01991L0439 — SL — 18.07.2008 — 009.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DIREKTIVA SVETA z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (UL L 237 24.8.1991, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 337 |
86 |
24.12.1994 |
||
L 235 |
1 |
17.9.1996 |
||
L 150 |
41 |
7.6.1997 |
||
DIREKTIVA KOMISIJE 2000/56/ES Besedilo velja za EGP z dne 14. septembra 2000 |
L 237 |
45 |
21.9.2000 |
|
DIREKTIVA 2003/59/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2003 |
L 226 |
4 |
10.9.2003 |
|
UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003 |
L 284 |
1 |
31.10.2003 |
|
L 363 |
344 |
20.12.2006 |
||
DIREKTIVA 2006/126/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. decembra 2006 |
L 403 |
18 |
30.12.2006 |
|
L 168 |
36 |
28.6.2008 |
spremenjena z:
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
DIREKTIVA SVETA
z dne 29. julija 1991
o vozniških dovoljenjih
(91/439/EGS)
Člen 1
Člen 2
▼M8 —————
Člen 3
Vozniško dovoljenje, določeno v členu 1, dovoljuje vožnjo vozil naslednjih kategorij:
Znotraj kategorij A, B, B + E, C, C + E, D in D + E se lahko izda posebno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil naslednjih podkategorij:
Za namene tega člena:
Člen 4
Člen 5
Za izdajo vozniških dovoljenj veljajo naslednji pogoji:
dovoljenja za kategorije C in D se izdaja samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B;
dovoljenja za kategorije B + E, C + E, D + E se izdaja samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B, C oziroma D.
Veljavnost vozniških dovoljenj se določi, kot sledi:
dovoljenja, izdana za kategorijo C + E ali D + E, so veljavna za kombinacije vozil kategorije B + E;
dovoljenja, izdana za kategorijo C + E, so veljavna za kategorijo D + E, pod pogojem da so njihovi imetniki upravičeni do vožnje vozil kategorije D.
Države članice lahko za vožnjo po svojem ozemlju odobrijo naslednje ekvivalente:
trikolesniki in štirikolesniki na motorni pogon z dovoljenjem za kategorijo A ali A1;
lahka motorna kolesa z dovoljenjem za kategorijo B.
Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo na svojem ozemlju dovolijo vožnjo:
vozil kategorije D1 (poleg sedeža za voznika še največ 16 sedežev in največja dovoljena masa 3 500 kilogramov, brez kakršnekoli posebne opreme, namenjene za prevoz invalidnih potnikov) s strani imetnikov vozniškega dovoljenja kategorije B, ki so stari nad 21 let in so dovoljenje dobili najmanj dve leti prej, pod pogojem da vozila uporabljajo neprofitni organi za socialne namene in da voznik svoje storitve opravlja prostovoljno;
vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kilogramov, s strani imetnikov vozniškega dovoljenja kategorije B, ki so stari nad 21 let in so dovoljenje dobili najmanj dve leti prej, pod pogojem da je glavni namen vozil, da se uporabljajo samo, ko so stacionirana za izobraževalne ali rekreacijske namene, da jih uporabljajo neprofitni organi za socialne namene in da so bila spremenjena tako, da jih ni mogoče uporabiti niti za prevoz več kot devetih potnikov niti za prevoz kakršnegakoli drugega blaga, razen tistega, ki je izrecno potreben za njihove namene.
Člen 6
Najnižja starost za izdajo vozniškega dovoljenja je, kot sledi:
16 let:
18 let:
21 let:
Člen 7
Vozniška dovoljenja se poleg tega izdajajo samo tistim kandidatom:
ki so opravili preizkus spretnosti in vedenja v prometu in teoretični preizkus ter izpolnjujejo zdravniške standarde v skladu z določbami iz Prilog II in III;
ki imajo običajno prebivališče na ozemlju države članice, ki izda dovoljenje, ali ki lahko predložijo dokazilo, da na ozemlju države članice študirajo že najmanj šest mesecev.
Člen 7a
Ta postopek se uporablja tudi za odločanje o razglasitvi uporabe nekaterih razdelitev usklajenih kod Skupnosti za obvezno, če bo potrebno.
Člen 7b
Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.
Člen 8
Prav tako lahko država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja kandidatu, za katerega taki ukrepi veljajo v kakšni drugi državi članici.
Taka zamenjava se lahko opravi le, če je bilo dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, izročeno pristojnim organom države članice, ki opravi zamenjavo. Če imetnik tega dovoljenja pridobi običajno prebivališče v drugi državi članici, tej državi ni treba uporabiti člena 1(2).
Člen 9
V tej direktivi, „običajno“ prebivališče pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, to je najmanj 185 dni v koledarskem letu, zaradi osebnih in poklicnih vezi, ali, v primeru osebe brez poklicnih vezi, zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesno povezavo med to osebo in krajem, kjer živi.
Za običajno prebivališče osebe, čigar poklicne vezi so v drugem kraju kot njene osebne vezi in ki zaradi tega živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, se šteje kraj njenih osebnih vezi, pod pogojem da se ta oseba redno vrača v ta kraj. Osebi, ki živi v državi članici, da bi izvršila nalogo določenega trajanja, tega zadnjega pogoja ni treba izpolnjevati. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni spremembe običajnega prebivališča.
Člen 10
S soglasjem Komisije države članice vzpostavijo ekvivalentnosti med kategorijami dovoljenj, izdanih pred uvedbo te direktive in tistimi, opredeljenimi v členu 3.
Države članice lahko s soglasjem Komisije svojo zakonodajo prilagodijo do te mere, kot je potrebno za namen izvajanja določb člena 8(4), (5) in (6).
Člen 11
Pet let po začetku veljavnosti te direktive Svet na podlagi predloga Komisije pregleda nacionalne določbe, ki se nanašajo na kakršne koli poljubne podkategorije, ki so bile uvedene v skladu s členom 3, z namenom njihove morebitne uskladitve ali odprave.
Člen 12
Člen 13
S to direktivo se s 1. julijem 1996 razveljavi Direktiva 80/1263/EGS.
Člen 14
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
DOLOČBE O VZORCU VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
1. |
Barva vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti je rožnata, njegove dimenzije pa so:
|
2. |
Dovoljenje ima šest strani:
stran 1 bo vsebovala:
—
oznako države članice, ki je izdala dovoljenje,
—
ime države članice, ki izda dovoljenje (poljubno),
—
oznako države članice, ki je izdala dovoljenje, katerih označbe so naslednje:
—
besedi „vozniško dovoljenje“, natisnjeni v velikih črkah v jeziku ali jezikih države članice, ki izda dovoljenje; ti dve besedi sta, za ustreznim razmikom, natisnjeni v malih črkah v drugih jezikih Evropskih skupnosti,
—
besede „vzorec Evropskih skupnosti“, natisnjene v jeziku ali jezikih države članice, ki izda dovoljenje;
stran 2 bo vsebovala:
1.
priimek imetnika;
2.
druga imena imetnika;
3.
datum in kraj rojstva imetnika;
4.
ime pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje (vključno s krajem in datumom izdaje in žigom organa);
5.
