1986L0298 — SL — 30.04.2010 — 007.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

spremenjena z:

▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 26. maja 1986

o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih

(86/298/EGS)

Člen 1

Ta direktiva se nanaša na traktorje, kakor so opredeljeni členu 1 Direktive 74/150/EGS in ki imajo naslednje značilnosti:

▼M1

▼B

Člen 2

1.  Vsaka država članica podeli EGS-homologacijo sestavnega dela za vsak tip varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njeno pritrditev na traktor, ki izpolnjuje zahteve za konstrukcijo in preskušanje, določene v Prilogah od I do IV.

2.  Država članica, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, uvede ukrepe, ki so potrebni za preverjanje, če je to nujno, in po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da proizvodni vzorci ustrezajo homologiranemu tipu. Tako preverjanje je omejeno na preglede naključno izbranih vzorcev.

Člen 3

Države članice za vsak tip varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njeno pritrditev na traktor, ki ga homologirajo v skladu s členom 2, proizvajalcu traktorja ali varnostne konstrukcije ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku dodelijo oznako EGS-homologacije sestavnega dela v skladu z vzorcem, prikazanim v Prilogi VI.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo uporabo oznak, ki bi lahko povzročile zamenjavo med varnostnimi konstrukcijami, za katere je izdana homologacija sestavnega dela, in drugimi napravami.

Člen 4

1.  Nobena država članica ne sme prepovedati dajanja varnostnih konstrukcij v promet ali njihove pritrditve na traktorje, za katere so namenjene, zaradi razlogov, ki se nanašajo na njihovo konstrukcijo, če imajo nameščeno oznako EGS-homologacije sestavnega dela.

2.  Vendar pa lahko država članica prepove dajanje varnostnih konstrukcij v promet, če imajo nameščeno oznako EGS-homologacije sestavnega dela, vendar niso v skladu z homologiranim tipom.

Ta država članica takoj obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih in razlogih za svojo odločitev.

Člen 5

Pristojni organi vsake države članice v enem mesecu pošljejo pristojnim organom drugih držav članic izvod certifikatov homologacije sestavnega dela, katerih vzorec je v Prilogi VII, izpolnjenih za vsak tip varnostne konstrukcije pri prevrnitvi, ki ga homologirajo ali zavrnejo.

Člen 6

1.  Če država članica, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, ugotovi, da več varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi in njihove pritrditve na traktor, ki imajo nameščeno enako oznako EGS-homologacije sestavnega dela, ni skladna s tipom, ki je bil homologiran, sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi, da proizvodni vzorci ustrezajo homologiranemu tipu. Pristojni organi te države obvestijo pristojne organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih, ki lahko ob večjih in ponavljajočih se odstopanjih pripeljejo do preklica EGS-homologacije sestavnega dela. Navedeni organi sprejmejo enake ukrepe, če jih pristojni organi druge države članice obvestijo o takem neskladju.

2.  Pristojni organi držav članic v enem mesecu obvestijo drug drugega o vsakem preklicu EGS-homologacije sestavnega dela in o razlogih za vsak tak ukrep.

Člen 7

Vsako odločitev o zavrnitvi ali preklicu homologacije sestavnega dela za varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njihovo pritrditev na traktor oziroma prepoved njihovega dajanje v promet ali njihove uporabe ki je sprejeta skladno s predpisi, sprejetimi za izvajanje te direktive, je treba podrobno utemeljiti. O takih odločitvah se seznani prizadeto stranko, hkrati pa se navede razpoložljiva pravna sredstva, skladno z veljavno zakonodajo držav članic, in o roku za njihovo uveljavitev.

Člen 8

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije traktorja zaradi razlogov, ki se nanašajo na varnostne konstrukcije pri prevrnitvi ali njihovo pritrditev na traktor, če imajo oznako EGS-homologacije sestavnega dela in če so izpolnjene zahteve, določene v Prilogi VIII.

Člen 9

Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe katerega koli traktorja zaradi razlogov, ki se nanašajo na varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi in njeno pritrditev na traktor, če ima ta oznako EGS-homologacije sestavnega dela in če so izpolnjene zahteve, določene v Prilogi VIII.

