►B

DIREKTIVA SVETA

z dne 21. decembra 1988

o približevanju zakonodaje držav članic o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih

(89/173/EGS)

(UL L 067, 10.3.1989, p.1)

Uradni list

  No

page

date

►M1

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (97/54/ES)

  L 277

24

10.10.1997

►M2

DIREKTIVA KOMISIJE 2000/1/ES Besedilo velja za EGP z dne 14. januarja 2000

  L 21

16

26.1.2000

►M3

DIREKTIVA KOMISIJE 2006/26/ES Besedilo velja za EGP z dne 2. marca 2006

  L 65

22

7.3.2006

►A1

Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

  C 241

21

29.8.1994

►A2

Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003

1.1

Izraz „dolžina“ pomeni:

1.2

Izraz „širina“ pomeni:

1.3

Izraz „višina“ pomeni:

1.4

pomeni maso, ki jo lahko vleče določen tip traktorja. Ta masa lahko obsega npr. en ali več priklopnikov ali kmetijskih ali gozdarskih priključnih strojev. Razlikujemo med tehnično dovoljeno vlečeno maso, ki jo navaja proizvajalec, in dovoljeno vlečeno maso, ki je opisana v točki 2.2 spodaj.

1.5

pomeni sestavni del traktorja, namenjen za mehansko zvezo med traktorjem in vlečenim vozilom.

1.6

pomeni maso, opredeljeno v točki 2.4. Priloge I Direktive 74/150/EGS.

1.7

2.1.1

dolžina : 12 m,

2.1.2

širina : ►M2  2,55 m (brez upoštevanja izbočenja dela plašča, ki je v stiku s tlemi) ◄ ,

2.1.3

višina : 4 m.

2.1.4

Meritve za preverjanje teh mer se izvajajo, kakor sledi:

2.2.1

Dovoljena vlečena masa ne sme preseči:

2.2.2

Če država članica uporablja člen 2(2), mora(jo) biti vlečena(e) masa(e) označena(e) v registracijskem dokumentu traktorja.

1.1

Če je regulator vrtilne frekvence tovarniško vgrajen v traktor kot standardna oprema, mora biti vgrajen in zasnovan tako, da je traktor v skladu z Direktivo 74/152/EGS ( 8 ) o največji konstrukcijsko določeni hitrosti.

2.1.1

Sestavni deli pogonskih sklopov, štrleči deli in traktorska kolesa morajo biti konstruirani, vgrajeni in zavarovani tako, da pri normalni uporabi ne predstavljajo nevarnosti za poškodbe oseb.

2.1.2

Zahteve iz točke 2.1.1 so izpolnjene, če so izpolnjene zahteve, ki so predpisane v točki 2.3. Dovoljene so tudi drugačne rešitve od tistih, opisanih v točki 2.3, če proizvajalec predloži dokazila, da so take rešitve najmanj enakovredne zahtevam iz točke 2.3.

2.1.3

Varnostne naprave morajo biti trdno pritrjene na traktor. „Trdna pritrditev“ pomeni, da se take naprave lahko odstranijo izključno z uporabo orodij.

2.1.4

Okrovi, pokrovi in lopute, ki bi lahko, če se zaloputnejo, povzročili telesne poškodbe, morajo biti skonstruirani tako, da jih ni mogoče nehote zapreti (npr. opremljeni z varovali ali varnostno oblikovani).

2.1.5

Ena sama varnostna naprava lahko varuje več nevarnih mest. Če pa je pod isto varnostno napravo nameščenih več naprav za nastavljanje, vzdrževanje ali preprečevanje radijskih motenj - ki jih je mogoče upravljati le pri delujočem motorju - morajo biti vgrajene še dodatne varnostne naprave.

2.1.6

Varovalne naprave (npr. vzmetne sponke ali preklopna zatikala)

morajo biti trdno pritrjene bodisi na vgradno mesto na traktorju ali na zaščitno napravo.

2.2.1

Izraz „varnostna naprava“ pomeni napravo, namenjeno za varovanje nevarnih mest. V tej direktivi varnostne naprave vključujejo okrove, pokrove in varovala.

2.2.2

Izraz „nevarno mesto“ pomeni vsako tako točko, ki zaradi razporeditve ali oblike mirujočih ali premikajočih se delov traktorja lahko povzroči telesne poškodbe. Vrste nevarnih mest so: mesto stiskanja, mesto striženja, mesto rezanja, vbadanja, udarjanja, mesto zgrabitve, in mesto uvlečenja.

2.2.3

Izraz „doseg“ pomeni največjo oddaljenost, ki jo lahko doseže oseba ali kak del njenega telesa navzgor, navzdol, navznoter, preko, okoli in skozi brez pomoči kakega predmeta (slika 1).

2.2.4

Izraz „varnostna razdalja“ pomeni oddaljenost, ki ustreza vsoti dosega ali telesne mere in varnostnega odmika (slika 1).

2.2.5

Izraz „naprava za upravljanje“ pomeni vsako napravo, katere neposredni vklop omogoči spremembo stanja ali delovanja traktorja ali nanj priklopljenega stroja.

2.2.6

„Običajno delovanje‘ pomeni uporabo traktorja za namen, ki ga je določil proizvajalec in ga uporablja upravljavec, ki je seznanjen z značilnostmi traktorja in upošteva informacije o delovanju, vzdrževanju in varni praksi, kot je to določil proizvajalec v navodilih za obratovanje in z oznakami na traktorju.

2.2.7

„Nenameren stik‘ pomeni nenačrtovan stik med osebo in nevarnim mestom, ki je posledica aktivnosti osebe med običajnim delovanjem in vzdrževanjem traktorja.

2.3.1

Varnostno razdaljo merimo od mest, ki jih je mogoče doseči pri upravljanju, vzdrževanju in pregledovanju traktorja ali pa tudi s tal. „Vzdrževanje in pregledovanje traktorja“ pomeni samo tista dela, ki jih običajno opravlja voznik sam v skladu z navodili za uporabo. Pri ugotavljanju varnostnih razdalj je osnovno načelo, da je traktor v stanju, za kakršno je zasnovan, in da za doseganje nevarnega mesta ni uporabljen noben pripomoček.

Varnostne razdalje so predpisane v točkah od 2.3.2.1. do 2.3.2.5. Na določenih območjih ali pri določenih sestavnih delih je zagotovljena ustrezna raven varnosti s tem, da traktor ustreza zahtevam, predpisanim v točkah od 2.3.2.6. do 2.3.2.14.

2.3.2

Navzgor

Varnostna razdalja v smeri navzgor je 2 500 mm (glej sliko 1) pri stoječih osebah.

Slika 1

2.3.2.2   Navzdol, preko

Varnostni odmik za poseg preko roba je:

Slika 2

Pri seganju hkrati navzdol in preko morajo biti zagotovljene varnostne razdalje iz tabele 1.

2.3.2.3   Doseg okoli

Da določen del telesa ne more doseči nevarnega mesta, morajo biti zagotovljene vsaj varnostne razdalje, navedene v tabeli 2 spodaj. Glede varnostnega odmika se domneva, da je glavni sklep obravnavanega telesnega dela trdno pritisnjen ob rob varnostne naprave. Varnostni odmik ni zagotovljen, dokler se ne ugotovi, da se del telesa nikakor ne more pomakniti naprej ali prodreti globlje.

2.3.2.4   Doseg skozi odprtino

Če je mogoče prodreti ali seči v odprtine ali skozi njih do nevarnih delov, je treba zagotoviti varnostne razdalje, predpisane v tabelah 3 in 4.

Deli, ki se premikajo med seboj ali glede na trdne dele, niso nevarni, če niso med seboj oddaljeni več kot 8 mm.

a je manjša mera odprtine.

b je varnostna razdalja od nevarnega mesta.

a je premer ali stranica odprtine.

b je varnostna razdalja od nevarnega mesta.

2.3.2.5   Varnostne razdalje območja stiskanja

Območje stiskanja ni nevarno mesto za prikazane dele telesa, če varnostne razdalje niso manjše od tistih, prikazanih v tabeli 5, in če je poskrbljeno, da sosednji, širši del telesa ne more zaiti v tako mesto.

