1990L0429 — SL — 01.06.2012 — 006.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	DIREKTIVA SVETA z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev (90/429/EGS) (UL L 224, 18.8.1990, p.62)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	ODLOČBA KOMISIJE z dne 10. septembra 1999	L 242	20	14.9.1999
M2	ODLOČBA KOMISIJE z dne 16. decembra 1999	L 13	21	19.1.2000
►M3	UREDBA SVETA (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003	L 122	1	16.5.2003
►M4	DIREKTIVA SVETA 2008/73/ES Besedilo velja za EGP z dne 15. julija 2008	L 219	40	14.8.2008
►M5	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 176/2012 z dne 1. marca 2012	L 61	1	2.3.2012

spremenjena z:

C 241

29.8.1994

▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 26. junija 1990

o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev

(90/429/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker se določbe o problemih v zvezi z zdravjem živali pri prometu znotraj Skupnosti z govedom in prašiči pojavijo v Direktivi 64/432/EGS ( 4 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/360/EGS ( 5 ); ker poleg tega Direktiva 72/462/EGS ( 6 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/227/EGS ( 7 ), vsebuje določbe o problemih veterinarskih pregledov, ki se pojavljajo ob uvozu goveda in prašičev iz tretjih držav;

ker je z zgoraj navedenimi določbami zagotovljeno, da pri prometu znotraj Skupnosti in pri uvozu v Skupnost goveda in prašičev iz tretjih držav, država porekla zagotavlja, da so bili izpolnjeni minimalni pogoji za zdravstveno varstvo živali, tako je tveganje širjenja živalskih bolezni praktično odstranjeno; ker pa vseeno obstaja določeno tveganje za širjenje take bolezni pri prometu s semenom;

ker je v okviru programa Skupnosti za uskladitev nacionalnih določb o zdravju živali, s katerimi se ureja promet z živalmi in živalskimi proizvodi znotraj Skupnosti, zdaj treba oblikovati usklajen sistem za promet s semenom prašičev znotraj Skupnosti in za uvoz semena v Skupnost;

ker bi morala biti pri prometu s semenom znotraj Skupnosti država članica, v kateri je bilo seme pridobljeno, obvezana zagotoviti, da je bilo seme pridobljeno in pripravljeno v odobrenih in nadzorovanih osemenjevalnih središčih, da je bilo pridobljeno od živali, katerih zdravstveno stanje zagotavlja, da je tveganje za širjenje bolezni odstranjeno; da je bilo seme pridobljeno, pripravljeno, skladiščeno in prepeljano v skladu s pravili, ki zagotavljajo ohranitev zdravstvenega stanja semena, in da seme med prevozom do namembne države spremlja potrdilo o zdravstvenem stanju, s čimer se zagotovi, da je bila navedena obveznost izpolnjena;

ker razlike v programih, ki se izvajajo v Skupnosti v zvezi s cepljenjem zoper nekatere bolezni, upravičujejo ohranjanje časovno omejenih odstopanj, ki dovoljujejo, da države članice proti nekaterim boleznim zahtevajo dodatno zaščito;

ker bi bilo treba za uvoz semena v Skupnost iz tretjih držav sestaviti seznam tretjih držav ob upoštevanju načel zdravstvenega varstva živali; ker bi morale države članice neodvisno od takega seznama dovoliti samo uvoz semena iz osemenjevalnih središč, ki dosegajo določene standarde in ki so pod uradnim nadzorstvom; ker bi poleg tega morali za države s seznama določiti posebne pogoje zdravstvenega varstva živali v skladu z okoliščinami; ker mora biti za preverjanje skladnosti s takimi standardi možno opravljati preglede na kraju samem;

ker bi bilo treba pravila in postopke za preglede, določene z Direktivo Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga ( 8 ) razširiti, tako da bi zajemala tudi področje uporabe te direktive;

ker bi bilo treba za preprečevanje prenosa nekaterih kužnih bolezni izvajati nadzor ob uvozu, ko prispe pošiljka semena na ozemlje Skupnosti, razen pri zunanjem tranzitu;

ker bi moralo biti državi članici dovoljeno, da pri izbruhu kužne bolezni v drugi državi članici ali v tretji državi sprejme nujne ukrepe; ker bi bilo treba nevarnosti v zvezi s takimi boleznimi in zaradi njih potrebne varnostne ukrepe oceniti na enak način v celi Skupnosti; ker je v ta namen treba v Stalnem veterinarskem odboru uvesti hitri postopek Skupnosti, v skladu s katerim se sprejmejo potrebni ukrepi;

ker bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejem nekaterih ukrepov za izvajanje določb te direktive; ker je za to treba uvesti postopek za tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami znotraj Stalnega veterinarskega odbora;

ker ta direktiva ne zadeva prometa s semenom, ki je bilo pridobljeno pred datumom, ko morajo države članice začeti ravnati v skladu z določbami te direktive,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

V tej direktivi so določeni pogoji zdravstvenega stanja, ki se uporabljajo v prometu s semenom domačih prašičev znotraj Skupnosti in pri uvozu iz tretjih držav.

