Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 118a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ), pripravljenega po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu,

v sodelovanju z Evropskim parlamentom ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker iz člena 118a Pogodbe izhaja, da Svet z direktivami sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, še posebno v delovnem okolju, za zagotavljanje boljše ravni zaščite varnosti in zdravja delavcev;

ker ta direktiva ne opravičuje nikakršnega zmanjšanja ravni že dosežene zaščite v posameznih državah članicah, država članica je zavezana, da po Pogodbi spodbuja izboljševanje razmer na tem področju in usklajuje razmere ob ohranjanju doseženih izboljšav;

ker je znano, da so lahko delavci med delovno dobo izpostavljeni učinkom nevarnih dejavnikov okolja na delovnem mestu;

ker se morajo te direktive v skladu s členom 118a Pogodbe izogibati nalaganja upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi omejevale oblikovanje in razvoj malih in srednje velikih podjetij;

ker sporočilo Komisije o njenem programu v zvezi z varnostjo, higieno in zdravjem pri delu ( 4 ) predvideva sprejetje direktiv, načrtovanih za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev;

ker je Svet v svoji resoluciji z dne 21. decembra 1987 o varnosti, higieni in zdravju pri delu ( 5 ) upošteval namen Komisije, da mu v bližnji prihodnosti predloži direktivo o organizaciji varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu;

ker je februarja 1988 Evropski parlament po razpravi o zaščiti notranjega trga in delavcev sprejel štiri resolucije; ker so te resolucije izrecno povabile Komisijo, da sestavi okvirno direktivo kot podlago za posebne direktive, ki bi zajemale vsa tveganja, povezana z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu;

ker so države članice na svojem ozemlju odgovorne za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev; ker sprejetje ukrepov za zaščito zdravja in varnosti delavcev pri delu v nekaterih primerih tudi pomaga ohranjati zdravje in po možnosti varnost oseb, ki tam prebivajo;

ker se zakonodajni sistemi držav članic, ki pokrivajo varnost in zdravje na delovnem mestu, precej razlikujejo in jih je treba izboljšati; ker imajo lahko nacionalni predpisi v zvezi s tem, ki pogosto vsebujejo tehnične specifikacije in/ali standarde samoupravljanja, različne ravni varnostne in zdravstvene zaščite in dopuščajo konkurenčnost na račun varnosti in zdravja;

ker je pojavnost nesreč pri delu in poklicnih bolezni še vedno previsoka; ker je treba brez odlašanja vpeljati ali izboljšati preventivne ukrepe za zavarovanje varnosti in zdravja delavcev ter zagotoviti višjo stopnjo zaščite;

ker morajo biti, da bi zagotovili višjo stopnjo zaščite, delavci in/ali njihovi zastopniki obveščeni o tveganjih za svojo varnost in zdravje ter o ukrepih, potrebnih za zmanjšanje ali odpravo teh tveganj; ker mora biti tudi omogočeno, da z uravnoteženim sodelovanjem v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso poskrbijo, da se sprejmejo potrebni zaščitni ukrepi;

ker je treba z ustreznimi postopki in instrumenti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso razvijati obveščanje, dialog in uravnoteženo sodelovanje med delodajalci in delavci in/ali njihovimi zastopniki na področju varnosti in zdravja pri delu;

ker je izboljšanje varnosti, higiene in zdravja delavcev pri delu cilj, ki ga ne bi smeli podrediti izključno ekonomskim razlogom;

ker morajo biti delodajalci stalno seznanjeni z najnovejšim napredkom v tehnologiji in znanstvenimi ugotovitvami v zvezi s projektiranjem delovnega mesta, pri čemer upoštevajo obstoječe nevarnosti v njihovem podjetju, ter v skladu s tem stalno obveščajo zastopnike delavcev, ki uveljavljajo pravice do udeležbe po tej direktivi, da lahko zagotovijo višjo raven zaščite zdravja in varnosti delavcev;

ker se določbe te direktive uporabljajo ne glede na strožje sedanje ali prihodnje določbe Skupnosti za vsa tveganja, še zlasti tista, ki izhajajo iz uporabe kemičnih, fizikalnih in bioloških dejavnikov pri delu, ki jih ureja Direktiva 80/1107/EGS ( 6 ), nazadnje spremenjena z Direktivo 88/642/EGS ( 7 );

ker se v skladu s Sklepom 74/325/EGS ( 8 ) Komisija pri izdelavi osnutka predlogov s tega področja posvetuje s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu;

ker je treba vzpostaviti odbor, sestavljen iz članov, ki jih imenujejo države članice, za pomoč Komisiji pri izdelavi tehničnih prilagoditev posebnih direktiv, predvidenih s to direktivo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

1. Cilj te direktive je vpeljati ukrepe za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu.

2. V ta namen vsebuje splošna načela v zvezi s preprečevanjem poklicnih bolezni, zaščito varnosti in zdravja, odpravo tveganj in vzrokov poškodb pri delu, obveščanjem, svetovanjem, uravnoteženim sodelovanjem v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso in usposabljanjem delavcev in njihovih zastopnikov ter tudi splošna navodila za izvajanje opredeljenih načel.