2.3.2.6   Naprava za upravljanje

Špranja med dvema pedaloma ali odprtine, skozi katere gredo upravljalni vzvodi, ne štejejo kot mesta stiskanja ali striženja.

2.3.2.7   Zadnje tritočkovno priključno drogovje

2.3.2.8   Prednje tritočkovno priključno drogovje

2.3.2.9   Voznikov sedež in okolica

Kadar voznik sedi na sedežu, morajo biti vsa mesta stiskanja in striženja zunaj dosega njegovih rok ali nog. Ta zahteva je izpolnjena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.3.2.10   Sopotnikov sedež (če je)

2.3.2.11   Traktorji z ozkim kolotekom (traktorji s kolotekom, opredeljenim v drugi alinei člena 1 Direktive 87/402/EGS)

2.3.2.12   Razpored in označevanje gibkih hidravličnih cevi

2.3.2.13   Krmilje in nihajna os

Deli, ki se premikajo med seboj ali glede na toge dele, morajo biti zavarovani, če ležijo na območju, opredeljenem v točkah 2.3.2.9 in 2.3.2.10.

Če je vgrajeno zgibno krmilje, morajo biti na obeh straneh traktorja na območju pregibanja neizbrisne in razumljive oznake, ki s sliko ali z besedami opozarjajo, da zadrževanje na območju pregibanja ni dovoljeno. Ustrezne oznake morajo biti navedene tudi v priročniku za uporabo.

2.3.2.14   Kardanske gredi

Kardanske gredi (npr. za štirikolesni pogon), ki se lahko vrtijo samo takrat, ko je traktor v gibanju), morajo biti zavarovane, če ležijo na območju, opredeljenem v točkah 2.3.2.9 in 2.3.2.10.

2.3.2.15   Prosto območje okoli pogonskih koles

Prosto območje, manjše od območja, prikazanega na sliki 9 in v tabeli 6, je dopustno poleg območij, omenjenih v točkah 2.3.2.9 in 2.3.2.10 pri traktorjih z ozkim kolotekom, pri katerih so blatniki uporabljeni tudi za strganje sprijete zemlje s koles.

▼M3

2.3.2.16   Vroče površine

Treba je pokriti ali izolirati vroče površine, ki se jih upravljavec lahko dotakne med običajnim delovanjem traktorja. To velja za vroče površine blizu stopnic, ograj za vzpenjanje, držal in sestavnih delov traktorja, ki se uporabljajo kot sredstva za vstopanje na traktor, in se jih je možno nenamerno dotakniti.

2.3.2.17   Pokrov sponk akumulatorja

Neozemljene sponke je treba zaščititi proti nenamernim kratkim stikom.

▼B

1.1

Kmetijski in gozdarski traktorji so lahko po izbiri proizvajalca opremljeni z:

▼M3

▼B

2.1

Izraz „kaljena steklena plošča“ pomeni stekleno ploščo iz enega sloja stekla, ki je bila posebej obdelana za povečanje mehanske trdnosti in za zagotovitev posebnih lastnosti drobljenja ob razbitju;

2.2

Izraz „lepljena steklena plošča“ pomeni stekleno ploščo iz dveh ali več slojev stekla, ki jih drži skupaj en ali več vmesnih slojev iz plastičnega materiala; tako steklo je lahko:

2.3

Izraz „varnostno steklo, prevlečeno s plastičnim materialom“ pomeni stekleno ploščo, kot je opredeljena v točki 2.1 ali 2.2, na notranji površini prevlečeno s slojem plastičnega materiala;

2.4

Izraz „stekleno-plastično varnostno steklo“ pomeni ploščo lepljenega stekla, sestavljeno iz enega sloja stekla in enega ali več slojev plastičnega materiala, od katerih je vsaj eden vmesni sloj. Ko je steklena plošča nameščena na traktorju, morajo biti plastični sloji na notranji površini stekla;

2.5

Izraz „skupina vetrobranskih stekel“ pomeni skupino, sestavljeno iz vetrobranskih stekel različnih velikosti in oblik, na kateri se opravlja pregled mehanskih lastnosti, načina drobljenja ob razbitju in vedenja pri preskusih odpornosti proti vplivom okolja;

2.6

Izraz „dvojno okno“ pomeni okno, pri katerem sta v isto odprtino na traktorju ločeno nameščeni dve stekleni plošči;

2.7

Izraz „dvojno steklo“ pomeni celoto, ki jo sestavljata dve tovarniško trajno sestavljeni stekleni plošči z enakomernim medsebojnim razmakom;

2.8

Izraz „glavna značilnost“ pomeni značilnost, ki pomembno spreminja optične in/ali mehanske lastnosti steklene plošče glede na funkcijo, ki jo ima steklena plošča na traktorju. Ta izraz zajema tudi trgovsko oznako ali znak;

2.9

Izraz „sekundarna značilnost“ pomeni značilnost, ki lahko spreminja optične in/ali mehanske lastnosti steklene plošče glede na funkcijo, ki jo ima steklena plošča na traktorju. Obseg take spremembe se ugotavlja glede na indekse težavnosti;

2.10

Izraz „indeksi težavnosti“ pokrivajo dvostopenjski ocenjevalni sistem, ki se nanaša na spremembe, opažene v praksi, glede vsake sekundarne značilnosti. Prehod z „indeksa 1“ na „indeks 2“ narekuje potrebo po dodatnih preskusih;

2.11

Izraz „razvita površina vetrobranskega stekla“ pomeni najmanjšo pravokotno ploskev stekla, iz katere je mogoče izdelati vetrobransko steklo;

2.12

Izraz „kot nagiba vetrobranskega stekla“ pomeni kot med navpičnico in premico skozi skrajno zgornjo in spodnjo točko vetrobranskega stekla, pri čemer obe premici ležita na navpični ravnini skozi vzdolžno os traktorja.

2.13

Izraz „višina odseka, h“ pomeni največjo razdaljo, izmerjeno približno pod pravim kotom na stekleno ploščo, med notranjo površino steklene plošče in ravnino, ki poteka skozi vogale steklene plošče (glej sliko 1 Priloge III N),

2.14

Izraz „tip steklene plošče“ pomeni stekleno ploščo, opredeljeno v točkah od 2.1 do 2.4, ki ne kaže nobenih bistvenih razlik zlasti glede glavnih in sekundarnih značilnosti, omenjenih v prilogah od III D do III L.

2.15

Izraz „krivina, r“ pomeni približno vrednost najmanjšega polmera loka vetrobranskega stekla, merjenega na območju največje ukrivljenosti.

3.1

Vlogo za EGS-homologacijo sestavnega dela za tip steklene plošče vloži proizvajalec varnostne steklene plošče ali njegov pooblaščeni zastopnik za vsak tip varnostnega stekla. Vloga se lahko vloži le v eni državi članici.

3.2

Za vsak tip varnostnega stekla morajo biti vlogi priloženi spodaj navedena dokumentacija v treh izvodih in naslednji podatki:

3.3

Poleg tega mora vlagatelj predati zadostno število preskušancev in vzorcev izdelanih steklenih plošč obravnavanih modelov; po potrebi se o tem številu dogovori s tehničnim oddelkom za opravljanje preskusov.

3.4

Pristojni organ mora preveriti obstoj ustreznih ukrepov za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje, preden podeli homologacijo sestavnega dela.

4.1

Vsaka varnostna steklena plošča, tudi preskušanci in vzorci, predloženi v homologacijo sestavnega dela, mora imeti blagovno znamko ali znak proizvajalca. Oznaka mora biti čitljiva in neizbrisna.

5.1

Če vzorci, predloženi v homologacijo sestavnega dela, izpolnjujejo zahteve, navedene v točkah od 5 do 7 spodaj, se homologacija zadevnega tipa varnostnega stekla podeli.

5.2

Vsakemu tipu, kot je določeno v prilogah III E, III G, III K in III L, se dodeli številka homologacije sestavnega dela, pri vetrobranskih steklih pa se ta številka dodeli vsaki homologirani skupini. Prva dva znaka te številke (zdaj 00 za to direktivo v izvorni obliki) označujeta serijo dopolnitev, ki vsebuje najnovejše glavne tehnične dopolnitve te direktive v času podelitve homologacije. Država članica ne sme podeliti iste številke drugemu tipu ali skupini varnostnih steklenih plošč.