Člen 2

V tej direktivi se po potrebi uporabljajo opredelitve pojmov, vsebovanih v členu 2 direktiv 64/432/EGS, 72/462/EGS, 80/407/EGS ( 9 ) in 90/425/EGS ( 10 ).

Poleg tega „seme“ pomeni ejakulat domačega prašiča, v nespremenjenem stanju ali pripravljen ali razredčen.

POGLAVJE II

Promet znotraj skupnosti

Člen 3

Vsaka država članica zagotovi, da je za promet namenjeno le seme, ki izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

(a) moralo je biti pridobljeno in pripravljeno za osemenjevanje, v odobrenem osemenjevalnem središču, ki je bilo v skladu s pogoji zdravstvenega varstva odobreno za promet znotraj Skupnosti, v skladu z določbami člena 5(1);

(b) moralo je biti pridobljeno od domačih prašičev, katerih zdravstveno stanje je v skladu z določbami Priloge B;

Člen 4

1. Do 31. decembra 1992 smejo države članice, v katerih vsa osemenjevalna središča vsebujejo le živali, ki niso bile cepljene proti bolezni Aujeszkega in so imele negativen rezultat pri serum-nevtralizacijskem testu ali negativen rezultat na ELISA test za bolezen Aujeszkega, v skladu z določbami te direktive:

— na ozemlje odkloniti vnos semena iz osemenjevalnih središč, ki nimajo takega statusa,

— ne smejo prepovedati na svoje ozemlje vnosa semena merjascev, ki so bili cepljeni v osemenjevalnem središču z G1 markirano vakcino, pod pogojem:

—

— da je bilo tako cepljenje opravljeno le na merjascih, ki so bili serološko negativni na virus bolezni Aujeszkega,

— da serološke preiskave, opravljene v prvih treh tednih po cepljenju takih merjascev niso pokazale prisotnosti protiteles na virus te bolezni.

— V tem primeru se lahko vzorec semena iz vsake dnevno pridobljene serije, namenjeno za promet, predloži v preiskavo s testom izolacije virusa v odobrenem laboratoriju v namembni državi članici.

— Določbe tega odstavka ne začnejo veljati do takrat, ko Komisija po predloženem mnenju Stalnega veterinarskega odbora v skladu z določbami člena 18 in ne pozneje kot 1. julija 1991 določi obrazce za preiskave, ki se bodo uporabljali pri navedenih pregledih. Obrazci morajo zlasti vsebovati pravila o pogostnosti preiskav, ki se opravljajo v osemenjevalnem središču, pravila za preiskave izolacije virusov in za učinkovitost in varnost G1 markirane vakcine.

2. V skladu s postopkom iz člena 18, se lahko odloči, da se določbe odstavka 1 razširijo na del ozemlja države članice, če vsa osemenjevalna središča v tistem delu ozemlja države vsebujejo le živali, ki so imele negativno reakcijo na serum-nevtralizacijski test ali na ELISA test na bolezen Aujeszkega.

3. Svet pred 31. decembrom 1992 preuči ta člen na podlagi poročila Komisije s priloženimi predlogi.

Člen 5

1. Država članica, na katere ozemlju se nahaja osemenjevalno središče, mora zagotoviti, da se odobritev, določena v členu 3(a), podeli le, če središče izpolnjuje pogoje Priloge A in izpolnjuje druge določbe te direktive.

Država članica tudi zagotovi, da uradni veterinar nadzoruje upoštevanje teh določb. Uradni veterinar predlaga umik odobritve, če se v osemenjevalnem središču ne ravnajo več po eni ali več določbah.

▼M4

2. Vsa osemenjevalna središča se registrirajo, vsako središče pa prejme veterinarsko registrsko številko.

Vsaka država članica pripravi in posodablja seznam osemenjevalnih središč in njihovih veterinarskih registrskih številk ter ga da na voljo drugim državam članicam in javnosti.

▼B

3. Splošna pravila za uporabo določb tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

Člen 6

1. Države članice zagotovijo, da vsako pošiljko semena spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga v skladu z vzorcem iz Priloge D izpolni uradni veterinar države članice, kjer je bilo pridobljeno seme.

To potrdilo:

(a) mora biti sestavljeno v najmanj enem od uradnih jezikov države članice, kjer je bilo pridobljeno seme, in v enem od jezikov namembne države članice;

(b) mora v originalni obliki spremljati pošiljko do namembnega kraja;

(d) mora biti namenjeno enemu samemu prejemniku.