Člen 10

Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, skladno s Pogodbo, da podrobno navedejo zahteve, za katere menijo, da so potrebne za zagotavljanje varstva delavcev, ko uporabljajo zadevne traktorje, če to ne pomeni, da so varnostne konstrukcije spremenjene tako, kakor ni določeno v tej direktivi.

Člen 11

1.  V zvezi z EGS-homologacijo mora biti vsak traktor, na katerega se nanaša člen 1, opremljen z varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi.

2.  Kadar varnostna konstrukcija ni takega tipa z dvema stebričkoma, nameščenima pred vozniškim sedežem, mora konstrukcija, navedena v prvi točki, ustrezati zahtevam, določenim v Prilogah od I do IV k tej direktivi ali k direktivam 77/536/EGS ali 79/622/EGS.

Člen 12

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev iz prilog k tej direktivi tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 74/150/EGS.

Člen 13

Svet na predlog Komisije v osemnajstih mesecih po notifikaciji te direktive na podlagi določb iz Pogodbe sprejme direktivo, ki dopolnjuje to direktivo z določbami, ki uvajajo dodatne udarne preskuse v postopku dinamičnega preskusa.

Člen 14

1.  Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v štiriindvajsetih mesecih po njeni notifikaciji( ( 7 )). O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.  Države članice zagotovijo, da se besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, predložijo Komisiji.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I

POGOJI ZA EGS-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA

▼M5

▼B

▼M5

PRILOGA II

Tehnične zahteve

Tehnične zahteve za ES-homologacijo zadaj nameščenih zaščitnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih so enake zahtevam iz točke 3 Kodeksa 7 Sklepa OECD C(2008) 128 iz oktobra 2008, razen točk 3.1.4 (Poročila o preskusih), 3.3.1 (Upravne razširitve), 3.4 (Označevanje) in 3.6 (Učinkovitost pritrdišča varnostnega pasu), v katerih je navedeno:

„3.   PRAVILA IN SMERNICE

3.1    Pogoji za preskušanje trdnosti zaščitnih konstrukcij in njihove pritrditve na traktorje

3.1.1    Splošne zahteve

3.1.1.1    Namen preskusa

Namen preskusov, pri katerih se uporablja posebna oprema, je simulirati take obremenitve, ki delujejo na zaščitno konstrukcijo, ko se traktor prevrne. Ti preskusi omogočajo ugotavljanje trdnosti zaščitne konstrukcije, vseh elementov za njeno pritrditev na traktor in vseh delov traktorja, ki prenašajo preskusno obremenitev.

3.1.1.2    Preskusne metode

Preskusi se lahko izvajajo po dinamičnem ali statičnem postopku. Obe metodi se štejeta za enakovredni.

3.1.1.3    Splošna pravila pri pripravah na preskuse

3.1.1.4    Referenčna masa traktorja med preskusi trdnosti

Referenčna masa M, ki se uporablja v enačbah za izračun višine pada udarnega telesa, energij obremenitve in tlačnih sil, mora biti vsaj masa traktorja brez neobvezne dodatne opreme, vendar vključno s hladilnim sredstvom, oljem, gorivom, orodjem in zaščitno konstrukcijo. Ne upoštevajo se prednje ali zadnje dodatne uteži, uteži v kolesih, pripeto orodje in oprema ali posebni sestavni deli.

3.1.2    Preskusi

3.1.2.1    Zaporedje preskusov

Zaporedje preskusov, ki ne vpliva na dodatne preskuse iz točk 3.2.1.1.6, 3.2.1.1.7, 3.2.2.1.6 in 3.2.2.1.7, je:

3.1.2.2    Splošne zahteve

3.1.3    Pogoji sprejemljivosti

3.2    Preskusni postopki

3.2.1    Dinamični preskusi

3.2.1.1    Udarni in tlačni preskusi

3.2.1.1.1    Udar od zadaj

3.2.1.1.2    Udar od spredaj

3.2.1.1.3    Udar s strani

3.2.1.1.4    Tlačni preskus zadaj

Jarem se namesti nad zadnji najvišji del (ali dele) zaščitne konstrukcije, rezultanta tlačnih sil pa je v sredinski ravnini traktorja. Deluje sila Fv, pri čemer:

Fv = 20 M

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko ni več mogoče zaznati nobenega vidnega gibanja zaščitne konstrukcije.