številko dovoljenja;
6.
fotografijo imetnika;
7.
podpis imetnika;
8.
kraj stalnega prebivališča ali poštni naslov (po želji);
stran 3 in stran 4 bosta vsebovali:
(pod)kategorije vozila, datum izdaje dovoljenja za (pod)kategorijo, čas veljavnosti, žig organa, vse dodatne informacije ali omejitve v kodah za vsako zadevno (pod)kategorijo.
Podkategorije, ki jih državna zakonodaja države članice ne predvideva, se lahko na vozniških dovoljenjih, ki jih izda ta država članice, izpusti.
Kode, uporabljene na strani 4 so, kot sledi:
V primeru nadomestitve ali zamenjave dovoljenja je treba datum prve izdaje dovoljenja prenesti na stran 3;
stran 5 lahko vsebuje informacije, kot so:
—
vsa obdobja, v katerih je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto,
—
resni prekrški, storjeni na ozemlju države običajnega prebivališča in upoštevani v postopku za nadzorovanje voznikov, ki obstaja v tej državi;
stran 6 bo vsebovala:
—
odobritve, omejene na ozemlje države, ki jih je podelila na podlagi ekvivalentnosti ali za kategorije, ki jih ta direktiva ne obravnava (vključno z datumi izdaje in časom veljavnosti),
—
prostor, rezerviran za (poljuben) vpis spremembe običajnega prebivališča imetnika.
|
3. |
Vnosi na vseh straneh razen na strani 1 so v jeziku ali jezikih države članice, ki je izdala dovoljenje. Če država članica želi te vnose vpisati v nacionalnem jeziku, ki ni eden izmed naslednjih jezikov: bolgarski, španski, češki, danski, nemški, estonski, grški, angleški, francoski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nizozemski, poljski, portugalski, romunski, slovaški, slovenski, finski ali švedski, izdela dvojezično različico dovoljenja z enim izmed zgoraj omenjenih jezikov, kar ne vpliva na druge določbe te priloge. |
4. |
Če imetnik dovoljenja, ki ga je izdala država članica, pridobi običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko ta navede:
—
na strani 6: spremembo(-e) prebivališča,
—
na strani 5: podatke, bistvene za upravne namene, kot so resni prekrški, storjeni na njenem ozemlju,
pod pogojem da take podatke vnaša tudi na dovoljenja, ki jih sama izdaja in da je na dovoljenju prostor za te podatke. |
Z odstopanjem od točke 2 te priloge v vozniških dovoljenjih, izdanih v Združenem kraljestvu, fotografija imetnika ni obvezna še največ deset let po sprejetju te direktive.
VZOREC VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
PRIMEREK VZORCA DOVOLJENJA SKUPNOSTI: BELGIJSKO DOVOLJENJE
(za informacijo)
PRILOGA Ia
DOLOČBE GLEDE VZORCA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
(Alternativa vzorcu v Prilogi I)
1. |
Fizične lastnosti kartice vzorca vozniškega dovoljenja Skupnosti so v skladu z ISO 7810 in ISO 7816-1. Postopki za testiranje lastnosti vozniških dovoljenj zaradi potrditve njihove skladnosti z mednarodnimi standardi so v skladu z ISO 10373. |
2. |
Dovoljenje ima dve strani. Stran 1 bo vsebovala:
(a)
besedno zvezo Vozniško dovoljenje, natisnjeno z velikimi tiskanimi črkami v jeziku ali jezikih države članice, ki je dovoljenje izdala;
(b)
ime države članice, ki je dovoljenje izdala (neobvezno);
(c)
oznako države članice, ki izda dovoljenje, natisnjeno v negativu v modrem pravokotniku in obkroženo z dvanajstimi rumenimi zvezdami; oznake so sledeče:
(d)
podatke, ki so pri izdaji dovoljenja navedeni na naslednji način:
1.
priimek imetnika;
2.
drugo(-a) ime(-na) imetnika;
3.
datum in kraj rojstva;
4.
(a)
datum izdaje dovoljenja;
(b)
datum poteka veljavnosti ali črta, če dovoljenje velja neomejeno;
(c)
ime organa, ki je dovoljenje izdal (lahko je natisnjeno na strani 2);
(d)
različna številka od tiste pod točko 5 za upravne namene (neobvezno);
5.
številka dovoljenja;
6.
fotografija imetnika;
7.
podpis imetnika;
8.
stalno prebivališče ali poštni naslov (neobvezno);
9.
(pod)kategorija(-e) vozila (vozil), katero(-e) ima imetnik pravico voziti (nacionalne kategorije so natisnjene z drugačnimi črkami od usklajenih kategorij);
(e)
izraz „vzorec Evropske skupnosti“ v jeziku(-ih) države članice, ki je dovoljenje izdala, in izraz „vozniško dovoljenje“ v ostalih jezikih Skupnosti, natisnjen v rožnati barvi na način, da tvori ozadje dovoljenja: Свидетелство за управление на МПС
Permiso de Conducción
Řidičský průkaz
Kørekort
Führerschein
Juhiluba
Άδεια Οδήγησης
Driving Licence
Permis de conduire
Ceadúnas Tiomána
Patente di guida
Vadītāja apliecība
Vairuotojo pažymėjimas
Vezetői engedély
Liċenzja tas-Sewqan
Rijbewijs
Prawo Jazdy
Carta de Condução
Permis de conducere
Vodičský preukaz
Vozniško dovoljenje
Ajokortti
Körkort;
(f)
barvni napotki:
Stran 2 bo vsebovala:
(a)
9.