2. Namembna država članica lahko poleg ukrepov, določenih v členu 8 Direktive 90/425/EGS, sprejme potrebne ukrepe, vključno s skladiščenjem v karanteni, če to ne vpliva na vitalnost semena, da bi dobili dokončne dokaze v primerih, kjer se sumi, da je seme okuženo ali kontaminirano s patogenimi mikroorganizmi.

POGLAVJE III

Uvoz iz tretjih držav

Člen 7

1. Država članica sme dovoliti uvoz semena le iz tistih tretjih držav, ki so naštete na seznamu, sestavljenem v skladu s postopkom, določenim v členu 19. Seznam se lahko dopolni ali spremeni v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

2. Pri odločanju o tem, ali je tretja država lahko navedena na seznamu iz odstavka 1, je treba posebej upoštevati:

(a) zdravstveno stanje živine, drugih domačih živali in divjadi v tisti državi, s posebnim poudarkom na eksotičnih živalskih boleznih in na okoljskem zdravstvenem stanju v državi, ki bi lahko ogrožalo zdravje živali v državah članicah;

(b) rednost in hitrost informacij, ki jih daje tretja država o obstoju kužnih živalskih bolezni, ki se prenašajo s semenom, na svojem ozemlju, zlasti bolezni s seznama A in B Mednarodnega urada za kužne bolezni;

(d) strukturo veterinarskih služb v državi in njihova pooblastila;

(e) organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor nad živalskimi kužnimi boleznimi;

(f) zagotovila, ki jih lahko da tretja država o izpolnjevanju določb te direktive;

3. Seznam iz odstavka 1, in vse spremembe se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

▼M4

Člen 8

1. Države članice dovolijo le uvoz semena, poslanega iz osemenjevalnega središča, ki se nahaja v eni od tretjih držav s seznama iz člena 7, in za katerega lahko pristojni organ zadevne tretje državi jamči, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) izpolnjuje pogoje:

(i) za odobritev osemenjevalnih središč iz poglavja I Priloge A;

(ii) glede nadzora takšnih središč iz poglavja II Priloge A;

(b) pristojni organ tretje države ga je uradno odobril za izvoz v Skupnost;

(d) uradni veterinar zadevne tretje države ga pregleda najmanj dvakrat na leto.

2. Komisiji se sporoči seznam osemenjevalnih središč, ki jih je pristojni organ tretje države s seznama iz člena 7 odobril v skladu s pogoji iz odstavka 1 tega člena in iz katerih se seme lahko pošlje v Skupnost.

Pristojni organ tretje države mora nemudoma začasno prekiniti veljavnost odobritve ali preklicati odobritev osemenjevalnega središča, če ta ni več v skladu s pogoji iz odstavka 1, in o tem nemudoma obvestiti Komisijo.

Komisija državam članicam zagotovi nove in posodobljene sezname, ki jih prejme od pristojnega organa zadevne tretje države v skladu s tem odstavkom, ter jih da na voljo javnosti za namene obveščanja.

3. Podrobna pravila za enotno uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

▼B

Člen 9

1. Seme mora biti odvzeto od živali, ki so pred pridobivanjem semena vsaj tri mesece bivale na ozemlju tretje države s seznama iz člena 7(1).

2. Brez poseganja v določbe člena 7(1) in odstavka 1 tega člena države članice ne smejo dovoliti uvoza semena iz tretje države s seznama, razen če seme izpolnjuje zahteve zdravstvenega varstva za uvoz semena iz te države, sprejete v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

Pri sprejemanju zahtev iz pododstavka 1, je treba upoštevati:

(a) zdravstveno situacijo na območju okoli osemenjevalnega središča, s posebnim poudarkom na boleznih s seznama A Mednarodnega urada za kužne bolezni;

(b) zdravstveno stanje črede v osemenjevalnem središču in zahtevane preiskave;

(d) zahtevane preiskave semena.

3. Referenčna osnova za določanje pogojev zdravstvenega stanja so standardi, določeni v poglavju II in v ustrezajočih prilogah. V skladu s postopkom iz člena 18 se lahko za vsak posamični primer določi, da se ne vztraja pri teh pogojih, če tretja država predloži podobna dokazila o zdravstvenem stanju, ki so najmanj enakovredna.

4. Uporabljajo se določbe člena 4.

Člen 10

1. Države članice odobrijo uvoz semena le ob predložitvi veterinarskega spričevala, ki ga je izpolnil in podpisal uradni veterinar tretje države, kjer je bilo seme pridobljeno.

To potrdilo mora:

(a) biti sestavljeno v najmanj enem od uradnih jezikov namembne države članice in najmanj v enem jeziku države članice, kjer se opravijo uvozne formalnosti, predvidene v členu 11;

(b) v izvirniku spremljati seme do namembnega kraja;

(d) biti namenjeno enemu samemu prejemniku.

