila iz člena 16(2) Direktive 75/442/EGS Komisija vsaka tri leta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te direktive.
▼M2 —————
Člen 9
Spremembe, potrebne za prilagajanje prilog k tej direktivi znanstvenemu in tehničnemu napredku in za pregled seznama odpadkov iz člena 1(4), se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Direktive 75/442/EGS.
Člen 10
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 27. junija 1995. O tem takoj obvestijo Komisijo.
2. Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načine sklicevanja določijo države članice.
3. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 11
Direktiva 78/319/EGS se razveljavi s 27. junijem 1995.
Člen 12
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
KATEGORIJE ALI GENERIČNI TIPI NEVARNIH ODPADKOV, UVRŠČENI NA SEZNAM V SKLADU Z NJIHOVO NARAVO ALI DEJAVNOSTJO, IZ KATERE IZHAJAJO ( 11 ) (ODPADKI SO PO OBLIKI LAHKO TEKOČI, MULJASTI ALI TRDNI)
PRILOGA I. A.
Odpadki, ki kažejo katero koli od lastnosti iz Priloge III in jih sestavljajo:
1. anatomske snovi; bolnišnični ali drugi klinični odpadki;
2. farmacevtska sredstva, zdravila in veterinarske sestavine;
3. sredstva za zaščito lesa;
4. biocidi in fitofarmacevtske snovi;
5. ostanki snovi, uporabljenih kot topila;
6. halogenirane organske snovi, ki se ne uporabljajo kot topila, razen inertnih polimeriziranih materialov;
7. temperne soli, ki vsebujejo cianide;
8. mineralna olja in oljne snovi (npr. rezalne gošče, itd.);
9. mešanice olja z vodo, ogljikovodikov z vodo, emulzije;
10. snovi, ki vsebujejo PCB in/ali PCT (npr. dielektriki, itd.);
11. katranski materiali nastali pri rafiniranju, destilaciji in kakršnih koli pirolitičnih postopkih (npr. kotlovne usedline, itd.);
12. črnilo, barvila, pigmenti, barve, laki in podobni premazi;
13. smole, lateks, plastifikatorji, lepila/pritrjevalci;
14. kemične snovi, nastale pri raziskavah in razvoju ali pri poučevanju, ki niso opredeljene in/ali so nove in katerih učinki na človeka in/ali okolje niso znani (npr. laboratorijski ostanki itd.);
15. pirotehnični in drugi eksplozivni materiali;
16. fotografske kemikalije in razvijalci;
17. katerikoli material, onesnažen s katero koli snovjo sorodno polikloriranemu dibenzo-furanu;
18. katerikoli material, onesnažen s katero koli snovjo sorodno polikloriranemu dibenzo-p-dioksinu.
PRILOGA I. B.
Odpadki, ki vsebujejo katero koli od sestavin, navedenih v Prilogi II in imajo katero koli od lastnosti, navedenih v Prilogi III in jih sestavljajo:
19. živalska ali rastlinska mila, maščobe, voski;
20. nehalogenirane organske snovi, ki niso uporabljene kot topila;
21. anorganske snovi brez kovin ali kovinskih spojin;
22. pepel in/ali ugaski;
23. zemlja, pesek, glina, vključno z usedlinami iz rečnih strug, jezer in morja;
24. temperne soli, ki ne vsebujejo cianida;
25. kovinski prah, prašek;
26. izrabljeni katalizatorski materiali;
27. tekočine ali blata, ki vsebujejo kovine ali kovinske spojine;
28. ostanki, ki nastanejo pri postopkih nadzorovanja onesnaževanja (npr. prah vrečastih filtrov, itd.) razen (29), (30) in (33);
29. gošče čistilnikov;
30. blata čistilnih naprav za vodo;
31. ostanki dekarbonizacije;
32. ostanki stolpcev ionskih izmenjevalcev;
33. blata čistilnih naprav, neobdelana ali neprimerna za uporabo v kmetijstvu;
34. ostanki od čiščenja cistern in/ali opreme;
35. onesnažena oprema;
36. onesnažene posode (npr. embalaža, plinski cilindri, itd.), ki vsebujejo eno ali več sestavin, navedenih v Prilogi II;
37. baterije in druge električne celice;
38. rastlinska olja;
39. materiali, ki nastanejo pri ločenem zbiranju odpadkov iz gospodinjstev in ki kažejo katero koli od značilnosti, navedenih na seznamu v Prilogi III;
40. vsi drugi odpadki, ki vsebujejo katero koli sestavino, navedeno na seznamu v Prilogi II in katere koli druge lastnosti, navedene na seznamu v Prilogi III.