3. Ta direktiva ne vpliva na obstoječe ali prihodnje nacionalne določbe in določbe Skupnosti, ki zagotavljajo boljšo varnost in zdravje delavcev pri delu.

1. Ta direktiva se uporablja za vsa področja dejavnosti, javna in zasebna (industrijske, kmetijske, komercialne, storitvene, izobraževalne, kulturne, razvedrilne, itd.).

2. Ta direktiva se ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite neizogibno nasprotujejo.

V tem primeru se morata varnost in zdravje delavcev zagotoviti, kolikor je mogoče, glede na cilje te direktive.

1. Države članice izvedejo potrebne aktivnosti, s katerimi zagotovijo, da veljajo za delodajalce, delavce in zastopnike delavcev zakonski predpisi, potrebni za izvajanje te direktive.

1. Delodajalec je dolžan v vseh pogledih zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.

2. Če delodajalec v skladu s členom 7(3) najame strokovne zunanje službe ali osebe, ga to ne odvezuje njegovih odgovornosti s tega področja.

3. Obveznosti delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca.

4. Ta direktiva ne omejuje možnosti države članice, da izključi ali omeji odgovornost delodajalcev, kjer do pojavov prihaja zaradi nenavadnih in nepredvidljivih okoliščin, ki niso pod nadzorom delodajalcev, ali zaradi izjemnih dogodkov, katerih posledicam se kljub vsej potrebni skrbi ne bi bilo mogoče izogniti.

1. V okviru svojih odgovornosti delodajalec sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zaščito zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem poklicnih tveganj, zagotavljanjem obveščanja in usposabljanja ter zagotavljanjem potrebne organizacije in sredstev.

Delodajalec mora paziti na potrebo po prilagajanju teh ukrepov, da bi upoštevali spreminjajoče se okoliščine in bili namenjeni izboljšanju obstoječih razmer.

2. Delodajalec izvaja ukrepe iz prvega pododstavka odstavka 1 na podlagi naslednjih temeljnih načel:

3. Brez vpliva na druge določbe te direktive mora delodajalec ob upoštevanju narave dejavnosti podjetja in/ali obrata:

4. Kadar si več podjetij deli delovišče, delodajalci brez vpliva na druge določbe te direktive sodelujejo pri izvajanju določb, s katerimi zagotavljajo varnost, zdravje in higieno pri delu, ter ob upoštevanju narave dejavnosti usklajujejo svoje ukrepe za zaščito in preprečevanje poklicnih tveganj, drug drugega in svoje delavce in/ali njihove zastopnike pa obveščajo o teh tveganjih.

5. Ukrepi, povezani z varnostjo, higieno in zdravjem pri delu delavcem v nobenem primeru ne smejo povzročiti finančnih obveznosti.

1. Brez vpliva na obveznosti iz členov 5 in 6 imenuje delodajalec enega ali več delavcev za opravljanje dejavnosti, povezanih z zaščito in preprečevanjem poklicnih tveganj za podjetje in/ali obrat.

2. Imenovani delavci ne smejo biti v neugodnem položaju zaradi svojih dejavnosti, povezanih z zaščito in preprečevanjem poklicnih tveganj.

Imenovanim delavcem se odobri ustrezen čas, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz te direktive.

3. Če zaščitnih in preventivnih ukrepov ni mogoče organizirati zaradi pomanjkanja strokovnega osebja v podjetju in/ali obratu, delodajalec vključi pristojne zunanje službe ali osebe.

4. Kadar delodajalec vključi take službe ali osebe, jih obvesti o znanih ali domnevnih dejavnikih, ki vplivajo na varnost in zdravje delavcev. Take službe ali osebe morajo imeti dostop do podatkov iz člena 10(2).

da organizirajo zaščitne in preventivne ukrepe ob upoštevanju velikosti podjetja in/ali obrata in/ali nevarnosti, ki so jim delavci izpostavljeni, ter njihovo porazdelitev v celotnem podjetju in/ali obratu.