2. Veterinarsko spričevalo mora ustrezati vzorcu, sestavljenem v skladu s postopkom iz člena 19.

Člen 11

1. Države članice zagotovijo, da je vsaka pošiljka semena, ki vstopi na carinsko območje Skupnosti, izpostavljena nadzoru in carinskim formalnostim, preden je sproščena v prosti promet ali dana v carinski postopek, in prepovejo uvoz semena v Skupnost, če se ob uvoznem nadzoru in formalnostih pokaže:

— da seme ne izvira z ozemlja tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu z določbami člena 7(1),

— da seme ne izvira iz osemenjevalnega središča, ki je na seznamu, določenem v členu 8(1),

— da seme izvira z ozemlja tretje države, iz katere je prepovedan uvoz v skladu z določbami člena 15(2),

— da potrdilo o zdravstvenem stanju, ki spremlja seme, ni v skladu s pogoji, določenimi v členu 10, in pogoji, ki izhajajo iz določb člena 10.

Določbe tega odstavka se ne uporabljajo za pošiljke semena, ki pridejo na carinsko območje Skupnosti in vstopijo v carinski tranzitni postopek za odpremo do namembnega kraja, ki se nahaja izven navedenega območja.

Vendar pa se določbe tega odstavka uporabijo, če se carinski tranzitni postopek prekine med prevozom čez ozemlje Skupnosti.

2. Namembna država članica lahko sprejme potrebne ukrepe, vključno s skladiščenjem in karanteno, če to ne vpliva na vitalnost semena, da bi dobila dokončne dokaze v primerih, kjer se sumi, da je seme okuženo ali kontaminirano s patogenimi mikroorganizmi.

3. Če je uvoz semena prepovedan iz razlogov, navedenih v odstavku 1 in 2, in če tretja država izvoznica ne odobri vračanja semena v 30 dneh za globoko zamrznjeno seme ali takoj, če gre za sveže seme, sme pristojni veterinarski organ namembne države članice odrediti uničenje semena.

Člen 12

Vsako pošiljko semena, ki ji je država članica odobrila uvoz v Skupnost na podlagi nadzora in carinskih formalnosti iz člena 11(1), mora pri pošiljanju na ozemlje druge države članice spremljati izvirnik veterinarskega spričevala ali njegova overjena kopija, ki ju je ustrezno potrdil pristojni organ, odgovoren za izvajanje nadzora in carinskih formalnosti v skladu z določbami člena 11.

Člen 13

Če se določi, da je treba opraviti uničenje semena v skladu s členom 11(3), nosi vse stroške pošiljatelj, prejemnik ali njun zastopnik, brez povračila s strani države.

POGLAVJE IV

Varnostni in nadzorni ukrepi

Člen 14

Pravila, določena z Direktivo 90/425/EGS, se uporabljajo zlasti za preglede v odpremnem kraju, ter za organizacijo in spremljanje pregledov, ki se opravljajo v namembni državi članici.

Člen 15

1. Varnostni ukrepi, določeni v členu 10 Direktive 90/425/EGS, se uporabljajo pri prometu znotraj Skupnosti.

▼M4

2. Pravila iz Direktive 97/78/ES se uporabljajo zlasti za organizacijo pregledov in nadaljnje ukrepe v zvezi z njimi, ki jih morajo izvajati države članice, ter za zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabljati v skladu s postopkom iz člena 22 navedene direktive.

▼B

Člen 16

1. Veterinarski strokovnjaki Komisije lahko v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in tretjih držav opravljajo preglede na kraju samem, če je to nujno potrebno za zagotavljanje enotne uporabe določb te direktive.

Država, v kateri se opravi pregled, mora strokovnjakom dati vso potrebno pomoč pri opravljanju njihovih nalog. Komisija obvesti državo, kjer je bilo seme pridobljeno, o rezultatih pregledov.

Država, v kateri je bilo pridobljeno seme, sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za upoštevanje rezultatov pregleda. Če država, v kateri je seme pridobljeno, ne sprejme teh ukrepov, sme Komisija, po tem, ko je Stalni veterinarski odbor preučil položaj, ukrepati v skladu z določbami tretjega pododstavka člena 6(2) in člena 5.

2. Splošne določbe za izvajanje določb tega člena, zlasti glede pogostnosti in metode opravljanja pregledov iz prvega pododstavka odstavka 1, se določijo v skladu s postopkom iz člena 19.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 17

Priloge k tej direktivi se spremenijo in dopolnijo v skladu s postopkom, določenim v členu 18, da bi jih prilagodili razvoju tehnologije.

▼M3

Člen 18

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 ( 11 ).

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 12 ).

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša določi na tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 19

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša petnajst dni.

▼B

Člen 20

1. Določbe te direktive se ne uporabljajo za seme, ki je bilo pridobljeno in pripravljeno v državi članici pred 31. decembrom 1991.