(pod)kategorija(-e) vozila (vozil), katero(-e) ima imetnik pravico voziti (nacionalne kategorije so natisnjene z drugačnimi črkami od usklajenih kategorij);
10.
datum prve izdaje vsake (pod)kategorije (ta datum mora biti v primeru poznejših nadomestitev ali menjav ponovljen na novem dovoljenju);
11.
datum poteka veljavnosti vsake (pod)kategorije;
12.
dodatni podatki/omejitev(-tve) v kodirani obliki poleg zadevne kategorije. Za uporabljene kode veljajo naslednja pravila:
Če koda velja za vse (pod)kategorije, za katere je bilo dovoljenje izdano, se lahko natisne pod stolpci 9, 10 in 11;
13.
prostor, rezerviran za podatke, pomembne za vodenje dovoljenja, ki jih lahko država članica vnese v okviru uporabe odstavka 3 (a) te priloge;
14.
prostor, rezerviran za podatke, pomembne za vodenje dovoljenja ali povezane s prometno varnostjo (neobvezno), ki jih lahko vnese država članica, ki je dovoljenje izdala. Če podatki sodijo v eno od točk iz te priloge, mora biti pred njimi navedena številka zadevne točke. S posebnim pisnim soglasjem imetnika se lahko v ta prostor dodajo tudi podatki, ki niso povezani z vodenjem vozniškega dovoljenja ali prometno varnostjo; ti podatki nikakor ne spreminjajo uporabe vzorca kot vozniškega dovoljenja;
(b)
razlaga oštevilčenih točk, ki so na straneh 1 in 2 dovoljenja (vsaj točke 1, 2, 3, 4(a), 4(b), 4(c), 5, 10, 11 in 12); Če želi država članica vnose vpisati v nacionalnem jeziku, ki ni eden izmed naslednjih jezikov: bolgarski, španski, češki, danski, nemški, estonski, grški, angleški, francoski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nizozemski, poljski, portugalski, romunski, slovaški, slovenski, finski ali švedski, izdela dvojezično različico dovoljenja z enim izmed zgoraj omenjenih jezikov, kar ne vpliva na druge določbe te priloge.
(c)
na vzorcu Skupnosti vozniškega dovoljenja je rezerviran prostor za morebitno uvedbo mikročipa ali podobne informacijske naprave. |
3. |
Posebne določbe:
(a)
Če ima imetnik vozniškega dovoljenja, ki ga izda država članica v skladu s to prilogo, običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko ta država članica vnese v dovoljenje take podatke, ki so bistveni za vodenje dovoljenja, če vnese take podatke tudi v dovoljenja, ki jih izdaja, in če za to obstaja dovolj prostora.
(b)
Brez poseganja v druge določbe te priloge lahko države članice po posvetovanju s Komisijo dodajo barve ali označbe, kot so črtne kode, nacionalni simboli in zaščitni znaki. V okviru vzajemnega priznavanja dovoljenj črtna koda ne sme vsebovati drugih podatkov kakor tistih, ki jih je že mogoče prebrati na vozniškem dovoljenju ali so bistveni za izdajo dovoljenja. |
VZOREC VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
Stran 1
Stran 2
PRIMEREK VZORCA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA SKUPNOSTI
Belgijsko dovoljenje (za informacijo)
PRILOGA II
I. MINIMALNE ZAHTEVE ZA VOZNIŠKE IZPITE
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo kandidati za vozniška dovoljenja znanje in spretnosti ter pokažejo vedenje, potrebno za vožnjo motornega vozila. V ta namen so preskusi sestavljeni iz:
Pogoji, pod katerimi potekajo preskusi, so navedeni spodaj.
A. TEORETIČNI PRESKUS
1. Oblika
Izbrana oblika mora pokazati, da ima kandidat potrebno znanje predmetov, naštetih v točkah 2 do 4.
Vsak kandidat za vozniško dovoljenje v eni kategoriji, ki je opravil teoretični preskus za dovoljenje v drugi kategoriji, se lahko izvzame iz skupnih določb točk 2 do 4.
2. Vsebina teoretičnega preskusa za vse kategorije vozil
2.1 |
O vsaki od točk, naštetih spodaj, je treba postaviti vprašanje, vsebina in oblika vprašanj je prepuščena presoji vsake države članice: 2.1.1 cestnoprometni predpisi:
—
zlasti o prometnih znakih, označbah in signalih, prednostih v cestnem prometu in omejitvah hitrosti;
2.1.2 voznik:
—
pomen pazljivosti in vedenja do drugih udeležencev v cestnem prometu,
—
zaznavanje, presoja in odločanje, zlasti reakcijski čas, pa tudi spremembe v vedenju voznika pod vplivom alkohola, mamil in zdravil, duševnega stanja in utrujenosti;
2.1.3 cesta:
—
najpomembnejša načela glede spoštovanja varnostne razdalje med vozili, zavornih razdalj in sposobnosti oprijemanja cestišča v različnih vremenskih razmerah in razmerah na cesti,
—
dejavniki tveganja pri vožnji v različnih razmerah na cesti, še zlasti, ker se spreminjajo z vremenom in so podnevi ali ponoči različni,
—
lastnosti različnih vrst cest in povezane predpisane zahteve,
—
varna vožnja v cestnih predorih;
2.1.4 drugi udeleženci v cestnem prometu:
—
posebni dejavniki tveganja, povezani s pomanjkanjem izkušenj drugih udeležencev v cestnem prometu, in najbolj občutljive kategorije udeležencev, kakor so otroci, pešci, kolesarji in ljudje z zmanjšano gibljivostjo,
—
tveganja pri premikanju in vožnji različnih vrst vozil in zaradi različnih voznih lastnosti njihovih voznikov;
2.1.5 splošna pravila in predpisi ter druge zadeve:
—
pravila o upravnih dokumentih, potrebnih za rabo vozil,
—
splošna pravila za ravnanje voznika ob nesreči (postavitev varnostnih naprav in sprožitev alarma) in ukrepi, ki jih lahko po potrebi sprejme, da pomaga žrtvam prometne nesreče,
—
varnostni dejavniki glede vozila, prevažanja tovora in oseb;
2.1.6 potrebni varnostni ukrepi pri izstopanju iz vozila; 2.1.7 mehanični vidiki v zvezi s prometno varnostjo; kandidati morajo biti sposobni prepoznati najpogostejše napake, zlasti pri krmiljenju, vzmetenju in zavornem sistemu, pnevmatikah, lučeh in smernih kazalcih, odsevnikih, vzvratnih ogledalih, vetrobranskem steklu in brisalcih, izpušnem sistemu, varnostnih pasovih in zvočnih opozorilnih napravah; 2.1.8 varnostna oprema vozila in zlasti uporaba varnostnih pasov, naslonjal za glavo in varnostna oprema za otroka; 2.1.9 pravila za uporabo vozila v odnosu do okolja (ustrezna uporaba zvočnih opozorilnih naprav, zmerna poraba goriva, omejitev emisij onesnaževalcev okolja itd.). |