Če zadnji del strehe zaščitne konstrukcije ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne konstrukcije in tisti zadnji del traktorja, ki lahko podpre maso traktorja, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se ponovno namesti nad tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Nato spet deluje tlačna sila Fv.

3.2.1.1.5    Tlačni preskus spredaj

Jarem se namesti nad sprednji najvišji del (ali dele) zaščitne konstrukcije, rezultanta tlačnih sil pa je na sredinski ravnini traktorja. Deluje sila Fv, pri čemer:

Fv = 20 M

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko ni več mogoče zaznati nobenega vidnega gibanja zaščitne konstrukcije.

Če sprednji del strehe zaščitne konstrukcije ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne konstrukcije in tisti sprednji del traktorja, ki lahko podpre maso traktorja, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se ponovno namesti nad tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Nato spet deluje tlačna sila Fv.

3.2.1.1.6    Dodatni udarni preskusi

Če se med udarnim preskusom pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče zanemariti, se takoj po udarnih preskusih, med katerimi so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben preskus z višino pada:

H’ = (H × 10-1) (12 + 4a) (1 + 2a)-1

pri čemer je ‚a‘ razmerje med trajno deformacijo (Dp) in elastično deformacijo (De):

a = Dp/De,

izmerjeno na točki udara. Dodatna trajna deformacija, ki nastane po drugem udaru, ne sme presegati 30 % trajne deformacije, nastale po prvem udaru.

Da bi lahko izvedli dodatni preskus, je treba elastično deformacijo izmeriti pri vseh udarnih preskusih.

3.2.1.1.7    Dodatni tlačni preskusi

Če se med tlačnim preskusom pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po tlačnih preskusih, med katerimi so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben tlačni preskus s silo 1,2 Fv.

3.2.1.2    Meritve, ki jih je treba opraviti

3.2.1.2.1    Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi sestavni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se zanemarijo majhne razpoke na nepomembnih delih.

Zanemariti je treba tudi vse razpoke, ki jih povzročijo robovi nihalnega udarnega telesa.

3.2.1.2.2    Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se pregleda zaščitna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri njen del prodrl v varni prostor okrog voznikovega sedeža, kot je opredeljen v točki 1.6.

Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite zaščitne konstrukcije. Pri tem se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne konstrukcije, če kateri njegov del pride v stik s tlemi pri prevrnitvi traktorja v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Pri tem preskusu so mere sprednjih in zadnjih pnevmatik ter koloteka najmanjše standardne mere, kot jih je določil proizvajalec.

3.2.1.2.3    Elastična deformacija (pri udaru s strani)

Elastična deformacija se meri (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža na navpični ravnini, na katero deluje obremenitev. Za to meritev se lahko uporabi kakršna koli naprava, podobna napravi, prikazani na sliki 7.8.

3.2.1.2.4    Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne konstrukcije. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih delov zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

3.2.2    Statični preskusi

3.2.2.1    Obremenitveni in tlačni preskusi

3.2.2.1.1    Obremenitev zadaj

3.2.2.1.2    Obremenitev spredaj

3.2.2.1.3    Obremenitev s strani

3.2.2.1.4    Tlačni preskus zadaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.2.1.1.4.

3.2.2.1.5    Tlačni preskus spredaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.2.1.1.5.

3.2.2.1.6    Dodatni preobremenitveni preskus (slike od 7.9 do 7.11)

Preobremenitveni preskus se opravi vedno, ko se sila zmanjša za več kot 3 % pri zadnjih 5 % deformacije, ko zaščitna konstrukcija absorbira zahtevano energijo (glej sliko 7.10).

Preobremenitveni preskus vključuje postopno povečevanje vodoravne obremenitve za 5-odstotna povečanja začetne zahtevane energije do največ 20 % dodane energije (glej sliko 7.11).

Preobremenitveni preskus je uspešen, če se po vsakem povečanju zahtevane energije za 5, 10 ali 15 % sila zmanjša za manj kot 3 % pri 5-odstotnem povečanju in ostane večja od 0,8 Fmax.

Preobremenitveni preskus je uspešen, če sila po tem, ko je zaščitna konstrukcija absorbirala 20 % dodane energije, presega 0,8 Fmax.

Med preobremenitvenim preskusom so dovoljeni dodatni lomi ali razpoke in/ali prodor v varni prostor ali zmanjšanje zaščite v tem prostoru zaradi elastične deformacije. Vendar mora biti po prekinitvi obremenitve varni prostor popolnoma zaščiten, zaščitna konstrukcija pa ne sme segati vanj.