2. Do uveljavitve sklepov, sprejetih na podlagi členov 8, 9 in 10, države članice pri uvozu semena iz tretjih držav ne uporabljajo ugodnejših pogojev, kot so tisti, ki izhajajo iz uporabe poglavja II.

Člen 21

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 1991. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 22

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M1

PRILOGA A

POGLAVJE I

Pogoji za odobritev osemenjevalnih središč

Osemenjevalna središča morajo:

1. biti pod stalnim nadzorom veterinarja središča;

2. imeti najmanj:

(a) nastanitvene prostore za živali, vključno z objekti za izolacijo živali, ki niso opravile testov, opisanih v poglavju II Priloge B ali ki kažejo klinične znake bolezni,

(b) objekte za pridobivanje semena, vključno z ločenim prostorom za čiščenje in razkuževanje ali sterilizacijo opreme,

(d) prostor za shranjevanje semena, za katerega pa ni nujno, da je na isti lokaciji;

3. biti zgrajeni ali izolirani tako, da je preprečen stik z zunanjo živino;

4. biti zgrajeni tako, da se objekti za nastanitev živali, pridobivanje, pripravo in skladiščenje semena lahko čistijo in razkužujejo;

5. biti tako načrtovani, da so živali nastanjene fizično ločeno od prostora za pripravo semena in da sta oba prostora ločena od prostora za skladiščenje semena.

POGLAVJE II

Pogoji glede nadzora osemenjevalnih središč

Osemenjevalna središča:

1. je treba nadzorovati tako, da so v njih le tiste živalske vrste, od katerih se pridobiva seme;

2. je treba nadzorovati tako, da se vodi evidenca, dokumentacija ali računalniška evidenca za vse merjasce v središču, iz katere so razvidni podatki o pasmi, datumu rojstva in identifikaciji za vsako žival, ter tudi evidenca, dokumentacija ali računalniška evidenca vseh opravljenih pregledih na bolezni in vseh cepljenj, iz katere so razvidni tudi podatki iz zdravstvenega kartona vsake živali;

3. mora redno, najmanj dvakrat letno, pregledati uradni veterinar, pri čemer se preverijo pogoji za odobritev in nadzor;

4. je treba nadzorovati tako, da je vstop nepooblaščenim osebam preprečen. Poleg tega je treba od nepooblaščenih obiskovalcev zahtevati, da ravnajo v skladu s pogoji, ki jih določi veterinar središča;

5. morajo zaposlovati tehnično usposobljeno osebje, ki je ustrezno kvalificirano za postopke razkuževanja in higienske tehnike, ki so pomembne za nadzor nad širjenjem bolezni;

6. je treba nadzorovati tako, da:

(a) se v odobrenih središčih pridobi in skladišči le v odobrenih središčih zbrano seme, ki ne pride v stik s kakšno drugo pošiljko semena;

(b) se pridobivanje, priprava in skladiščenje semena opravi le na prostorih, določenih za ta namen in pod pogoji najstrožje higiene;

(c) se pred uporabo ustrezno razkužijo ali sterilizirajo vsi pripomočki, ki pridejo med pridobivanjem in predelavo v stik s semenom ali živaljo donorko;

(d) se proizvodi živalskega izvora, ki se uporabljajo pri pripravi semena – vključno z dodatki ali razredčevalci – dobijo iz virov, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje živali ali so pred uporabo tako obdelani, da se tako tveganje prepreči;

(e) se posode za shranjevanje in posode za prevoz pred začetkom vsakega polnjenja ustrezno razkužijo ali sterilizirajo;

(f) uporabljena sredstva za zamrzovanje niso bila že prej uporabljena za druge proizvode živalskega izvora;

(g) je vsako pridobljeno seme, ločeno v posamezne doze ali ne, jasno označeno, tako da se lahko takoj ugotovi datum, ko je bilo seme pridobljeno, pasma in identifikacija živali donorke, kakor tudi ime in registrska številka središča, pred katerima je ime države porekla, kjer je to primerno, v obliki kode; značilnosti in oblika te oznake se določi po postopku, določenem v členu 19.

▼M5

PRILOGA B

POGLAVJE I

Pogoji za sprejem domačih prašičev v osemenjevalno središče za pridobivanje semena

1. Vsi domači prašiči (‚živali‘), sprejeti v osemenjevalno središče za pridobivanje semena, morajo pred sprejemom:

1.1 biti najmanj 30 dni v karanteni v nastanitvenih prostorih, ki jih posebej za ta namen odobrijo pristojni organi in v katerih so le živali z najmanj enakim zdravstvenim statusom (‚karantenski prostori‘);

1.2 pred vstopom v karantenske prostore, določene v točki 1.1:

1.2.1 so bili izbrani iz čred ali gospodarstev:

(a) prostih bruceloze v skladu s poglavjem o brucelozi Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE);