3. Posebne določbe za kategoriji A in A1
3.1 |
Obvezno preverjanje splošnega znanja o: 3.1.1 uporabi zaščitnih potrebščin, kakor so rokavice, škornji, oblačila in zaščitna čelada; 3.1.2 vidnosti voznikov motornih koles za druge udeležence v cestnem prometu; 3.1.3 dejavnikih tveganja, povezanih z različnimi razmerami na cesti, kakor so določeni zgoraj, s posvečanjem posebne pozornosti spolzkim delom, kakor so pokrovi jaškov, označbe na cesti, kakor so črte in puščice, tiri tramvaja; 3.1.4 mehaničnih vidikih v zvezi s prometno varnostjo, kakor je določena zgoraj, s posvečanjem posebne pozornosti stikalu za ustavitev v sili, nivoju olja in verigi. |
4. Posebne določbe za kategorije C, C+E, C1, C1+E, D, D+E, D1 in D1+E
4.1 |
Obvezno preverjanje splošnega znanja o: 4.1.1 pravilih o urah vožnje in počitkih, kakor so opredeljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 3820/85 ( 7 ); uporabi tahografa, kakor je opredeljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 ( 8 ); 4.1.2 pravilih glede vrst zadevnega prevoza: blaga ali potnikov; 4.1.3 dokumentih o vozilu in prevoznih dokumentih, potrebnih za nacionalni in mednarodni prevoz blaga in potnikov; 4.1.4 ravnanju ob nesreči; znanju o ukrepih, ki jih je treba sprejeti po nesreči ali podobnem dogodku, vključno z ukrepanjem v sili, kakor sta evakuacija potnikov in osnovno znanje prve pomoči; 4.1.5 varnostnih ukrepih pri odstranjevanju in zamenjavi koles; 4.1.6 pravilih o teži in dimenzijah vozil; pravilih o napravah za omejevanje hitrosti; 4.1.7 oviranju vidnega polja zaradi lastnosti njihovih vozil; 4.1.8 branju avtomobilske karte, načrtovanju poti, vključno z uporabo elektronskih navigacijskih sistemov (neobvezno); 4.1.9 varnostnih dejavnikih, povezanih z natovarjanjem vozil: nadzor tovora (natovarjanje in pričvrstitev), težave z različnimi vrstami tovora (npr. tekočine, viseči tovori …), natovarjanje in raztovarjanje blaga ter uporaba opreme za natovarjanje (samo kategorije C, C+E, C1, C1+E); 4.1.10 voznikovi odgovornosti pri prevozu potnikov; udobju in varnosti potnikov; prevozu otrok; potrebnem pregledu pred začetkom vožnje; vse vrste avtobusov naj bodo del teoretičnega preskusa (avtobusi javnih služb in potovalni avtobusi, avtobusi s posebnimi dimenzijami …) (samo kategorije D, D+E, D1, D1+E); |
4.2 |
obvezno preverjanje splošnega znanja o naslednjih dodatnih določbah za kategorije C, C+E, D in D+E: 4.2.1 načelih konstrukcije in delovanja: motorjev z notranjim zgorevanjem, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, pomivalna tekočina), sistema goriva, električnega sistema, sistema vžiga, prenosa moči (sklopka, menjalnik itd.); 4.2.2 podmazovanju in zaščiti pred zmrzovanjem; 4.2.3 načelih konstrukcije, nameščanja in pravilne uporabe pnevmatik ter njihovega vzdrževanja; 4.2.4 načelih vrst, delovanja, glavnih delov, povezave, uporabe in dnevnega vzdrževanja zavorne opreme in regulatorja hitrosti ter uporabe sistema proti blokiranju koles; 4.2.5 načelih vrst, delovanja, glavnih delov, povezave, uporabe in dnevnega vzdrževanja sistemov sklopk (samo kategorije C+E, D+E); 4.2.6 metodah za določanje vzrokov okvar; 4.2.7 preventivnem vzdrževanju vozil in potrebnih tekočih popravilih; 4.2.8 voznikovi odgovornosti glede prevzema, prevoza in dobave blaga v skladu z dogovorjenimi pogoji (samo kategorije C, C+E). |
B. PRESKUS SPRETNOSTI IN VEDENJA
5. Vozilo in njegova oprema
5.1 |
Za vožnjo vozila z ročnim prenosom moči je treba opraviti preskus kandidatove spretnosti in vedenja na vozilu z ročnim prenosom moči. Če kandidat opravlja preskus spretnosti in vedenja na vozilu z avtomatskim prenosom moči, se to navede v vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi takšnega preskusa. Dovoljenja s takšno navedbo se uporabljajo samo za vožnjo vozil z avtomatskim prenosom moči. Če kandidat opravlja preskus spretnosti in vedenja na vozilu brez stopalke sklopke (ali ročne prestavne ročice za kategoriji A ali A1), se to navede v vsakem dovoljenju, izdanem na podlagi takšnega preskusa. Dovoljenja s takšno navedbo se uporabljajo samo za vožnjo vozil brez stopalke sklopke (ali ročne prestavne ročice za kategoriji A ali A1). „Vozilo z avtomatskim prenosom moči“ pomeni vozilo, pri katerem ni stopalke sklopke (ali ročne prestavne ročice za kategoriji A ali A1). |
5.2 |
Vozila, uporabljena pri preskusih spretnosti in vedenja, izpolnjujejo spodaj navedena minimalna merila. Države članice lahko ta merila poostrijo ali dodajo druga. Kategorija A:
—
postopni dostop (prva klavzula prve alinee člena 6(1)(b)): motorno kolo brez prikolice z delovno prostornino nad 120 cm3, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h;
—
neposredni dostop (druga klavzula prve alinee člena 6(1)(b)): motorno kolo brez prikolice z močjo motorja najmanj 35 kW;
podkategorija A1: motorno kolo brez prikolice z delovno prostornino najmanj 75 cm3;
kategorija B: štirikolesno vozilo kategorije B, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h;
kategorija B+E: kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije B in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 000 kg, ki lahko doseže najmanj 100 km/h in ne spada v kategorijo B; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je širok in visok vsaj toliko kakor motorno vozilo; zaprti del je lahko tudi malo ožji od motornega vozila, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kilogramov dejanske skupne mase;
podkategorija B1: tricikel ali štiricikel na motorni pogon, ki lahko doseže hitrost najmanj 60 km/h;
kategorija C: vozilo kategorije C z najvišjo dovoljeno maso najmanj 12 000 kilogramov, z dolžino najmanj osem metrov, širine najmanj 2,40 metra in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in tahograf, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina; vozilo ima najmanj 10 000 kilogramov dejanske skupne mase;