PRILOGA II
SESTAVINE ODPADKOV V PRILOGI I. B., ZARADI KATERIH SO ODPADKI NEVARNI, ČE IMAJO LASTNOSTI, OPISANE V PRILOGI III ( 12 )
Odpadki, katerih sestavine so:
|
C1 |
berilij; berilijeve spojine; |
|
C2 |
vanadijeve spojine; |
|
C3 |
kromove (VI) spojine; |
|
C4 |
kobaltove spojine; |
|
C5 |
nikljeve spojine; |
|
C6 |
bakrove spojine; |
|
C7 |
cinkove spojine; |
|
C8 |
arzen; arzenove spojine; |
|
C9 |
selen; selenove spojine; |
|
C10 |
srebrove spojine; |
|
C11 |
kadmij; kadmijeve spojine; |
|
C12 |
kositrove spojine; |
|
C13 |
antimon; antimonove spojine; |
|
C14 |
telur; telurjeve spojine; |
|
C15 |
barijeve spojine; razen barijevega sulfata; |
|
C16 |
živo srebro; živosrebrove spojine; |
|
C17 |
talij; talijeve spojine; |
|
C18 |
svinec; svinčeve spojine; |
|
C19 |
anorganski sulfidi; |
|
C20 |
anorganske fluorjeve spojine; razen kalcijevega fluorida; |
|
C21 |
anorganski cianidi; |
|
C22 |
naslednje alkalne ali zemljoalkalijske kovine: litij, natrij, kalij, kalcij, magnezij v nekombinirani obliki; |
|
C23 |
kisle raztopine ali kisline v trdni obliki; |
|
C24 |
bazične raztopine ali baze v trdni obliki; |
|
C25 |
azbest (prah in vlakna); |
|
C26 |
fosfor: fosforjeve spojine, razen mineralnih fosfatov; |
|
C27 |
kovinski karbonili; |
|
C28 |
peroksidi; |
|
C29 |
klorati; |
|
C30 |
perklorati; |
|
C31 |
azidi; |
|
C32 |
PCB in/ali PCT; |
|
C33 |
farmacevtske ali veterinarske spojine; |
|
C34 |
biocidi in fitofarmacevtske snovi (npr. pesticidi, itd.) |
|
C35 |
infektivne snovi; |
|
C36 |
kreozoti; |
|
C37 |
izocianati; tiocianati; |
|
C38 |
organski cianidi (npr. nitrili, itd.) |
|
C39 |
fenoli; fenolne spojine; |
|
C40 |
halogenirana topila; |
|
C41 |
organska topila, razen halogeniranih topil; |
|
C42 |
organohalogene spojine, razen inertnih polimeriziranih materialov in drugih snovi iz te priloge; |
|
C43 |
aromatične spojine; policiklične in heterociklične organske spojine; |
|
C44 |
alifatski amini; |
|
C45 |
aromatični amini; |
|
C46 |
etri; |
|
C47 |
snovi eksplozivnega značaja razen tistih, ki so uvrščene na seznam drugod v tej prilogi; |
|
C48 |
žveplove organske spojine; |
|
C49 |
katera koli sorodna snov polikloriranega dibenzo-furana; |
|
C50 |
katera koli sorodna snov polikloriranega dibenzo-p-dioksina; |
|
C51 |
ogljikovodiki in njihov kisik; dušikove in/ali žveplove spojine, ki drugače niso upoštevane v tej prilogi. |
Priloga III
LASTNOSTI ODPADKOV, ZARADI KATERIH SO NEVARNI
|
H1 |
„Eksplozivne snovi“: snovi in pripravki, ki lahko eksplodirajo ob učinku ognja ali so bolj občutljivi na udarce ali trenje kot dinitrobenzen. |
|
H2 |
„Oksidativne snovi“: snovi in pripravki, ki kažejo močne eksotermične reakcije v stiku s drugimi snovmi, zlasti vnetljivimi. |
|
H3-A |
„Lahko vnetljive snovi“: — tekoče snovi in pripravki, ki imajo plamenišče pod 21 oC (vključno z zelo lahko vnetljivimi tekočinami) ali — snovi in pripravki, ki se lahko močno segrejejo in se končno vnamejo v stiku z zrakom pri sobni temperaturi brez uporabe energije ali — trdne snovi in pripravki, ki se ob stiku z virom vžiga hitro vnamejo in po odstranitvi tega vira še naprej gorijo ali se porabljajo ali — plinaste snovi in pripravki, ki so vnetljivi na zraku pri normalnem tlaku ali — snovi in pripravki, ki v stiku z vodo ali vlažnim zrakom razvijejo lahko vnetljive pline v nevarnih količinah. |
|
H3-B |
„Vnetljive snovi“: tekoče snovi in pripravki, ki imajo plamenišče pri temperaturi 21 oC ali več in pri temperaturi, ki je nižja ali enaka 55 oC. |
|
H4 |