(b) v katerih v preteklih 12 mesecih ni bilo nobene živali, cepljene proti slinavki in parkljevki;

(c) v katerih v preteklih 12 mesecih ni bilo odkritih nobenih kliničnih, seroloških, viroloških ali patoloških dokazov za bolezen Aujeszkega;

(d) ki niso locirane na območju pod omejitvijo, opredeljenem na podlagi določb zakonodaje Unije zaradi pojava nalezljive bolezni pri domačih prašičih, vključno s slinavko in parkljevko, vezikularno boleznijo prašičev, vezikularnim stomatitisom, klasično prašičjo kugo in afriško prašičjo kugo;

1.2.2 pred tem niso bivali na gospodarstvu z nižjim statusom od tistega, opisanega v točki 1.2.1;

1.3 v zadnjih 30 dneh pred vstopom v karantenske prostore, določene v točki 1.1, so bili testirani z naslednjimi testi, opravljenimi v skladu s standardi, določenimi ali navedenimi v ustrezni zakonodaji Unije, katerih rezultati so negativni:

(a) za brucelozo z aglutinacijo obarvanega antigena v pufru (test rose bengal) ali testom cELISA ali iELISA;

(b) za bolezen Aujeszkega:

(i) v primeru necepljenih živali s testom ELISA za določanje protiteles proti celotnemu virusu bolezni Aujeszkega ali proti njegovemu glikoproteinu B (ADV-gB) ali proti glikoproteinu D (ADV-gD) ali s serum nevtralizacijskim testom;

(ii) v primeru živali, cepljenih s cepivom brez gE, s testom ELISA za določanje protiteles proti glikoproteinu E (ADV-gE) virusa bolezni Aujeszkega;

Če je pri kateri koli živali rezultat testa na brucelozo, naveden v točki (a), pozitiven, se živali z negativnim rezultatom iz istega gospodarstva ne smejo sprejeti v karantenske prostore, dokler ni status črede ali gospodarstva, iz katerega izvirajo pozitivne živali, potrjen kot prost bruceloze.

Pristojni organ lahko izda dovoljenje, da se testi iz te točke opravijo v karantenskih prostorih, pod pogojem, da so rezultati znani pred začetkom obdobja karantene, določenega v točki 1.1.

Glede bolezni Aujeszkega morajo serološki testi, opravljeni v skladu s to direktivo, ustrezati standardom iz Priloge III k Odločbi Komisije 2008/185/ES z dne 21. februarja 2008 o dodatnih jamstvih za trgovino s prašiči glede bolezni Aujeszkega in o merilih za zagotavljanje podatkov o tej bolezni ( 13 );

1.4 biti testirani z naslednjimi testi na vzorcih, odvzetih v zadnjih 15 dneh karantene, določene v točki 1.1:

(a) za brucelozo z aglutinacijo obarvanega antigena v pufru (test rose bengal) ali testom cELISA ali iELISA;

(b) za bolezen Aujeszkega:

(ii) v primeru živali, cepljenih s cepivom brez gE, s testom ELISA za določanje protiteles proti glikoproteinu E (ADV-gE) virusa bolezni Aujeszkega.

Če je pri kateri koli živali rezultat testa na brucelozo iz točke (a) pozitiven in sum na brucelozo v skladu s točko 1.5.2 še ni izključen, je treba navedene živali takoj odstraniti iz karantenskih prostorov.

Če je pri kateri koli živali test na bolezen Aujeszkega iz točke (b) pozitiven, je treba navedene živali takoj odstraniti iz karantenskih prostorov.

Kadar je v karanteni več živali, mora pristojni organ sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da imajo preostale živali, pri katerih je bil test iz točke (a) in (b) negativen, zadovoljiv zdravstveni status, preden so sprejete v osemenjevalno središče za pridobivanje semena v skladu s to prilogo;

1.5 ukrepi v primeru suma na brucelozo:

1.5.1 za živali, pri katerih je bil test na brucelozo iz točke 1.4(a) pozitiven, je treba izvesti naslednji protokol:

(a) na pozitivnih serumih se opravi vsaj eden od alternativnih testov iz točke 1.4(a), ki ni bil izveden na vzorcih iz točke 1.4;

(b) izvede se epidemiološka poizvedba gospodarstev, iz katerih izvirajo pozitivne živali;

(c) pri živalih, pri katerih so bili testi iz točk 1.4(a) in 1.5.1(a) pozitivni, se na vzorcih, odvzetih najmanj sedem dni po datumu odvzema vzorcev iz točke 1.4, izvede vsaj eden od naslednjih testov:

(i) aglutinacija obarvanega antigena v pufru (test rose bengal);

(ii) test serumske aglutinacije;

(iii) reakcija vezanja komplementa;

(iv) cELISA;

(v) iELISA;