kategorija C+E: bodisi sestavljeno vozilo bodisi kombinacija testnega vozila kategorije C in priklopnika dolžine najmanj 7,5 m; sestavljeno vozilo in kombinacija imata najvišjo dovoljeno maso najmanj 20 000 kilogramov, dolžino najmanj 14 metrov in širino najmanj 2,4 m in lahko dosežeta najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, ki ima najmanj osem prestavnih razmerij za vožnjo naprej in tahograf, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina; vozilo ima najmanj 15 000 kilogramov dejanske skupne mase;
podkategorija C1: vozilo podkategorije C1 z najvišjo dovoljeno maso najmanj 4 000 kilogramov, z dolžino najmanj pet metrov in ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85; tovorni del je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina;
podkategorija C1+E: kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije C1 in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kilogramov; ta kombinacija je dolga najmanj osem metrov in lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj tako širok in visok kakor kabina; zaprti del je lahko malo manj širok od kabine, če je pogled nazaj mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila; priklopnik ima najmanj 800 kilogramov dejanske skupne mase;
kategorija D: vozilo kategorije D z dolžino najmanj 10 metrov, s širino najmanj 2,40 m in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85;
kategorija D+E: kombinacija, sestavljena iz testnega vozila kategorije D in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kilogramov, s širino najmanj 2,4 m in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj dva metra širok in dva metra visok; priklopnik ima najmanj 800 kilogramov dejanske skupne mase;
podkategorija D1: vozilo podkategorije D1 z najvišjo dovoljeno maso najmanj 4 000 kilogramov, z dolžino najmanj pet metrov in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; opremljeno s sistemom proti blokiranju koles in tahografom, kakor je opredeljeno z Uredbo (EGS) št. 3821/85;
podkategorija D1+E: kombinacija, sestavljena iz testnega vozila podkategorije D1 in priklopnika z najvišjo dovoljeno maso najmanj 1 250 kilogramov in ki lahko doseže najmanj 80 km/h; tovorni del priklopnika je sestavljen iz zaprtega dela, ki je najmanj dva metra širok in dva metra visok; priklopnik ima najmanj 800 kilogramov dejanske skupne mase;
Testna vozila za kategorije B+E, C, C+E, C1, C1+E, D, D+E, D1 in D1+E, ki niso v skladu z zgoraj navedenimi minimalnimi merili, ampak so bila v uporabi na datum ali pred datumom, navedenim v členu 3 Direktive Komisije 2008/65/ES ( 9 ), se lahko še vedno uporabljajo do 30. septembra 2013. Zahteve glede tovora, ki ga prevažajo ta vozila, lahko države članice uveljavijo najpozneje do 30. septembra 2013. |
6. Preskus spretnosti in vedenja, ki jih je treba preskusiti za kategoriji A in A1
6.1 |
Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti Kandidati morajo pokazati, da so sposobni priprave na varno vožnjo, z izpolnitvijo naslednjih zahtev:
|
6.2 |
Preskus posebnih manevrov ob upoštevanju prometne varnosti
|
6.3 |
Vedenje v prometu Kandidati morajo v normalnih prometnih razmerah izvesti vse naslednje vaje popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov: 6.3.1 odpeljati: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; izhod iz voznega pasu; 6.3.2 vožnja po ravnih cestah, srečanje z nasproti vozečimi vozili, vključno z vožnjo na ozkih mestih; 6.3.3 vožnja v ovinkih; 6.3.4 križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov; 6.3.5 spreminjanje smeri: levo in desno zavijanje, spreminjanje pasu; 6.3.6 približevanje avtocestam ali podobnim cestam/izhod z njih (če obstajajo): vključevanje iz pospeševalnega pasu, zapuščanje po pasu za zniževanje hitrosti; 6.3.7 prehitevanje/srečevanje: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; druga vozila prehitevajo (če je primerno); 6.3.8 posebne cestne značilnosti (če so na voljo): krožni promet, prečkanje železniške proge; postaje tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih; ►M9 predori; ◄ 6.3.9 izvedba varnostnih ukrepov ob izstopu iz vozila. |
7. Preskus spretnosti in vedenja za kategorije B, B1 in B+E
7.1 |
Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti Kandidati morajo pokazati, da so sposobni priprave na varno vožnjo, z izpolnitvijo naslednjih zahtev: 7.1.1 ustrezno prilagodijo sedež, da voznik pravilno sedi; 7.1.2 prilagodijo vzvratna ogledala, varnostne pasove in naslonjala za glavo (če so na voljo); 7.1.3 preverijo, ali so vrata zaprta; 7.1.4 naključno preverijo stanje pnevmatik, krmiljenja, zavor, tekočine (npr. motorno olje, hladilna tekočina, tekočina za pranje avtomobilskih stekel), luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave; 7.1.5 preverijo varnostne dejavnike v zvezi z natovarjanjem vozila: karoserija, ponjave, tovorna vrata, zaklepanje kabine, način natovarjanja, zavarovanje tovora (samo kategorija B+E); 7.1.6 preverijo mehanizem sklopke, zavore in električne stike (samo kategorija B+E). |
7.2 |
Kategoriji B in B1: preskus posebnih manevrov ob upoštevanju prometne varnosti Preskusi se izbor naslednjih manevrov (najmanj dva manevra za štiri točke, vključno z enim v vzvratni prestavi): 7.2.1 vožnja nazaj v ravni smeri ali vožnja nazaj desno ali levo okrog vogala, držeč se pravega prometnega pasu; 7.2.2 obračanje vozila z uporabo prestav naprej in nazaj, da se gleda v nasprotno smer; 7.2.3 parkiranje vozila in zapuščanje parkirnega prostora (vzporedno, poševno ali pod pravim kotom, naprej ali vzvratno, na ravnem, navkreber ali navzdol); 7.2.4 natančno zaviranje do zaustavitve; izvedba zaustavitve v sili je neobvezna. |