5.3

O homologaciji sestavnega dela, razširitvi ali zavrnitvi homologacije varnostne steklene plošče po določbah te direktive se obvestijo druge države članice s sporočilom, sestavljenim v skladu z vzorcem iz Priloge III B te direktive in iz njenih dodatkov.

5.4

Poleg oznak, opredeljenih v točki 4.1, mora biti na vse varnostne steklene plošče in enote dvojnega steka, ki so skladne s tipom, homologiranim po določbah te direktive, vidno nameščena tudi oznaka EGS-homologacije sestavnega dela. Lahko je nameščena tudi vsaka druga oznaka homologacije sestavnega dela, podeljena vsaki stekleni plošči enote dvojnega stekla.

To oznako homologacije sestavnega dela sestavljajo:

5.5

Poleg oznake EGS-homologacije sestavnega dela so nameščeni naslednji dodatni simboli:

5.6

Oznaka EGS-homologacije sestavnega dela in simbol morata biti čitljiva in neizbrisna.

5.7

V Dodatku I te priloge so primeri oznak EGS-homologacije sestavnega dela.

6.1

Vse steklene plošče, še posebej tiste, ki so namenjene za proizvodnjo vetrobranskih stekel, morajo biti primerno kakovostne, da čimbolj zmanjšajo nevarnost telesnih poškodb pri razbitju stekla. Steklo mora biti dovolj odporno proti nesrečam, ki se lahko zgodijo v normalnem prometu ter proti vremenskim in temperaturnim vplivom, kemijskim učinkom, ognju in odrgnenju.

6.2

Varnostno steklo mora poleg tega biti dovolj prozorno in ne sme povzročati opaznih popačenj predmetov, pri gledanju skozenj; ne sme povzročati nobene zamenjave barv prometnih znakov in signalizacije. Pri razbitju vetrobranskega stekla mora voznik še vedno videti cesto dovolj jasno, da lahko varno zavira in ustavi traktor.

7.1

kar zadeva vetrobranska stekla iz kaljenega stekla, zahteve iz Priloge III D;

7.2

kar zadeva enakomerno kaljena druga (ne vetrobranska) stekla, zahteve iz Priloge III E;

7.3

kar zadeva vetrobranska stekla iz navadnega lepljenega stekla, zahteve iz Priloge III F;

7.4

kar zadeva druga (ne vetrobranska) stekla iz navadnega lepljenega stekla, zahteve iz Priloge III G;

7.5

kar zadeva vetrobranska stekla iz obdelanega lepljenega stekla, zahteve iz Priloge III H;

7.6

kar zadeva s plastičnim materialom prevlečena varnostna stekla, poleg zgoraj navedenih zahtev še zahteve iz Priloge III I;

7.7

kar zadeva vetrobranska stekla iz stekleno-plastičnih plošč, zahteve iz Priloge III J;

7.8

kar zadeva druga (ne vetrobranska) stekla iz stekleno-plastičnih plošč, zahteve iz Priloge III K;

7.9

kar zadeva enote dvojnega stekla, zahteve iz Priloge III L.

8.1

Predpisani so naslednji preskusi:

8.1.1   Drobljenje

Namen tega preskusa je:

8.1.2   Mehanska trdnost

8.1.2.1   Udarni preskus s kroglo

Ta preskus se opravli v dveh oblikah, pri eni se uporabi krogla z 227 g, pri drugi pa z 2 260 g.

8.1.2.2   Udarni preskus z maketo glave

Namen tega preskusa je preveriti skladnost steklene plošče z zahtevami, ki se nanašajo na omejevanje poškodb pri udarcih z glavo ob vetrobransko steklo ali ob drugo steklo (ne vetrobransko) iz lepljene steklene plošče ali stekleno-plastične plošče, pa tudi ob stranska okna z dvojnim steklom.

8.1.3   Odpornost proti vplivom okolja

8.1.3.1   Preskus odrgnjenja

Namen tega preskusa je ugotoviti, ali odpornost varnostne steklene plošče proti odrgnjenju presega predpisano vrednost.

8.1.3.2   Preskus z visoko temperaturo

Namen tega preskusa je preveriti, ali pri izpostavitvi lepljene steklene plošče ali stekleno-plastične plošče visoki temperaturi za daljši čas v vmesnem sloju nastanejo mehurčki ali druge napake.

8.1.3.3   Preskus odpornosti proti sevanju

Namen tega preskusa je ugotoviti, ali pri lepljeni stekleni plošči, stekleno-plastični plošči ali s plastiko prevlečeni stekleni plošči po daljši izpostavitvi sevanju pride do bistvenega zmanjšanja svetlobne prepustnosti ali pomembnega razbarvanja stekla.

8.1.3.4   Preskus odpornosti proti vlagi

Namen tega preskusa je ugotoviti, ali lepljena steklena plošča, stekleno-plastična plošča ali s plastiko prevlečena steklena plošča brez pomembnih okvar prenese daljšo izpostavitev atmosferski vlagi.

8.1.3.5   Preskus odpornosti proti temperaturnim spremembam

Namen tega preskusa je ugotoviti, ali plastični material(i), uporabljen(i) za varnostne steklene plošče, kot je opredeljeno v točkah 2.3 in 2.4, brez pomembnih okvar prenesejo učinke daljše izpostavitve skrajnim temperaturam.

8.1.4   Optične lastnosti

8.1.4.1   Preskus prepuščanja svetlobe

Namen tega preskusa je ugotoviti, ali normalna prepustnost svetlobe varnostnih steklenih plošč presega predpisano vrednost.

8.1.4.2   Preskus optičnega popačenja

Namen tega preskusa je preveriti, ali je popačenje predmetov pri opazovanju skozi vetrobransko steklo morda tolikšno, da lahko zmede voznika.

8.1.4.3   Preskus odmika sekundarne slike

Namen tega preskusa je preveriti, ali morda kotni odmik sekundarne slike od osnovne slike ne presega predpisane vrednosti.

8.1.4.4   Preskus ugotavljanja barv

Namen tega preskusa je preveriti, ali obstaja nevarnost zamenjave barv pri opazovanju skozi vetrobransko steklo.

8.1.5   Preskus odpornosti proti ognju

Namen tega preskusa je preveriti, ali ima notranja površina varnostne steklene plošče, kot je opredeljena v točkah 2.3 in 2.4, zadosti majhno gorljivost.

8.1.6   Odpornost proti kemičnim sredstvom

Namen tega preskusa je ugotoviti, ali notranja površina varnostne steklene plošče, kot je opredeljena v točkah 2.3 in 2.4, brez okvar zdrži učinke izpostavitve kemikalijam, ki bodo verjetno navzoče ali uporabljane na traktorju (npr. čistilne spojine itd.).

8.2

9.1

O vseh spremembah tipa varnostne steklene plošče ali, pri vetrobranskih steklih, o vseh vključitvah novih vetrobranskih stekel v skupino, je treba obvestiti homologacijski organ, ki je homologiral tip varnostne steklene plošče. Ta organ lahko po obvestilu:

9.2

10.1

Varnostne steklene plošče, za katere je bila podeljena homologacija po določbah te in naslednjih prilog, morajo biti izdelane tako, da so skladne s homologiranim tipom in izpolnjujejo zahteve, določene v točkah 6, 7 in 8.

10.2

Za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz točke 10.1 so potrebna stalna preverjanja proizvodnje.

10.3

Imetnik homologacije sestavnega dela mora še posebej:

10.4

Pristojni organ lahko kadarkoli preveri metode preverjanja skladnosti, ki veljajo za določeno proizvodno enoto (glej točko 1.3 Priloge III O).

11.1

Če niso izpolnjene zahteve iz točke 10.1, se lahko prekliče po tej direktivi podeljena homologacija sestavnega dela za zadevni tip varnostnih steklenih plošč.