1.5.2 sum na brucelozo bo izključen, če:

(a) je bil ponovni test iz točke 1.5.1(a) negativen, epidemiološka poizvedba na gospodarstvu izvora ni razkrila prisotnosti bruceloze in je bil test iz točke 1.5.1(c) negativen ali

(b) epidemiološka poizvedba na gospodarstvih izvora ni razkrila prisotnosti bruceloze, vse živali, ki so bile pozitivne na teste iz točk 1.5.1(a) ali (c), pa so bile negativne v vseh primerih pri pregledu post mortem in testu določanja povzročitelja bruceloze;

1.5.3 ko je sum na brucelozo izključen, se vse živali iz karantenskih prostorov iz drugega odstavka točke 1.4 lahko sprejmejo v osemenjevalno središče za pridobivanje semena.

2. Vsi testi morajo biti opravljeni v odobrenem laboratoriju.

3. Živali se lahko sprejmejo v osemenjevalno središče za pridobivanje semena le z izrecnim dovoljenjem veterinarja središča. Vsak premik živali ter vstop ali izstop iz osemenjevalnega središča za pridobivanje semena je treba evidentirati.

4. Nobena žival, ki se sprejme v osemenjevalno središče za pridobivanje semena, na dan vstopa ne sme kazati nobenih kliničnih znakov bolezni.

5. Brez poseganja v točko 6 so morale vse živali priti neposredno iz karantenskih prostorov, ki na datum odpreme izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) niso locirani na območju pod omejitvijo, opredeljenem na podlagi določb zakonodaje Unije zaradi pojava nalezljivih bolezni pri domačih prašičih, vključno s slinavko in parkljevko, vezikularno boleznijo prašičev, vezikularnim stomatitisom, klasično prašičjo kugo in afriško prašičjo kugo;

(b) v zadnjih 30 dneh pred datumom odpreme niso bilo zabeleženi klinični, serološki, virološki ali patološki dokazi za bolezen Aujeszkega.

6. Živali se lahko prepeljejo iz enega osemenjevalnega središča za pridobivanje semena v drugega z enakovrednim zdravstvenim statusom brez karantene ali testiranja, če so izpolnjeni pogoji iz točke 5 in so bile v zadnjih 12 mesecih pred datumom prevoza opravljene obvezne rutinske diagnostične preiskave iz poglavja II.

Take živali ne smejo priti v neposredni ali posredni stik s parkljarji z nižjim zdravstvenim statusom, prevozno sredstvo za ta namen pa je treba pred uporabo razkužiti.

7. Za namene točke 6 in v primeru trgovine med državami članicami mora živali spremljati veterinarsko spričevalo za rejne prašiče v skladu z modelom 2 iz Priloge F k Direktivi 64/432/EGS, z enim od naslednjih dodatnih jamstev, ki ustrezajo njihovemu statusu in so certificirana tako, da se v oddelek C navedenega spričevala doda:

‚7. Živali prihajajo neposredno iz

(1) bodisi

[osemenjevalnega središča za pridobivanje semena, skladnega z Direktivo 90/429/EGS.]

(1) ali

[karantenskih prostorov in so v skladu s pogoji za vstop v osemenjevalna središča za pridobivanje semena iz poglavja I Priloge B k Direktivi 90/429/EGS.]

(1) ali

[gospodarstva, kjer so opravile protokol za sprejem pred karanteno in so v skladu s pogoji za sprejem v karanteno, navedenimi v točkah 1.2 in 1.3 ter točki 2 poglavja I Priloge B k Direktivi 90/429/EGS.]‘

POGLAVJE II

Obvezni rutinski testi živali v osemenjevalnem središču za pridobivanje semena

1. Naslednji rutinski testi so obvezni:

1.1 vse živali v osemenjevalnem središču za pridobivanje semena morajo imeti negativne rezultate naslednjih testov:

(a) za brucelozo aglutinacijo obarvanega antigena v pufru (test rose bengal) ali test cELISA ali iELISA;

(b) za bolezen Aujeszkega:

(i) v primeru necepljenih živali test ELISA za določanje protiteles proti celotnemu virusu bolezni Aujeszkega ali proti njegovemu glikoproteinu B (ADV-gB) ali proti glikoproteinu D (ADV-gD) ali serum nevtralizacijski test;

(ii) v primeru živali, cepljenih s cepivom brez gE, test ELISA za določanje protiteles proti glikoproteinu E (ADV-gE) virusa bolezni Aujeszkega;

1.2 testi iz točke 1.1 morajo biti opravljeni na vzorcih, odvzetih:

(a) od vseh živali neposredno pred izstopom iz osemenjevalnega središča za pridobivanje semena ali ob prihodu v klavnico in najpozneje 12 mesecev po datumu vstopa v osemenjevalno središče za pridobivanje semena ali

(b) vsake tri mesece od najmanj 25 % živali v osemenjevalnem središču za pridobivanje semena, pri čemer mora veterinar središča zagotoviti, da so vzorčene živali reprezentativne za celotno populacijo navedenega središča, zlasti glede starostne skupine in nastanitve;

1.3 kadar se testiranje izvede v skladu s točko 1.2(b), mora veterinar središča zagotoviti, da so vse živali testirane v skladu s točko 1.1 najmanj enkrat med bivanjem v osemenjevalnem središču za pridobivanje semena in najmanj vsakih 12 mesecev od datuma sprejema, če ostanejo v središču več kot 12 mesecev.