7.3 |
Kategorija B+E: preskus posebnih manevrov ob upoštevanju cestne varnosti 7.3.1 Priklapljanje in odklapljanje ali odklapljanje in ponovno priklapljanje priklopnika na motorno vozilo; manever mora vključevati vlečno vozilo, ki je parkirano vzdolž priklopnika (tj. ne v eni liniji); 7.3.2 vožnja nazaj vzdolž ovinka, linija tega ovinka je prepuščena presoji držav članic; 7.3.3 varno parkiranje za natovarjanje/raztovarjanje. |
7.4 |
Vedenje v prometu Kandidati morajo v normalnih prometnih razmerah izvesti vse naslednje vaje popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov: 7.4.1 odpeljati: po parkiranju, po ustavitvi v prometu; izhod iz voznega pasu; 7.4.2 vožnja po ravnih cestah; srečanje z nasproti vozečimi vozili, vključno z vožnjo na ozkih mestih; 7.4.3 vožnja v ovinkih; 7.4.4 križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov; 7.4.5 spreminjanje smeri: levo in desno zavijanje, spreminjanje pasu; 7.4.6 približevanje avtocestam ali podobnim cestam/izhod z njih (če obstajajo): vključevanje iz pospeševalnega pasu, zapuščanje po pasu za zniževanje hitrosti; 7.4.7 prehitevanje/srečevanje: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; druga vozila prehitevajo (če je primerno); 7.4.8 posebne cestne značilnosti (če so na voljo): krožni promet, prečkanje železniške proge; postaje tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih; ►M9 predori; ◄ 7.4.9 izvedba varnostnih ukrepov ob izstopu iz vozila. |
8. Preskus spretnosti in vedenja za kategorije C, C+E, C1, C1 +E, D, D+E, D1 in D1+E
8.1 |
Priprava in tehnični pregled vozila ob upoštevanju prometne varnosti Kandidati morajo pokazati, da so sposobni priprave na varno vožnjo, z izpolnitvijo naslednjih zahtev: 8.1.1 ustrezna prilagoditev sedeža, da voznik pravilno sedi; 8.1.2 prilagoditev vzvratnega ogledala, varnostnih pasov in naslonjala za glavo (če so na voljo); 8.1.3 naključni pregled stanja pnevmatik, krmiljenja, zavor, luči, odsevnikov, smernih kazalcev in zvočne opozorilne naprave; 8.1.4 preverjanje servo sistemov zaviranja in krmiljenja; preverjanje stanja koles, kolesnih matic, blatnikov, vetrobranskega stekla, oken in brisalcev, tekočin (npr. motorno olje, hladilna tekočina, tekočina za pranje avtomobilskih šip); preverjanje in uporaba armaturne plošče z instrumenti, vključno s tahografom, kakor je opredeljeno v Uredbi (EGS) št. 3821/85; 8.1.5 preverjanje zračnega tlaka, posode za zrak in vzmetenja; 8.1.6 preverjanje varnostnih dejavnikov, povezanih z natovarjanjem vozila: karoserija, ponjave, vrata priklopnika, nakladalni mehanizem (če je na voljo), zaklepanje kabine (če je na voljo), način natovarjanja, zavarovanje tovora (samo kategorije C, C+E, C1, C1+E); 8.1.7 preverjanje mehanizma sklopke, zavor in električnih stikov (samo kategorije C+E, C1 +E, D+E, D1+E); 8.1.8 sposobnost izvajanja posebnih varnostnih ukrepov glede vozila; pregledovanje karoserije, servisnih vrat, izhodov v sili, opreme za prvo pomoč, gasilnih aparatov in druge varnostne opreme (samo kategorije D, D+E, D1, D1+E); 8.1.9 branje avtomobilske karte, načrtovanje poti, vključno z uporabo elektronskih navigacijskih sistemov (neobvezno). |
8.2 |
Preskus posebnih manevrov ob upoštevanju prometne varnosti 8.2.1 Priklapljanje in odklapljanje ali odklapljanje in ponovno priklapljanje priklopnika na motorno vozilo; manever mora vključevati vlečno vozilo, ki je parkirano vzdolž priklopnika (tj. ne v eni liniji) (samo kategorije C+E, C1 +E, D+E, D1+E); 8.2.2 vožnja nazaj vzdolž ovinka, linija tega ovinka je prepuščena presoji držav članic; 8.2.3 varno parkiranje za natovarjanje/raztovarjanje na nakladalni rampi/platformi ali podobni napravi (samo kategorije C, C+E, C1, C1+E); 8.2.4 parkiranje, da je potnikom omogočen varen vstop ali izstop iz avtobusa (samo kategorije D, D+E, D1, D1+E). |
8.3 |
Vedenje v prometu Kandidati morajo v normalnih prometnih razmerah izvesti vse naslednje vaje popolnoma varno in ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov: 8.3.1 odpeljati: po parkiranju, po ustavitvi v prometu, izhod iz voznega pasu; 8.3.2 vožnja po ravnih cestah, srečanje z nasproti vozečimi vozili, vključno z vožnjo na ozkih mestih; 8.3.3 vožnja v ovinkih; 8.3.4 križišča: približevanje in prečkanje križišč in razcepov; 8.3.5 spreminjanje smeri: levo in desno zavijanje; spreminjanje pasu; 8.3.6 približevanje/izhod z avtocest ali podobnih cest (če obstajajo): vključevanje iz pospeševalnega pasu, zapuščanje po pasu za zniževanje hitrosti; 8.3.7 prehitevanje/srečevanje: prehitevanje drugih vozil (če je mogoče); vožnja vzdolž ovir, npr. parkiranih avtomobilov; druga vozila prehitevajo (če je primerno); 8.3.8 posebne cestne značilnosti (če obstajajo): krožni promet, prečkanje železniške proge; postaje tramvaja/avtobusa; prehodi za pešce; vožnja navzgor/navzdol po dolgih klancih; ►M9 predori; ◄ 8.3.9 izvedba potrebnih varnostnih ukrepov ob izstopu iz vozila. |
9. Ocenjevanje testa spretnosti in vedenja
9.1 |
Ocena vsake od zgoraj navedenih voznih situacij mora izkazovati stopnjo spretnosti, s katero kandidat upravlja vozilo, in njegovo prikazano sposobnost za popolnoma varno vožnjo v prometu. Član izpitne komisije se mora med celotnim preskusom počutiti varno. Napake pri vožnji ali nevarno ravnanje, ki neposredno ogroža varnost testnega vozila, njegovih potnikov ali drugih udeležencev v cestnem prometu, se kaznuje s padcem na izpitu, ne glede na to, ali mora član izpitne komisije ali spremljajoča oseba posredovati. Vendar lahko član izpitne komisije prosto odloči, ali naj se preskus spretnosti in vedenja opravi do konca. Člani izpitne komisije morajo biti usposobljeni, da pravilno ocenijo kandidatovo sposobnost za varno vožnjo. Delo članov izpitne komisije mora spremljati in nadzorovati telo, ki ga pooblasti država članica, da se zagotovi pravilno in dosledno ocenjevanje napak v skladu z merili iz te priloge. |