11.2

Če država članica prekliče prej podeljeno homologacijo, mora o tem nemudoma obvestiti druge države članice, tako da jim pošlje izvod certifikata o homologaciji sestavnega dela z na dnu certifikata z velikimi črkami dopisanim, podpisanim in datiranim stavkom: „HOMOLOGACIJA SESTAVNEGA DELA PREKLICANA“.

1.1

Preskušana steklena plošča ne sme biti trdno vpeta, lahko pa je z lepilnim trakom po celotnem obodu pritrjena na drugo enako stekleno ploščo.

1.2

Drobljenje se doseže s kladivom mase približno 75 g ali kako drugo pripravo z enakim učinkom. Polmer ukrivljenosti konice je 0,2 ± 0,05 mm.

1.3

Na vsakem predpisanem mestu udarca je treba opraviti en preskus.

1.4

Pregled drobcev je treba opraviti s kontaktnim fotografskim papirjem, osvetlitev se mora začeti najpozneje 10 sekund po udarcu in končati najpozneje tri minute po njem. Preučijo se samo najtemnejše črte, ki pomenijo izvorne razpoke. Laboratorij mora hraniti fotografske reprodukcije ugotovljenega drobljenja.

2.1.1.1

Kaljena jeklena krogla mase 227 ± 2 g in premera približno 38 mm.

2.1.1.2

Naprava za zagotovitev prostega pada krogle s predpisane višine ali zagotovitev iste hitrosti krogle, kakršno bi dosegla pri prostem padu. Če je uporabljena naprava za izstrelitev krogle, mora biti hitrost krogle v tolerančnem območju ± 1 % odstopanja od hitrosti, ki bi jo krogla dosegla pri prostem padu.

2.1.1.3

Podporna naprava, kakršna je prikazana na sliki 1, sestavljena iz jeklenih okvirov s strojno obdelanimi robovi širine 15 mm, nameščenih drug na drugega in obloženih z gumijastimi trakovi debeline približno 3 mm, širine 15 mm in trdote 50 IRHD.

Spodnji okvir leži na jekleni škatli višine približno 150 mm. Preskušanec drži gornji okvir, katerega masa je približno 3 kg. Podporni okvir je privarjen na jekleno ploščo debeline približno 12 mm, ki stoji na tleh, podložena z gumijasto ploščo debeline približno 3 mm in trdote 50 IRHD.

Slika 1

Podporna naprava za preskuse s kroglo

2.2.1.1

Utrjena jeklena krogla mase 2 260 ± 20 g in premera približno 82 mm.

2.2.1.2

Naprava za zagotovitev prostega pada krogle s predpisane višine ali zagotovitev iste hitrosti krogle, kakršno bi dosegla pri prostem padu. Če je uporabljena naprava za izstrelitev krogle, mora biti hitrost krogle v tolerančnem območju ± 1 % odstopanja od hitrosti, ki bi jo krogla dosegla pri prostem padu.

2.2.1.3

Podporna naprava, kakršna je prikazana na sliki 1 in opisana v točki 2.1.1.3.

3.1.1

Utež v obliki glave, izdelana kot krogelna ali polkrogelna maketa glave iz vezanega trdega lesa in obložena z nadomestljivo klobučevinasto oblogo ter z lesenim prečnim nosilcem ali brez njega. Med (pol)krogelno maketo glave in prečnim nosilcem je lesen kos v obliki vratu, na drugem koncu prečnega nosilca pa pritrdilni drog.

Mere uteži so v skladu s sliko 2.

Skupna masa priprave je 10 ± 0,2 kg.

Slika 2

Utež v obliki glave

3.1.2

Naprava za zagotovitev prostega pada uteži s predpisane višine ali zagotovitev iste hitrosti uteži, kakršno bi dosegla pri prostem padu.

Če je uporabljena naprava za izstrelitev uteži, mora biti hitrost uteži v tolerančnem območju ± 1 % odstopanja od hitrosti, ki bi jo utež dosegla pri prostem padu.

3.1.3

Podporna naprava, kakršna je prikazana na sliki 3, za preskušanje ravnih preskušancev. Naprava je sestavljena iz dveh jeklenih okvirov s strojno obdelanimi robovi širine 50 mm, nameščenih drug na drugega in obloženih z gumijastimi trakovi debeline približno 3 mm, širine 15 ± 1 mm in trdote 70 IRHD.

Zgornji okvir je pritisnjen na spodnji okvir z najmanj osmimi vijaki.

3.2.1

3.2.2

3.2.3

4.1.1

Pripravo za odrgnjenje ( 15 ), shematsko prikazano na sliki 4, sestavljajo:

Vrtilna miza se mora vrteti enakomerno in v eni ravnini (odklon od te ravnine ne sme presegati ± 0,05 mm na razdalji 1,6 mm od roba mize). Kolesi morata biti nameščeni tako, da sta v stiku s preskušancem in da se vrtita v nasprotnih smereh, tako da se nanj pritisneta in odrgneta dvakrat na obrat vzdolž krivulj, ki očrtujejo kolobar površine približno 30 cm2.

4.1.2

Kolesa za odrgnjenje ( 16 ) premera od 45 do 50 mm in debeline 12,5 mm so izdelana iz posebej fino presejanega brusilnega materiala, ulitega v srednje trdo gumo. Trdota koles mora biti 72 ± 5 IRHD, izmerjeno na štirih med seboj enako oddaljenih točkah vzdolž srednjice oboda kolesa pod silo, delujočo pravokotno na obod kolesa in odčitana 10 sekund po polni obremenitvi s silo.

Kolesa za odrgnjenje je treba pripraviti za uporabo s počasnim kotaljenjem po ravni stekleni ploskvi, tako da nastane popolnoma ravna površina koles.

4.1.3

Izvor svetlobe z žarnico na žarilno nitko v ohišju v paralelepipedu z merami 1,5 mm x 1,5 mm x 3 mm. Napetost mora biti stabilizirana v mejah ± 1/1 000. Instrument za preverjanje napetosti mora imeti zadostno točnost.

4.1.4

Optični sistem sestavlja leča z goriščno razdaljo f najmanj 500 mm in s korekcijo kromatske aberacije. Celotna odprtina leče ne sme presegati f/20. Razdalja med lečo in izvorom svetlobe se nastavi tako, da nastane skoraj vzporeden snop žarkov. Snop se omeji z vstavljeno zaslonko na premer 7 mm ± 1 mm. Ta zaslonka mora biti postavljena na razdalji 100 ± 50 mm od leče, na nasprotni strani od izvora svetlobe.

4.1.5

Opremo za merjenje razpršene svetlobe (glej sliko 5) sestavljajo fotoelektrična celica z zbiralno kroglo premera od 200 do 250 mm. Krogla ima vstopno in izstopno odprtino za svetlobo. Vstopna odprtina mora biti okrogla in imeti premer vsaj dvakrat večji od premera svetlobnega žarka. Izstopna odprtina krogle je opremljena z lovilcem svetlobe ali refleksijskim standardom, v skladu s točko 4.4.3 spodaj. Lovilec svetlobe absorbira vso svetlobo, kadar v svetlobnem žarku ni preskušanca.

Os svetlobnega žarka mora potekati skozi središče vstopne in izstopne odprtine. Premer izstopne odprtine b mora biti 2a tg 4o, pri čemer je a premer krogle. Fotoelektrična celica mora biti nameščena tako, da je ne more doseči svetloba, ki prihaja neposredno skozi vstopno odprtino ali, ki je odbita od refleksijskega standarda.

Površina notranjosti zbiralne krogle in refleksijskega standarda mora imeti enako svetlobno odbojnost ter biti matirana in neselektivna. Izhodni signal fotoelektrične celice mora biti linearen v mejah ± 2 % na območju uporabljenih svetlobnih jakosti.

Zasnova instrumenta mora biti taka, da se pri temni krogli galvanometer ne odkloni. Celotno pripravo je treba v rednih intervalih preverjati s kalibracijskimi etaloni opredeljene prosojnosti. Če je merjenje prosojnosti opravljeno z opremo ali po metodah, različnih od zgoraj opredeljenih, je treba rezultate po potrebi korigirati, tako da se uskladijo z rezultati, dobljenimi z zgoraj opisano pripravo.