2. Vsi testi morajo biti opravljeni v odobrenem laboratoriju.

3. Če je kateri od testov iz točke 1.1 pozitiven, je treba žival izolirati, s semenom teh živali, pridobljenim po zadnjem negativnem testu, pa se v Uniji ne sme trgovati.

Seme, odvzeto od vsake živali v osemenjevalnem središču za pridobivanje semena po datumu zadnjega negativnega testa navedene živali, je treba skladiščiti ločeno in z njim v Uniji ni dovoljeno trgovati, dokler pristojni organ države članice ne potrdi zdravstvenega statusa navedenega središča.

PRILOGA C

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati seme, pridobljeno v osemenjevalnih središčih za pridobivanje semena, za namene trgovine znotraj Unije

1. Seme mora biti pridobljeno od živali, ki:

(a) ne kažejo nobenih kliničnih znakov bolezni na datum pridobivanja semena;

(b) niso bile cepljene proti slinavki in parkljevki;

(d) jim ni dovoljen naravni pripust;

(e) so v osemenjevalnih središčih za pridobivanje semena, ki ne smejo biti na območju pod omejitvijo, opredeljenem na podlagi določb zakonodaje Unije zaradi pojava nalezljive bolezni pri domačih prašičih, vključno s slinavko in parkljevko, vezikularno boleznijo prašičev, vezikularnim stomatitisom, klasično prašičjo kugo in afriško prašičjo kugo;

(f) so v osemenjevalnih središčih za pridobivanje semena, v katerih v zadnjih 30 dneh neposredno pred datumom pridobitve niso bili ugotovljeni klinični, serološki, virološki ali patološki dokazi za bolezen Aujeszkega.

2. Razredčevalcu ali semenu po končni razredčitvi je treba dodati učinkovito kombinacijo antibiotikov, zlasti proti leptospiram.

Če se seme zamrzne, je treba antibiotike dodati pred zamrznitvijo.

2.1 Kombinacija antibiotikov iz točke 2 mora v končno razredčenem semenu učinkovati najmanj tako kot naslednje razredčitve:

(a) ne manj kot 500 μg streptomicina na ml končne razredčitve;

(b) ne manj kot 500 IU penicilina na ml končne razredčitve;

(d) ne manj kot 300 μg spektinomicina na ml končne razredčitve.

2.2 Takoj po dodajanju antibiotikov je treba razredčeno seme najmanj 45 minut hraniti pri temperaturi najmanj 15 °C.

3. Seme za trgovino znotraj Unije je treba:

(a) pred odpremo skladiščiti, kot je določeno v točki 2(d) poglavja I in točki 6(a), (b), (e) ter (f) poglavja II Priloge A;

(b) prevažati v namembno državo članico v posodah, ki so pred uporabo očiščene in razkužene ali sterilizirane in ki se pred odpremo iz osemenjevalnih središč za pridobivanje semena zapečatijo.

4. Državam članicam, ki imajo status območja prostega bolezni Aujeszkega v skladu s členom 10 Direktive 64/432/EGS, na svoje ozemlje ali v svojo regijo ni treba sprejeti semena iz osemenjevalnih središč za pridobivanje semena, v katera sprejemajo živali, cepljene proti bolezni Aujeszkega.

Države članice, ki nameravajo izkoristiti določbe prvega odstavka, morajo pred uporabo o tem obvestiti Komisijo in druge države članice.

PRILOGA D

Vzorec veterinarskega spričevala za trgovino s semenom znotraj Unije domačih prašičev

( 1 ) UL C 267, 6.10.1983, str. 5.

( 2 ) UL C 342, 19.12.1983, str. 11.

( 3 ) UL C 140, 28.5.1984, str. 6.

( 4 ) UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

( 5 ) UL L 153, 6.6.1989, str. 29.

( 6 ) UL L 302, 31.12.1972, str. 28.

( 7 ) UL L 93, 6.4.1989, str 25.

( 8 ) UL L 395, 31.12.1989, str. 13.

( 9 ) UL L 194, 22.7.1988, str. 10

( 10 ) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

( 11 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

( 12 ) UL L 184,17.7.1999, str. 23.

( 13 ) UL L 59, 4.3.2008, str. 19.