6. Za varovanje pred zdravstvenimi in varnostnimi tveganji in njihovo preprečevanje, ki so predmet tega člena, mora biti odgovoren eden ali več delavcev ali ena ali več ločenih služb znotraj ali zunaj podjetja in/ali obrata.

7. Države članice lahko glede na naravo dejavnosti in velikost podjetij opredelijo kategorije podjetij, v katerih lahko delodajalec, če je usposobljen, sam prevzame odgovornost za ukrepe iz odstavka 1.

8. Države članice opredelijo potrebne sposobnosti in zmožnosti iz odstavka 5.

Prva pomoč, gašenje požarov in evakuacija delavcev, resna in neposredna nevarnost

2. V skladu z odstavkom 1 delodajalec določi delavce, ki so potrebni za izvajanje ukrepov, med drugim za prvo pomoč, gašenje požarov in evakuacijo delavcev.

Število teh delavcev, njihovo usposabljanje in oprema, ki jim je na voljo, morajo ustrezati velikosti in/ali specifičnim nevarnostim podjetja in/ali obrata.

4. Delavci, ki v primeru resne, neposredne in neizogibne nevarnosti zapustijo svojo delovno postajo in/ali nevarno območje, se zaradi svojega ukrepanja ne smejo znajti v neugodnem položaju in jih je treba zaščititi pred vsemi škodljivimi in neupravičenimi posledicami v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

5. Delodajalec zagotovi, da lahko vsi delavci v primeru resne, neposredne in neizogibne nevarnosti za lastno varnost in/ali varnost druge osebe ter kadar ni mogoče vzpostaviti stika z neposredno odgovornim predpostavljenim, ustrezno ukrepajo glede na svoje znanje in tehnična sredstva, ki so jim na voljo, da se tako izognejo posledicam te nevarnosti.

Njihova dejanja jih ne smejo postavljati v neugoden položaj, razen če so ravnali nepazljivo ali malomarno.

2. Države članice glede na naravo dejavnosti in velikost podjetij opredelijo obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati različne kategorije podjetij v zvezi s sestavljanjem dokumentov iz odstavkov 1(a) in (b), in pri pripravi dokumentov iz odstavkov 1(c) in (d).

1. Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, da delavci in/ali njihovi zastopniki v podjetju in/ali obratu v skladu z nacionalnimi zakoni in/ali prakso, ki lahko med drugim upoštevajo velikost podjetja in/ali obrata, prejmejo vsa potrebna obvestila v zvezi z:

2. Delodajalec sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da delodajalci delavcev iz zunanjih podjetij in/ali obratov, ki opravljajo delo v njegovem podjetju in/ali obratu, prejmejo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso ustrezna obvestila v zvezi s točkama iz člena 1(a) in (b), o katerih so dolžni obvestiti zadevne delavce.

3. Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da imajo delavci s posebnimi obveznostmi na področju varnosti in zdravja delavcev ali zastopniki delavcev s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev pri opravljanju svojih zadolžitev v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso dostop do:

1. Delodajalci se posvetujejo z delavci in/ali njihovimi zastopniki ter jim omogočijo, da se udeležijo razprav o vseh vprašanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu.

2. Delavci ali njihovi zastopniki s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev uravnoteženo sodelujejo v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso ali pa se delodajalec z njimi vnaprej in pravočasno posvetuje o:

3. Zastopniki delavcev s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev imajo pravico, da zaprosijo delodajalca za sprejetje ustreznih ukrepov ter mu v ta namen pripravijo predloge, ki bi ublažili tveganja za delavce in/ali odstranili vire nevarnosti.

4. Delavcev iz odstavka 2 in zastopnikov delavcev iz odstavkov 2 in 3 ni mogoče postaviti v neugoden položaj zaradi opravljanja dejavnosti iz odstavkov 2 in 3.

5. Delodajalci morajo dopustiti, da zastopniki delavcev s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev ustrezen čas ne delajo, brez vpliva na plačo, in jim zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje pravic in funkcij, ki izhajajo iz te direktive.

6. Delavci in/ali njihovi zastopniki so upravičeni, da se v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso pritožijo pristojnemu organu, odgovornemu za varnost in zdravje pri delu, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neprimerni za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Zastopnikom delavcev mora biti omogočeno, da med inšpekcijskimi pregledi pristojnega organa izrazijo svoja opažanja.