Slika 5

Naprava za merjenje razpršene svetlobe

4.2.1

Temperatura: 20 ± 5o C.

4.2.2

Tlak: od 860 do 1 060 mbar.

4.2.3

Relativna vlažnost: 60 ± 20 %.

4.4.1

Neposredno pred odrgnjenjem in po njem se preskušanec očisti tako:

Izogibati se je treba vsake obdelave z ultrazvočno opremo. Po čiščenju se lahko preskušanec prijema le na robovih, shranjen pa mora biti tako, da se njegove površine ne poškodujejo ali onesnažijo.

4.4.2

Preskušanec mora biti vsaj 48 ur na temperaturi 20 ± 5o C in relativni vlažnosti 60 ± 20 %.

4.4.3

Preskušanec se položi neposredno ob vstopno odprtino zbiralne krogle. Kot med normalo na površino preskušanca in osjo svetlobnega žarka ne sme presegati 8o.

Naredi se štiri odčitke po naslednji tabeli:

Odčitke T1, T2, T3 in T4 se ponovi na drugih predpisanih točkah preskušanca, da se ugotovi enakomernost.

Izračuna se celotna prepustnost Tt = T2/T1.

Izračuna se difuzna prepustnost Td, kakor sledi:

Izračuna se odstotek razpršene svetlobe ali odstotek motnosti svetlobe ali obeh, kakor sledi:

Po gornjih enačbah se izračuna začetno motnost preskušanca na najmanj štirih, med seboj enako oddaljenih mestih na neodrgnjenem delu. Za vsak preskušanec se izračuna povprečne vrednosti rezultatov. Namesto s štirimi meritvami se lahko povprečna vrednost dobi z enakomernim sukanjem preskušanca s hitrostjo 3 vrt/min ali več.

Za vsako varnostno steklo se opravi tri preskuse z enako obremenitvijo. Motnost se uporabi kot merilo površinske odrgnjenosti po odrgnjenju preskušanca s preskusom odrgnjenja.

Po gornjih enačbah se izračuna svetlobo, razpršeno na odrgnjeni progi, na najmanj štirih, med seboj enako oddaljenih mestih vzdolž proge. Za vsak preskušanec se izračuna povprečne vrednosti rezultatov. Namesto s štirimi meritvami se lahko povprečna vrednost dobi z enakomernim sukanjem preskušanca s hitrostjo 3 vrt/min ali več.

4.5

Preskus odpornosti proti odrgnjenju se opravi samo, če preskuševalni laboratorij ob upoštevanju razpoložljivih podatkov tako presodi, npr. sprememba zgolj vmesnega sloja ali debeline plošče praviloma ne zahteva vnovičnega preskusa odpornosti proti odrgnjenju, razen pri uporabi stekleno-plastičnih plošč.

4.6

Nobena sekundarna značilnost se ne upošteva.

5.3.1

Rezultat preskusa z visoko temperaturo je zadovoljiv, če se dlje kot 15 mm od neodrezanega roba ali dlje kot 25 mm od odrezanega roba ali dlje kot 10 mm od razpoke, ki morda nastane med preskusom, na preskušancu ali preskusnem vzorcu ne pojavi noben mehurček ali druga napaka.

5.3.2

Serija preskušancev ali vzorcev, predložena v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljiva z vidika preskusa odpornosti proti visoki temperaturi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

6.1.1.1

Izvor sevanja, ki ga sestavljajo obločna srednjetlačna žarnica z živosrebrno paro z valjastim ohišjem iz brezozonskega kremenčevega stekla; os ohišja žarnice je navpična. Imenski meri žarnice sta: dolžina 360 mm in premer 9,5 mm. Dolžina obloka je 300 ± 4 mm. Žarnica mora delovati z močjo 750 ± 50 W.

Lahko se uporabi tudi poljuben drug izvor sevanja, ki deluje enako kot zgoraj opisana žarnica. Enakost delovanja drugega izvora sevanja se preveri s primerjavo energije, sevane na območju valovnih dolžin od 300 do 450 nm, potem ko so bile z ustreznimi filtri izločene vse druge valovne dolžine. Tak alternativni izvor sevanja se nato uporabi s temi filtri.

Pri varnostnih steklih, pri katerih ni zadovoljive korelacije med tem preskusom in pogoji uporabe, je treba znova preučiti preskusne pogoje.

6.1.1.2

Napajalni transformator in kondenzator, ki omogočata napajanje žarnice (točka 6.1.1.1) z zagonsko napetostjo najmanj 1 100 V in delovno napetostjo 500 ± 50 V.

6.1.1.3

Naprava za namestitev in vrtenje preskušancev s hitrostjo od 1 do 5 vrt/min okoli središčno nameščenega izvora sevanja, tako da se zagotovi enakomerna izpostavljenost sevanju.

6.1.2.1

Mere preskušancev so 76 mm x 300 mm.

6.1.2.2

Laboratorij izreže preskušance iz gornjega dela steklenih plošč tako, da:

6.1.4

Vsak preskušanec ali vzorec (skupaj trije) je v skladu z zgoraj opisanim postopkom izpostavljen sevanju, tako da sevanje na vsaki točki preskušanca ali vzorca povzroči na uporabljenem vmesnem sloju enake učinke, kakršne bi povzročilo sončno sevanje jakosti 1 400 W/m2 v 100 urah.

6.3.1

Rezultat preskusa odpornosti proti sevanju je zadovoljiv, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

6.3.2

Serija preskušancev ali vzorcev, predložena v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljiva z vidika preskusa odpornosti proti sevanju, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

7.3.1

Varnostna stekla so ustrezna z vidika odpornosti proti vlagi, če se ne opazi nobena bistvena sprememba dlje kot 10 mm od neodrezanega roba ali dlje kot 15 mm od odrezanega roba preskušanca po dveurni izpostavljenosti temperaturi okolice pri navadnih in obdelanih lepljenih steklih ali po oseminštirideseturni izpostavljenosti temperaturi okolice pri steklenih ploščah s plastično prevleko in plastičnih ploščah.

7.3.2

Serija preskušancev ali vzorcev, predložena v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljiva z vidika preskusa odpornosti proti vlagi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

9.1.1.1

9.1.1.2

Optični sistem, ki ga sestavlja leča z goriščno razdaljo najmanj 500 mm in s korekcijo kromatske aberacije. Polna odprtina leče ne sme presegati f/20. Razdalja med lečo in izvorom svetlobe mora biti nastavljena tako, da nastane vzporeden snop žarkov.

Snop se omeji z vstavljeno zaslonko na premer 7 mm ± 1 mm. Ta zaslonka mora biti postavljena na razdalji 100 ± 50 mm od leče, na nasprotni strani od izvora svetlobe. Merjenje poteka v središču svetlobnega snopa.

9.1.1.3

Merilna oprema. Sprejemnik mora imeti relativno spektralno občutljivost, skladno z relativno spektralno svetlobno učinkovitostjo standardnega fotometričnega opazovalca ICI ( 18 ) za fotooptični vid. Občutljiva površina sprejemnika je prevlečena z difuzivno snovjo, ki svetlobo razprši in mora imeti površino najmanj dvakrat večjo od prereza žarka, ki ga oddaja optični sistem. Če je uporabljena zbiralna krogla, mora biti površina odprtine krogle vsaj dvakrat večja od vzporednega dela žarka.

Linearnost sprejemnika in priključene prikazovalne priprave mora biti pod 2 % efektivnega dela merilne lestvice.

9.1.2.1

Pri vetrobranskih steklih se lahko uporabijo alternativne preskusne metode, pri katerih se uporabi preskušanec, izrezan iz najbolj ravnega dela vetrobranskega stekla, ali posebej pripravljen ravni preskušanec z istimi značilnostmi gradiva in debelino kot pri dejanskem vetrobranskem steklu, meritve se opravijo pravokotno na stekleno ploščo.

9.1.2.2

Preskus se izvede na območju I, določenem v točki 9.2.5.2 te priloge.

9.1.2.3

Pri traktorjih, pri katerih ni mogoče opredeliti območja I, se preskus izvede na območju I', določenem v točki 9.2.5.3 te priloge.