9.2 |
Člani izpitne komisije med ocenjevanjem posvečajo posebno pozornost dejstvu, ali kandidat vozi obrambno in obzirno. To naj bi izkazoval celotni slog vožnje in član izpitne komisije naj bi ga upošteval pri celotni oceni kandidata. Vključuje prilagojeno in odločno (varno) vožnjo z upoštevanjem razmer na cesti in vremenskih razmer, drugega prometa, interesov drugih udeležencev v cestnem prometu (zlasti občutljivejših) in predvidevanje. |
9.3 |
Član izpitne komisije bo nadalje ocenil, ali kandidat: 9.3.1 nadzoruje vozilo; upošteva: pravilno uporabo varnostnih pasov, vzvratnih ogledal, naslonjal za glavo, sedeža; pravilno uporabo luči in druge opreme; pravilno uporabo sklopke, menjalnika, stopalke za plin, zavornega sistema (vključno s tretjim zavornim sistemom, če je na voljo), krmiljenja; nadzoruje vozilo v različnih okoliščinah, pri različnih hitrostih; stabilnost na cesti, težo in dimenzije ter lastnosti vozila; težo in vrsto tovora (samo kategorije B+E, C, C+E, C1, C1+E, D+E, D1+E); udobje potnikov (samo kategorije D, D+E, D1, D1+E) (nobenega hitrega pospeševanja, gladka vožnja brez sunkovitega zaviranja); 9.3.2 vozi ekonomično in prijazno do okolja, z upoštevanjem vrtljajev na minuto, s prestavljanjem, zaviranjem in pospeševanjem (samo kategorije B+E, C, C+E, C1, C1+E, D, D+E, D1, D1+E); 9.3.3 opazovanje: opazovanje vseh strani; pravilna uporaba ogledal; spremljanje na daljni, srednji in bližnji razdalji; 9.3.4 prednost/umikanje: prednost na križiščih, vozliščih in razcepih; umikanje ob drugih situacijah (npr. spreminjanje smeri, zamenjava pasu, posebni manevri); 9.3.5 pravilna postavitev na cesti: pravilna postavitev na cesti, v pasovih, krožnih križiščih, ovinkih, ob upoštevanju vrste in lastnosti vozila; poprejšnja postavitev; 9.3.6 držanje razdalje: držanje ustrezne razdalje spredaj in s strani; držanje ustrezne razdalje od drugih udeležencev v cestnem prometu; 9.3.7 hitrost: ne presega najvišje dovoljene hitrosti; prilagaja hitrost vremenskim razmeram/razmeram na cesti, in kjer je to mogoče, nacionalni omejitvi hitrosti; vozi s takšno hitrostjo, da je mogoče ustavljanje znotraj razdalje vidne in proste ceste; prilagaja hitrost splošni hitrosti iste vrste udeležencev v cestnem prometu; 9.3.8 semaforji, prometni znaki in druge označbe: pravilno ravnanje ob semaforju; uboganje navodil prometnih redarjev; pravilno ravnanje ob prometnih znakih (prepovedi ali zapovedi); ustrezno upoštevanje cestnih oznak; 9.3.9 signaliziranje: po potrebi ustrezno in pravočasno dajanje znakov; pravilno nakazovanje smeri; ustrezno ravnanje glede na vse znake drugih udeležencev v cestnem prometu; 9.3.10 zaviranje in ustavljanje: pravočasno zmanjšanje hitrosti, zaviranje ali ustavljanje glede na okoliščine; predvidevanje, uporabljanje različnih zavornih sistemov (samo za kategorije C, C+E, D, D+E); uporabljanje drugih sistemov za zmanjšanje hitrosti, razen zavor (samo za kategorije C, C+E, D, D+E). |
10. Trajanje preskusa
Trajanje preskusa in prevožena razdalja morata zadostovati za oceno spretnosti in vedenja, določenega v odstavku B te priloge. V nobenem primeru vožnja ne sme trajati manj kakor 25 minut za kategorije A, A1, B, B1 in B+E in 45 minut za druge kategorije. To ne vključuje časa za sprejem kandidata, pripravo vozila, tehnični pregled vozila ob upoštevanju cestnoprometne varnosti, posebne manevre in oznanilo rezultata praktičnega preskusa.
11. Lokacija preizkusa
Del preskusa za oceno posebnih manevrov se lahko izvede na posebnem preskusnem poligonu. Po možnosti se mora del preskusa za oceno vedenja v prometu izvesti na cestah zunaj pozidanih območij, na hitrih cestah in avtocestah (ali podobnih), pa tudi na vseh vrstah mestnih ulic (stanovanjska območja, območja z omejeno hitrostjo 30 in 50 km/h, mestne hitre ceste), ki naj bi pomenile različne stopnje težavnosti, s katerimi se bodo srečevali vozniki. Zaželeno je, da se preskus izvaja v različnih gostotah prometa. Čas, porabljen na cesti, mora biti porabljen optimalno, da se kandidat oceni v vseh različnih prometnih območjih, na katere lahko naleti, s posebnim poudarkom na spreminjanju med temi območji.
II. ZNANJE, SPRETNOST IN VEDENJE ZA VOŽNJO Z VOZILOM NA MOTORNI POGON
Vozniki vseh vozil na motorni pogon morajo v vsakem trenutku imeti znanje, spretnosti in vedenje, kakor je opisano v točkah od 1 do 9 zgoraj, da bodo sposobni:
Države članice lahko uveljavijo ustrezne ukrepe, da zagotovijo voznikom, ki so izgubili znanje, spretnosti in ne znajo ravnati, kakor je opisano v točkah od 1 do 9, ponovno osvojitev tega znanja in spretnosti ter vnaprejšnje izkazovanje ravnanja, kakršno je potrebno za vožnjo motornega vozila.
PRILOGA III
MINIMALNI STANDARDI PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI ZA VOŽNJO VOZILA NA MOTORNI POGON
DEFINICIJE
1. |
Za namen te priloge so vozniki razvrščeni v dve skupini: 1.1 Skupina 1: vozniki vozil kategorij A, B in B + E ter podkategorij A1 in B1; 1.2 Skupina 2: vozniki vozil kategorij C, C + E, D, D + E ter podkategorij C1 C1 + E, D1 in D1 + E.
|
2. |
Podobno so kandidati za prvo vozniško dovoljenje in za podaljšanje vozniškega dovoljenja razvrščeni v skupino, v katero bodo spadali, ko bo dovoljenje izdano ali podaljšano. |
ZDRAVSTVENI PREGLEDI
3. Skupina 1:
Od kandidatov se zahteva, da opravijo zdravniški pregled, če med potrebnim izpolnjevanjem formalnostmi ali med preskusi, ki jih morajo opraviti, preden dobijo vozniško dovoljenje, postane jasno, da imajo eno ali več zdravstvenih nezmožnosti, omenjenih v tej prilogi.
4. Skupina 2:
Kandidati morajo opraviti zdravniške preglede, preden se jim vozniško dovoljenje izda prvič, potem pa morajo vozniki opraviti takšne periodične preglede, kakor je predpisano z nacionalno zakonodajo.