1. Delodajalec zagotovi vsakemu delavcu ustrezno varnostno in zdravstveno usposabljanje, še zlasti v obliki obvestil in navodil, značilnih za njegovo delovno mesto ali delo:

2. Delodajalec zagotovi, da delavci iz zunanjih podjetij in/ali obratov, ki delajo v njegovem podjetju in/ali obratu, dejansko prejmejo ustrezna navodila v zvezi z zdravstvenimi in varnostnimi tveganji med delom v njegovem podjetju in/ali obratu.

3. Zastopniki delavcev s posebno vlogo pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev so upravičeni do ustreznega usposabljanja.

4. Usposabljanje iz odstavkov 1 in 3 ne sme iti na račun delavcev ali zastopnikov delavcev.

Usposabljanje iz odstavka 3 se mora izvajati med delovnim časom ali v skladu z nacionalno prakso znotraj ali zunaj podjetja in/ali obrata.

1. Vsak delavec je odgovoren, da, kolikor je mogoče, skrbi za svojo varnost in zdravje ter tudi varnost in zdravje drugih oseb, na katere njegova dejanja ali opustitve pri delu vplivajo, v skladu s svojo usposobljenostjo in navodili delodajalca.

2. V ta namen morajo delavci v skladu s svojo usposobljenostjo in navodili delodajalca zlasti:

1. Za zagotovitev primernega zdravstvenega nadzora, ki ustreza zdravstvenim in varnostnim tveganjem, s katerimi se delavci srečujejo pri delu, se morajo vpeljati ukrepi v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

2. Ukrepi iz odstavka 1 naj bodo taki, da je vsak delavec, če želi, deležen rednega zdravstvenega nadzora.

3. Zdravstveni nadzor se lahko zagotovi kot del nacionalnega zdravstvenega sistema.

Posebno občutljive skupine je treba varovati pred nevarnostmi, ki jih specifično prizadevajo.

1. Svet, ki deluje na predlog Komisije na osnovi člena 118a Pogodbe, sprejme posebne direktive, med drugim, na področjih, navedenih v Prilogi.

2. To direktivo in, brez vpliva na postopek iz člena 17 glede tehničnih prilagoditev, posebne direktive je mogoče spremeniti po postopku iz člena 118a Pogodbe.

3. Določbe te direktive se v celoti uporabljajo za vsa področja, urejena s posebnimi direktivami, brez vpliva na strožje in/ali bolj specifične določbe, vsebovane v teh posebnih direktivah.

1. Odbor pomaga Komisiji pri povsem tehničnih prilagoditvah posebnih direktiv iz člena 16(1) zaradi upoštevanja:

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb posebnih direktiv, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz odstavka 2. V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz odstavka 3.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

1. Države članice Komisiji vsakih pet predložijo enotno poročilo o praktičnem izvajanju te direktive in posebnih direktiv v smislu člena 16(1) ter navedejo stališča socialnih partnerjev. V poročilu se ocenijo razne točke v zvezi s praktičnim izvajanjem različnih direktiv in navedejo podatki, razdeljeni po spolu, kadar je to primerno in če so na voljo.

2. Komisija določi strukturo poročila, skupaj z vprašalnikom, ki podrobno določa njegovo vsebino, v sodelovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu.

Poročilo vključuje splošni del, ki obsega določbe te direktive, povezane s skupnimi načeli in točkami, ki veljajo za vse direktive iz odstavka 1.

Posebna poglavja kot dodatek k splošnemu delu obravnavajo izvajanje posebnih vidikov vsake direktive, vključno s posebnimi kazalci, kadar so ti na voljo.

3. Komisija strukturo poročila skupaj z zgoraj navedenim vprašalnikom predloži državam članicam vsaj šest mesecev pred koncem obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pisno predloži Komisiji v dvanajstih mesecih po koncu petletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

4. Komisija na podlagi teh poročil izvede skupno oceno izvajanja zadevnih direktiv, zlasti glede njihove ustreznosti, raziskav in novih znanstvenih spoznanj na različnih področjih. Komisija v 36 mesecih po koncu petletnega obdobja obvesti Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost in zdravje na delovnem mestu o rezultatih te ocene in po potrebi o vsaki pobudi za boljše delovanje pravnega okvira.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. decembra 1992.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

		Uradni list
		No	page	date
M1	UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003	L 284	1	31.10.2003
►M2	DIREKTIVA 2007/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. junija 2007	L 165	21	27.6.2007
►M3	UREDBA (ES) št. 1137/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008	L 311	1	21.11.2008