9.1.4.1

Normalna prepustnost svetlobe, izmerjena v skladu s točko 9.1.2 pri vetrobranskih steklih, ne sme biti manjša od 75 %, pri drugih (ne vetrobranskih) steklih pa manjša od 70 %.

9.1.4.2

Pri oknih, vgrajenih na tistih mestih, ki niso bistvena za voznikovo vidno polje (na primer steklena streha), je lahko faktor normalne svetlobne prepustnosti steklene plošče manjši od 70 %. Okna, katerih normalna prepustnost svetlobe je manjša od 70 %, morajo biti ustrezno označena.

9.2.1.1.1

Optični odklon: kot med dejansko in navidezno smerjo točke, prikazane skozi varnostno stekleno ploščo; velikost kota je funkcija vpadnega kota smeri opazovanja, debeline in nagiba steklene plošče ter polmera ukrivljenosti na mestu vpada žarka.

9.2.1.1.2

Optično popačenje v smeri MM': algebraična razlika kotnih odklonov Δα, izmerjenih na dveh točkah M in M' na površini varnostne steklene plošče, pri čemer je razdalja med točkama taka, da je razdalja med njunima projekcijama na ravnino, pravokotnima na ravnino pogleda, enaka dani razdalji Δx (glej sliko 6).

Popačenje v nasprotni smeri urinih kazalcev je pozitivno, negativno pa popačenje v smeri urinih kazalcev.

9.2.1.1.3

Optično popačenje na točki M: največje optično popačenje od vseh smeri MM' za točko M.

Δ α = α1 - α2,

t. j.: optično popačenje v smeri MM'.

Δx = MC

t. j.: razdalja med dvema premicama, vzporednima s smerjo gledanja in potekajočima skozi točki M in M'.

9.2.1.2.1

Projektor dobre kakovosti, s točkovnim izvorom svetlobe velike jakosti, na primer z naslednjimi značilnostmi:

Slika 8

Povečan izsek diapozitiva

Projektor je shematsko prikazan na sliki 7. Zaslonka premera 8 mm je postavljena približno 10 mm pred izstopno lečo.

9.2.1.2.2

Slika 9

Razporeditev priprave pri preskusu optičnega popačenja

9.2.1.2.3

Podporno stojalo, priporočljivo je tako, ki omogoča navpično in vodoravno pregledovanje ter vrtenje varnostne steklene plošče.

9.2.1.2.4

Kontrolni etalon za merjenje sprememb mer, kadar je potrebno hitro ocenjevanje. Primerna oblika etalona je prikazana na sliki 10.

Slika 10

Primerna oblika kontrolnega etalona

9.2.1.6

Razdalja Δx mora biti 4 mm.

9.2.1.7

Vetrobransko steklo mora biti nameščeno pod naklonom, pod katerim bo vgrajeno na traktorju.

9.2.1.8

Os projiciranja se mora v vodoravni ravnini približno pokrivati z pravokotnico na sled vetrobranskega stekla v tej ravnini.

9.2.2

Meritve so opravljene na območju I, kakor je predpisano v točki 9.2.5.2 te priloge.

9.2.3

9.2.3.1   Vrsta gradiva

9.2.3.2   Druge sekundarne značilnosti

Drugih sekundarnih značilnosti se ne upošteva.

9.2.4

Na preskušanje morajo biti predloženi štirje vzorci.

9.2.5

9.2.6

Tip vetrobranskih stekel je zadovoljiv z vidika optičnega popačenja, če pri štirih vzorcih, predloženih v preskušanje, optično popačenje ne presega največje vrednosti 2' ločnih minut niti na območju I niti na območju I'.

1.

Žarnica.

2.

Kondenzor z odprtino > 8,6 mm.

3.

Steklena matirana projekcijska plošča z odprtino, večjo od odprtine kondenzorja.

4.

Barvni filter s središčno luknjo premera približno 0,3 mm; premer > 8,6 mm.

5.

Plošča s polarnimi koordinatami, premer > 8,6 mm.

6.

Akromatska leča f ≥ 86 mm, odprtina 10 mm.

7.

Akromatska leča f ≥ 86 mm, odprtina 10 mm.

8.

Črna pika premera približno 0,3 mm.

9.

Akromatska leča f = 20 mm, odprtina ≤ 10 mm

9.3.1.2.2

Ko se postavi preskušanec, ki povzroča sekundarno sliko, med teleskop in kolimator, se pojavi sekundarna, manj svetla pika na določeni razdalji od središča polarnega koordinatnega sistema. Odmik sekundarne slike se lahko odčita kot razdalja med točkama, opaženima skozi opazovalni teleskop (glej sliko 14). (Razdalja med temno in svetlo točko v središču polarnega koordinatnega sistema pomeni optični odklon.)

9.3.1.2.3

Varnostna steklena plošča se najprej pregleda s preprostim predpregledom, da se ugotovi tisto njeno območje, ki daje najmočnejšo drugotno sliko. To območje se nato pregleda s kolimacijskim teleskopom pri ustreznem kotu padanja svetlobe. Izmeri se največji odmik sekundarne slike.

9.3.1.3

Os opazovanja se mora v vodoravni ravnini približno pokrivati z osjo tetive vetrobranskega stekla v tej ravnini.

9.3.2

Meritve se opravijo glede na kategorijo traktorja na območjih, ki so opredeljena v točki 9.2.2.

9.3.2.1   Tip traktorja

Če bo vetrobransko steklo vgrajeno v traktor, ki ima drugačno naprej usmerjeno vidno polje od traktorja, za katerega je bilo vetrobransko steklo že homologirano, je treba preskus ponoviti.

9.3.3

9.3.3.1   Vrsta gradiva

9.3.3.2   Druge sekundarne značilnosti

Drugih sekundarnih značilnosti se ne upošteva.

9.3.4

Na preskušanje morajo biti predloženi štirje vzorci.

9.3.5

Tip vetrobranskega stekla je zadovoljiv z vidika odmika sekundarne slike, če pri štirih vzorcih, predloženih v preskušanje, odmik sekundarne slike od osnovne ne presega največje vrednosti 15 ločnih minut.

10.2.1

Izraz „hitrost gorenja“ pomeni količnik med zgorelo dolžino, izmerjeno po tej metodi, in časom, potrebnim, da ta dolžina zgori.

Izražena je v milimetrih na minuto.

10.2.2

Izraz „kompozitno gradivo“ označuje gradivo, sestavljeno iz več slojev podobnih ali različnih gradiv, trdno površinsko povezanih s kitanjem, lepljenjem, oplatenjem, varjenjem ipd. Če so različna gradiva povezana prekinjeno (npr. s šivanjem, visokofrekvenčnim varjenjem, kovičenjem), pri pripravi posameznih vzorcev v skladu z razdelkom 10.5 taka gradiva niso kompozitna gradiva.

10.2.3

Izpostavljena stran: stran, ki gleda proti notranjosti kabine, ko je gradivo vgrajeno v traktor.

10.4.1

Gorilna komora (slika 15), priporočljivo iz nerjavnega jekla, z merami, navedenimi na sliki 16. Na prednji steni komore je vgrajeno opazovalno okno, ki je odporno proti ognju in lahko pokriva celotno prednjo steno ter se lahko rabi tudi kot vratca komore.

Na dnu komore so luknje za zračenje, na vrhu pa je po vsem obodu prezračevalna reža. Gorilna komora stoji na štirih nogah, visokih 10 mm.

Komora ima lahko na enem koncu odprtino za vstavljanje držala z vzorcem, na drugem koncu je odprtina za plinsko cev. Staljeno gradivo prestreza ponev (glej sliko 17), ki je postavljena na dnu komore med prezračevalnimi odprtinami, ne da bi prekrivala katero od njih.

Slika 15

Primer gorilne komore z držalom vzorca in ponvijo

Slika 16

Primer gorilne komore

Slika 17

Tipična ponev

10.4.2

Držalo vzorca je sestavljeno iz dveh kovinskih plošč ali okvirov v obliki črke U iz gradiva, odpornega proti koroziji. Mere so navedene na sliki 18.

Spodnja plošča je opremljena z zatiči in zgornja z ustreznimi luknjami, tako da je zagotovljeno trdno držanje vzorca. Zatiči rabijo tudi kot merilne točke začetka in konca območja zgorevanja.