„Dražeče snovi“: nekorozivne snovi in pripravki, ki ob takojšnjem, podaljšanem ali ponavljajočem stiku s kožo ali sluznico lahko povzročijo vnetja. |
|
H5 |
„Škodljive snovi“: snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo omejeno tveganje za zdravje. |
|
H6 |
„Strupene snovi“: snovi in pripravki (vključno z zelo strupenimi snovmi in pripravki), ki pri vdihavanju, zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo resno, akutno ali kronično tveganje za zdravje in celo smrt. |
|
H7 |
„Rakotvorne snovi“: snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo raka ali povečajopogostost njegovega nastanka. |
|
H8 |
„Jedke snovi“: snovi in pripravki, ki ob stiku lahko uničijo živo tkivo. |
|
H9 |
„Infektivne snovi“: snovi, ki vsebujejo za življenje sposobne mikroorganizme ali njihove toksine, za katere je znano ali zanesljivo, da pri človeku ali drugih živih organizmih povzročajo bolezen. |
|
H10 |
„Teratogene snovi“: snovi in pripravki, ki pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo nededne prirojene okvare ali povečajo pogostost njihovega nastanka. |
|
H11 |
„Mutagene snovi“: snovi in pripravki, ki lahko pri vdihavanju ali zaužitju ali prodiranju skozi kožo lahko povzročijo dedne genske okvare ali povečajo pogostost njihovega nastanka |
|
H12 |
Snovi in pripravki, ki v stiku z vodo, zrakom ali kislino sproščajo strupene ali zelo strupene pline. |
|
H13 |
Snovi in pripravki, sposobne, da s kakršnimi koli sredstvi po odstranitvi tvorijo drugo snov, npr. lug, ki ima katero koli lastnost, navedeno zgoraj. |
|
H14 |
„Ekotoksične snovi“: snovi in pripravki, ki predstavljajo ali lahko predstavljajo takojšnje ali kasnejše tveganje za enega ali več sektorjev okolja. |
Opombe
|
1. |
Pripis nevarnih lastnosti „strupeno“ (in „zelo strupeno“), „škodljivo“, „jedko“ in „dražeče“ temelji na merilih, določenih v Prilogi VI, del IA in del IIB, k Direktivi Sveta 67/584/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi ( 13 ), v različici, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 79/831/EGS ( 14 ). |
|
2. |
Glede na pripis lastnosti „rakotvorno“, „teratogeno“ in „mutageno“ ter zaradi nedavnih ugotovitev, dodatna merila vsebuje Vodič za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in pripravkov Priloge VI (del IID) k Direktivi 67/548/EGS v različici, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 83/467/EGS ( 15 ). |
Preskusne metode
Namen preskusnih metod je dati poseben pomen opredelitvam v Prilogi III.
Metode, ki jih je treba uporabljati, so metode, opisane v Prilogi V k Direktivi 67/548/EGS v različici, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 84/449/EGS ( 16 ), ali s kasnejšimi direktivami Komisije, ki so Direktivo 67/548/EGS prilagodile tehničnemu napredku. Te metode same temeljijo na delu in priporočilih pristojnih mednarodnih organov, zlasti OECD.
( 1 ) UL C 295, 19.11.1988, str. 8, in
UL C 42, 22.2.1990, str. 19.
( 2 ) UL C 158, 26.6.1989, str. 238.
( 3 ) UL C 56, 6.3.1989, str. 2.
( 4 ) UL L 84, 31.3.1978, str. 43.
( 5 ) UL C 122, 18.5.1990, str. 2.
( 6 ) UL C 328, 7.12.1987, str. 1.
( 7 ) UL L 194, 25.7.1975, str. 39.
( 8 ) UL L 78, 26.3.1991, str. 32.
( 9 ) UL L 326, 13.12.1984, str. 31.
( 10 ) UL L 181, 4.7.1986, str. 13.
( 11 ) Nekatera podvajanja vnosov v Prilogi II so namerna.
( 12 ) Nekatera podvajanja generičnih tipov nevarnih odpadkov, uvrščenih na seznam v Prilogi I, so namerna.
( 13 ) UL L 196, 16.8.1967, str. 1.
( 14 ) UL L 259, 15.10.1979, str. 10.
( 15 ) UL L 257, 16.9.1983, str. 1.
( 16 ) UL L 251, 19.9.1984, str. 1.