5. |
Standardi, ki jih države članice določijo za izdajo ali kakršno koli poznejše podaljšanje vozniških dovoljenj, so lahko strožji od tistih, ki so določeni v tej prilogi. |
VID
6. |
Vsi kandidati za vozniško dovoljenje morajo opraviti ustrezno preiskavo, da se zagotovi, da imajo ustrezno oster vid za vožnjo vozil na motorni pogon. Kadar obstaja razlog za dvom o ustreznosti kandidatovega vida, ga mora pregledati pristojen zdravstveni strokovnjak. Pri tem pregledu je treba posvetiti pozornost še zlasti naslednjim: ostrini vida, vidnemu polju, vidu v slabi svetlobi in progresivnim očesnim boleznim. Za namen te priloge intraokularne leče ne veljajo za korektivne leče. Skupina 1:
Skupina 2:
|
SLUH
7. |
Vozniška dovoljenja se smejo kandidatom oziroma voznikom druge skupine izdati ali podaljšati v skladu z mnenjem pristojnih zdravstvenih strokovnjakov. Pri zdravstvenih pregledih bo posebna pozornost posvečena obsegu za kompenzacijo. |
OSEBE Z LOKOMOTORNO NEZMOŽNOSTJO
8. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki imajo kronično bolezen ali abnormalnost lokomotornega sistema, zaradi česar je vožnja vozila na motorni pogon nevarna. Skupina 1:
Skupina 2:
|
KARDIOVASKULARNE BOLEZNI
9. |
Vsaka bolezen, ki lahko kandidata, ki prosi za izdajo prvega dovoljenja, ali voznika, ki prosi za podaljšanje, izpostavi nenadni napaki kardiovaskularnega sistema, tako da pride do nepričakovanega poslabšanja možganskih funkcij, pomeni ogrožanje varnost na cesti. Skupina 1:
Skupina 2:
|
DIABETES MELLITUS
10. |
Vozniška dovoljenja se kandidatom ali voznikom, ki imajo diabetes mellitus, lahko izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravniških pregledov, ki ustrezajo vsakemu primeru. Skupina 2:
|
NEVROLOŠKE BOLEZNI
11. |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom ali voznikom, ki imajo resno nevrološko bolezen, razen če vloge ne podpira pooblaščeno zdravniško mnenje. Nevrološke motnje, povezane z boleznimi ali kirurškimi posegi, ki vplivajo na centralni ali periferni živčni sistem in vodijo do senzoričnih ali motornih primanjkljajev ter učinkujejo na ravnotežje in koordinacijo, je treba ustrezno pretehtati v zvezi z njihovimi funkcionalnimi učinki in tveganji napredovanja. V takšnih primerih se, kadar obstaja tveganje poslabšanja, vprašanje izdaje ali podaljšanja dovoljenja lahko obravnava z rednimi presojami. |
12. |
Epileptični napadi ali druge nenadne motnje zavestnega stanja, če do njih pride pri osebi, ki vozi vozilo na motorni pogon, pomenijo resno nevarnost za varnost na cesti. Skupina 1:
Skupina 2:
|
DUŠEVNE MOTNJE
Skupina 1:
13.1 |
Vozniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki trpijo zaradi:
—
resne duševne motnje, bodisi prirojene ali zaradi bolezni, šoka ali nevrokirurških operacij,
—
resne duševne zaostalosti,
—
resnih vedenjskih težav zaradi staranja ali osebnostnih napak, ki vodijo v resno poslabšanje razsodnosti, vedenja ali prilagodljivosti,
razen če njihove vloge ne podpira pooblaščeno zdravniško mnenje in na podlagi rednih zdravniških pregledov, če je treba. |
Skupina 2:
13.2 |
Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema definicija te skupine. |
ALKOHOL
14. |
Uživanje alkohola pomeni veliko nevarnost za varnost na cesti. Glede na razsežnost tega problema mora biti zdravniška stroka zelo pazljiva. Skupina 1:
Skupina 2:
|
ZDRAVILA IN ZDRAVSTVENI IZDELKI
15. Zloraba:
Zdravniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki so odvisni od psihotropnih snovi ali ki od takšnih snovi niso odvisni, a jih redno zlorabljajo, ne glede na zahtevano kategorijo dovoljenja.
Redna uporaba:
Skupina 1:
15.1 |
Zdravniških dovoljenj se ne sme izdati ali podaljšati kandidatom oziroma voznikom, ki v katerikoli obliki redno uporabljajo psihotropne snovi, ki lahko ovirajo zmožnost varne vožnje, kadar so zaužite količine takšne, da škodljivo vplivajo na vožnjo. To velja za vse druge medicinske izdelke ali kombinacije medicinskih izdelkov, ki učinkujejo na zmožnost vožnje. |
Skupina 2:
15.2 |
Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema definicija te skupine. |
LEDVIČNE OKVARE
Skupina 1:
16.1 |
Vozniška dovoljenja se kandidatom oziroma voznikom, ki imajo resno ledvično okvaro, izdajo ali podaljšajo na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravniških pregledov. |
Skupina 2:
16.2 |
Razen v izjemnih primerih, ki so pravilno utemeljeni s pooblaščenim zdravniškim mnenjem, in na podlagi rednih zdravniških pregledov, se zdravniških dovoljenj kandidatom ali voznikom, ki imajo resno ali ireverzibilno ledvično okvaro, ne sme izdati ali podaljšati. |
RAZNE DOLOČBE
Skupina 1:
17.1 |
Kandidatom oziroma voznikom s presajenim organom ali umetnim vsadkom, ki vpliva na zmožnost vožnje, se vozniška dovoljenja smejo izdati ali podaljšati na podlagi pooblaščenega zdravniškega mnenja in rednih zdravniških pregledov, če je treba. |
Skupina 2:
17.2 |
Pristojni zdravstveni strokovnjak mora ustrezno pretehtati dodatna tveganja in nevarnosti, ki so vključeni v vožnjo vozil, ki jih zajema definicija te skupine. |
18. |
Na splošno velja da se, kadar imajo kandidati ali vozniki kakršno koli motnjo, ki ni omenjena v prejšnjem odstavku, pa bi lahko imela za posledico ali ima za posledico nezmožnost, ki vpliva na varnost za volanom, vozniških dovoljenj ne sme izdati ali podaljšati, razen če vloge ne podpira pooblaščeno zdravniško mnenje in na podlagi rednih zdravniških pregledov, če je treba. |
( 1 ) UL C 48, 27.2.1989, str. 1.
( 2 ) UL C 175, 16.7.1990, str. 40.
( 3 ) UL C 159, 26.6.1989, str. 21.
( 4 ) UL L 375, 31.12.1980, str. 1.
( 5 ) UL L 370, 31.12.1985, str. 1.
( 6 ) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).
( 7 ) UL L 237, 24.8.1991, str. 1.
( 8 ) UL L 150, 7.6.1997, str. 41.
( 9 ) UL L 168, 28.6.2008, str. 36.