Držalo je opremljeno s podporno mrežo iz toplotno obstojnih žic premera 0,25 mm, ki so napete od enega do drugega roba držala v presledkih 25 mm (glej sliko 19).

Slika 18

Primer držala vzorca

Slika 19

Prerez izvedbe spodnje plošče držala z nastavki za podporno žično mrežo

Ravnina spodnje površine vzorcev mora biti 178 mm nad ploščo dna. Razdalja med prednjim robom držala vzorca in koncem komore mora biti 22 mm; razdalja med bočnima stranicama držala vzorca in stranicami komore mora biti 50 mm (vse notranje mere). (Glej sliki 15 in 16.)

10.4.3

Plinski gorilnik. Izvor ognja je Bunsenov gorilnik z notranjim premerom 9,5 mm. V preskusno komoro je postavljen tako, da je središče njegove šobe 19 mm pod sredino spodnjega roba prostega konca vzorca (glej sliko 16).

10.4.4

Preskusni plin. Plin za gorilnik mora imeti kalorično vrednost približno 38 MJ/m3 (na primer zemeljski plin).

10.4.5

Kovinski glavnik dolžine vsaj 110 mm, s sedmimi ali osmimi gladkimi zaokroženimi zobmi na 25 mm.

10.4.6

Stoparica, natančna na 0,5 sekunde.

10.4.7

Dimna omara. Gorilna komora je lahko postavljena v dimno omaro, katere notranja prostornina je najmanj 20-krat in največ 110-krat večja od prostornine gorilne komore, nobena njena mera (dolžina, širina, višina) pa ni več kot 2,5-krat večja od drugih dveh mer.

Pred preskusom se izmeri navpična hitrost zraka skozi dimno omaro 100 mm pred zunanjo steno gorilne komore in za njo. Hitrost mora biti med 0,10 in 0,30 m/s, tako da produkti gorenja uporabniku ne povzročajo neugodja. Lahko se uporabi tudi dimna omara z naravnim zračenjem z ustrezno hitrostjo zraka.

10.6.1

Vzorec s kosmato ali čopasto površino se položi na ravno ploskev in z glavnikom (10.4.5) dvakrat počeše v smeri, ki je nasprotna legi dlak.

10.6.2

Vzorec se postavi v držalo vzorca (10.4.2) tako, da je izpostavljena površina obrnjena navzdol proti plamenu.

10.6.3

Višino plamena se nastavi na 30 mm po oznaki v komori, pri zaprtem dovodu zraka v gorilnik. Gorilnik mora pred prvim preskusom goreti najmanj minuto, da se plamen ustali.

10.6.4

Držalo vzorca se potisne v gorilno komoro tako, da je rob vzorca izpostavljen plamenu, nato pa se po 15 sekundah zapre plin.

10.6.5

Merjenje časa gorenja se začne v trenutku, ko gre dno plamena skozi prvo merilno točko. Napredovanje plamena se opazuje na tisti strani (gornji ali spodnji), ki gori hitreje.

10.6.6

Merjenje časa gorenja je končano, ko plamen pride do zadnje merilne točke ali ko plamen ugasne, ne da bi prišel do te točke. Če plamen ne doseže zadnje merilne točke, se izmeri zgorelo dolžino do točke, na kateri je plamen ugasnil. Zgorela dolžina je tisti del vzorca, ki ga je plamen med gorenjem uničil, na površini ali v prerezu.

10.6.7

Če se vzorec ne vname ali če po ugasitvi gorilnika ne gori naprej ali če plamen ugasne, še preden pride do prve merilne točke, tako da sploh ni mogoče izmeriti časa gorenja, se v poročilo o preskusu zapiše hitrost gorenja 0 mm/min.

10.6.8

Pri zaporednem izvajanju več preskusov ali pri ponavljanju preskusov je treba zagotoviti, da pred začetkom naslednjega preskusa temperatura gorilne komore in držala vzorca ne presega 30o C.

11.1.1

Nejedka milna raztopina: 1 masni odstotek kalijevega oleata v deionizirani vodi.

11.1.2

Tekočina za čiščenje oken: vodna raztopina izopropanola in dipropilen-glikol-monometil-etra, pri vsakem z masno koncentracijo od 5 do 10 %, in vodna raztopina amonijevega hidroksida masne koncentracije od 1 do 5 %.

11.1.3

Nerazredčeni denaturirani alkohol: en prostorninski del metilnega alkohola v desetih prostorninskih delih etilnega alkohola.

11.1.4

Referenčna mešanica bencina: 50 prostorninskih odstotkov toluena, 30 prostorninskih odstotkov trimetilpentana 2,2,4, 15 prostorninskih odstotkov trimetil-1-pentana 2,4,4 in 5 prostorninskih odstotkov etilnega alkohola.

11.1.5

Referenčni kerozin: mešanica 50 prostorninskih odstotkov n-oktana in 50 prostorninskih odstotkov n-dekana.

11.4.1

Rezultat preskusa odpornosti proti kemikalijam je zadovoljiv, če na preskušancih ni opaziti nobene zmehčanosti, lepljivosti, površinskih razpok ali zmanjšanja prozornosti.

11.4.2

Serije preskušancev, predloženih v homologacijo sestavnega dela, so zadovoljive z vidika odpornosti proti kemikalijam, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.1.1

blagovna znamka ali znak,

1.1.2

oblika in mere.

Vetrobranska stekla iz kaljene steklene plošče pripadajo glede preskusov drobljenja in mehanskih lastnosti eni ali drugi od naslednjih dveh skupin:

1.1.3

kategorija debeline, v katero spada imenska debelina „e“ (ob upoštevanju proizvodne tolerance ± 0,2 mm):

1.2.1

vrsta gradiva (polirano steklo, plavljeno steklo, prešano steklo),

1.2.2

obarvanost (brezbarvno ali obarvano),

1.2.3

vgrajeni ali nevgrajeni električni vodniki,

1.2.4

vgrajeni trakovi proti bleščanju.

2.1.1

Vključena je le vrsta gradiva.

2.1.2

Plavljeno in prešano steklo imata isti indeks težavnosti.

2.1.3

Preskusi drobljenja morajo biti ponovljeni pri prehodu s poliranega stekla na plavljeno ali prešano steklo ali nasprotno.

2.1.4

Preskusi morajo biti ponovljeni, če so uporabljeni drugačni trakovi proti bleščanju kot pobarvani.

2.3.1

območje FI: obodno območje s finim drobljenjem, široko vsaj 7 cm, po celotnem obodu vetrobranskega stekla, obsega tudi zunanji, 2 cm široki pas, ki ni predmet presoje;

2.3.2

območje FII: območje vidljivosti z različnim drobljenjem, vedno vključuje pravokotni del stekla višine najmanj 20 cm in širine 50 cm;

2.3.3

območje FIII: vmesno območje, ne širše od 5 cm, med območjema FI in FII.

2.5.1

Točke udarcev se izberejo, kakor sledi:

2.5.2

Preskus drobljenja se opravi na vsaki od točk 1, 2, 3, 3', 4 in 5.

2.6.1

Rezultat preskusa drobljenja je zadovoljiv, če drobljenje izpolnjuje vse pogoje iz točk 2.6.1.1, 2.6.1.2 in 2.6.1.3 spodaj.

2.6.1.1   Območje FI

2.6.1.2   Območje FII

2.6.1.3   Območje FIII

Drobljenje na tem območju mora imeti vmesne značilnosti med tistimi, ki so dopustne za sosednji območji (FI in FII).

2.6.2

Vetrobransko steklo, predloženo v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljivo z vidika drobljenja, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

2.6.3

Če se ugotovijo zgoraj navedena odstopanja, morajo biti zapisana v poročilu o preskusu, poročilu pa morajo biti priložene fotografije ustreznih delov vetrobranskih stekel.

3.2.1

Za vsako skupino vetrobranskih stekel iz kaljene steklene plošče je treba preskusiti štiri vzorce s približno najmanjšo razvito površino in štiri vzorce s približno največjo razvito površino, pri čemer je vseh osem vzorcev istih tipov kot tisti, ki so izbrani za preskus drobljenja (glej točko 2.2).

3.2.2

Alternativno, po presoji laboratorija, ki opravlja preskuse, je lahko za preskušanje za vsako kategorijo debeline izbranih šest vzorcev mer (1 100x 500mm)+ 5/- 2 mm.

3.3.1

Uporabljena metoda je opisana v točki 3 Priloge III C.

3.3.2

Višina padca je 1,50 m + 0/- 5 mm.

3.4.1

Rezultat preskusa je zadovoljiv, če je vetrobransko steklo ali preskušanec zdrobljen.

3.4.2

Serija vzorcev, predloženih v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljiva z vidika preskusa z maketo glave, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:

1.1.1

blagovna znamka ali znak;

1.1.2

narava procesa utrjanja (toplotno ali kemično);

1.1.3

kategorija oblike; razlikujemo dve kategoriji:

1.1.4

kategorija debeline, v katero spada imenska debelina „e“ (ob upoštevanju proizvodne tolerance ± 0,2 mm):

1.2.1

narava gradiva (polirano, plavljeno, prešano steklo),

1.2.2

obarvanost (brezbarvno ali obarvano),

1.2.3

vgrajeni ali nevgrajeni električni vodniki.

2.2.1

Vzorci, težki za izdelavo, se izberejo iz vsake kategorije oblike in iz vsake kategorije debeline, v skladu z naslednjimi preskusnimi merili:

2.2.2

Preskusi, opravljeni na vzorcih v skladu z največjo površino S, so uporabni za vse druge površine, manjše od S + 5 %.

2.2.3

Če imajo predloženi vzorci vzorci kot γ manjši od 30o, so preskusi uporabni za vse izdelane steklene plošče s koti, večjimi od γ - 5o.

Če imajo predloženi vzorci kot γ večji ali enak 30o, so preskusi uporabni za vse izdelane steklene plošče s koti, enakimi ali večjimi od 30o.

2.2.4

Če je na predloženih vzorcih višina odseka, h, večja od 100 mm, so preskusi uporabni za vse izdelane steklene plošče z višinami odsekov, manjšimi od h + 30 mm.

Če je na predloženih vzorcih višina odseka, h, manjša ali enaka 100 mm, so preskusi uporabni za vse izdelane steklene plošče z višinami odsekov, manjšimi ali enakimi 100 mm.

2.4.1

Uporabljena metoda je opisana v oddelku 1 Priloge III C.

2.5.1

Pri ravnih steklenih ploščah in pri ukrivljenih steklenih ploščah so točke udarcev, prikazane na slikah 3a in 3b Priloge III N ter na sliki 3c Priloge III N, naslednje:

2.5.2

Na vsaki predpisani točki udarca se opravi le en preskus.

2.6.1

Rezultat preskusa drobljenja je zadovoljiv, če drobljenje izpolnjuje naslednje pogoje:

2.6.2

Serija vzorcev, predložena v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljiva z vidika drobljenja, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

2.6.3

Če se ugotovijo zgoraj omenjena odstopanja, morajo biti zapisana v poročilu o preskusu, poročilu pa morajo biti priložene fotografije ustreznih delov steklene plošče.

3.1.3.1

Uporabljena metoda je opisana v točki 2.1 Priloge III C.

3.1.3.2

Višina padca (merjena od spodnjega dela krogle do gornje površine preskušanca) je navedena v naslednji tabeli, glede na debelino steklene plošče:

3.1.4.1

Rezultat preskusa je zadovoljiv, če se preskušanec ne zlomi.

3.1.4.2

Serija preskušancev, predložena v homologacijo sestavnega dela, je ustrezna z vidika mehanske trdnosti, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

4.1

Zahteve v zvezi z normalno prepustnostjo svetlobe iz točke 9.1 Priloge III C, veljajo za enakomerno kaljene steklene plošče ali dele steklenih plošč, vgrajene na mestih, ki so bistvena za voznikovo vidljivost.

1.1.1

blagovna znamka ali znak,

1.1.2

oblika in mere.

Vetrobranska stekla iz navadnih lepljenih steklenih plošč glede preskusov mehanskih lastnosti in preskusov odpornosti proti vplivom okolja spadajo v eno skupino.

1.1.3

število slojev stekla,

1.1.4

imenska debelina vetrobranskega stekla „e“, ob upoštevanju proizvodne tolerance 0,2 n mm (pri čemer je n število slojev stekla v vetrobranskem steklu) navzgor ali navzdol od imenske debeline,

1.1.5

imenska debelina vmesnega sloja ali vmesnih slojev,

1.1.6

vrsta in tip vmesnega sloja ali vmesnih slojev (npr. PVB vmesni sloj ali vmesni sloji iz drugih plastičnih gradiv).

1.2.1

vrsta gradiva (polirano, plavljeno, prešano steklo),

1.2.2

obarvanost (na celotni površini ali delno) vmesnega sloja ali vmesnih slojev (brezbarvno ali obarvano),

1.2.3

obarvanost stekla (brezbarvno ali obarvano),

1.2.4

vgrajeni ali nevgrajeni električni vodniki,

1.2.5

vgrajeni trakovi proti bleščanju.

2.1

Pri vetrobranskih steklih iz navadnih lepljenih steklenih plošč se preskusi, razen preskusov z maketo glave (točka 3.2) in preskusov optičnih lastnosti, opravljajo na ravnih preskušancih, ki so izrezani iz pravih vetrobranskih stekel ali posebej izdelani za preskus. V obeh primerih morajo preskušanci natančno ustrezati vetrobranskim steklom iz redne proizvodnje, za katera se želi pridobiti homologacijo sestavnega dela.

2.2

Pred vsakim preskusom je treba preskušanec hraniti najmanj štiri ure pri temperaturi 23 ± 2 oC. Preskusi morajo biti opravljeni čimprej po odvzemu preskušancev iz posode, v kateri so bili shranjeni.

3.2.2.1

Uporabljena metoda je opisana v točki 3.3.2 Priloge III C.

3.2.2.2

Višina padca je 1,5 m + 0/- 5 mm.

3.2.3.1

Rezultat tega preskusa je zadovoljiv, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.2.3.2

Serija vzorcev, predložena v homologacijo, je zadovoljiva z vidika preskusa z maketo glave, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:

3.3.2.1

Uporabljena metoda je opisana v točki 3.3.1 Priloge III C.

3.3.2.2

Višina padca je 4 m + 25/- 0 mm.

3.3.3.1

Rezultat tega preskusa je zadovoljiv, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.3.3.2

Serija preskušancev, predložena v homologacijo, je zadovoljiva z vidika preskusa z maketo glave, če je izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:

4.2.2.1

Uporabljena metoda je opisana v točki 2.2 Priloge III C.

4.2.2.2

Višina padca (merjena od spodnjega roba krogle do gornje površine preskušanca) je 4 m + 25/- 0 mm.

4.2.3.1

Rezultat preskusa je zadovoljiv, če krogla ne prodre skozi stekleno ploščo v petih sekundah od trenutka udarca.

4.2.3.2

Serija preskušancev, predložena v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljiva z vidika preskusa z 2 260-gramsko kroglo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

4.3.3.1

Uporabljena metoda je opisana v točki 2.1 Priloge III C. Deset vzorcev se preskusi pri temperaturi + 40 ± 2o C, deset pa pri temperaturi -20 ± 2o C.

4.3.3.2

Višina padca za različne kategorije debeline in mase ločenih drobcev je navedena v naslednji tabeli:

4.3.4.1

Rezultat preskusa je zadovoljiv, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.3.4.2

Serija preskušancev, predložena v homologacijo sestavnega dela, je zadovoljiva z vidika preskusa z 227-gramsko kroglo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

5.3.2

Veljajo zahteve iz oddelka 6 Priloge III C.

1.1.1

blagovna znamka ali znak,

1.1.2

kategorija debeline, v katero spada imenska debelina „e“ (ob upoštevanju proizvodne tolerance ± 0,2 n mm): pri čemer je n število slojev stekla v plošči

1.1.3

imenska debelina vmesnega sloja ali vmesnih slojev,