3.2.2.1.7    Dodatni tlačni preskusi

Če se med tlačnim preskusom pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče zanemariti, se takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben tlačni preskus s silo 1,2 Fv.

3.2.2.2    Meritve, ki jih je treba opraviti

3.2.2.2.1    Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi sestavni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se zanemarijo majhne razpoke na nepomembnih delih.

3.2.2.2.2    Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se pregleda zaščitna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri njen del prodrl v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6 Priloge I.

Poleg tega se pregleda zaščitna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri del varnega prostora zunaj njene zaščite. V ta namen se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi, če kateri njegov del pride v stik s talno ravnino, če se traktor prevrne v smer, iz katere deluje udar. Pri tem preskusu se predvideva, da so mere sprednjih in zadnjih pnevmatik ter koloteka najmanjše mere, kot jih je določil proizvajalec.

3.2.2.2.3    Elastična deformacija pri stranski obremenitvi

Elastična deformacija se meri (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža na navpični ravnini, na katero deluje obremenitev. Za to meritev se lahko uporabi kakršna koli naprava, podobna napravi, prikazani na sliki 7.8.

3.2.2.2.4    Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne konstrukcije. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih delov zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

Razširitev na druge modele traktorjev

3.6

[se ne uporablja] Slika 7.1 Varni prostor Slika 7.1.a Stranski pogled Prerez v referenčni ravnini Mere v mm Slika 7.1.b Pogled od zadaj 1 — Indeksna točka sedeža 2 — Referenčna ravnina Slika 7.2.a Varni prostor pri traktorjih z obrnljivim položajem sedeža: varnostni lok z dvema stebroma Slika 7.2.b Varni prostor pri traktorjih z obrnljivim položajem sedeža: drugi tipi zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi Slika 7.3 Nihalno udarno telo in njegove nosilne verige ali žične vrvi Slika 7.4 Primer pritrditve traktorja (udar od zadaj) Slika 7.5 Primer pritrditve traktorja (udar od spredaj) Slika 7.6 Primer pritrditve traktorja (udar s strani) Slika 7.7 Primer naprave za tlačni preskus na traktorju Slika 7.8 Primer naprave za merjenje elastične deformacije 1 — Trajna deformacija 2 — Elastična deformacija 3 — Skupna deformacija (seštevek trajne in elastične deformacije) Slika 7.9 Krivulja sila/deformacija Preobremenitveni preskus ni potreben Opombe: 1. Fa se določi glede na 0,95 D'. 2. Preobremenitveni preskus ni potreben, ker je Fa ≤ 1,03 F'. Slika 7.10 Krivulja sila/deformacija Preobremenitveni preskus je potreben Opombe: 1. Fa se določi glede na 0,95 D'. 2. Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'. 3. Rezultati preobremenitvenega testa so zadovoljivi, ker je Fb > 0,97 F' in Fb 0,8 > Fmax. Slika 7.11 Krivulja sila/deformacija Preobremenitveni preskus je treba nadaljevati. Opombe: 1. Fa se določi glede na 0,95 D'. 2. Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'. 3. Fb < 0,97 F', zato je potrebna dodatna preobremenitev. 4. Fc < 0,97 Fb, zato je potrebna dodatna preobremenitev. 5. Fd < 0,97 Fc, zato je potrebna dodatna preobremenitev. 6. Rezultati preobremenitvenega preskusa so zadovoljivi, če je Fe > 0,8 Fmax. 7. Preskus ni uspešen, če se obremenitev zmanjša pod 0,8 Fmax.

▼M2 —————

▼B

PRILOGA VI

OZNAKE

Oznaka EGS-homologacije sestavnega dela vsebuje:

▼M2

▼B

Primer oznake EGS-homologacije sestavnega dela

Varnostna konstrukcija z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije sestavnega dela je konstrukcija z zadaj nameščenim ogrodjem ali kabino, na kateri je bil opravljen dinamičen preskus, ki je namenjena za ozkokolotečni traktor (V1) in za katero je Francija (e2) podelila EGS-homologacijo sestavnega dela pod številko 431.

PRILOGA VII

VZOREC CERTIFIKATA EGS-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

PRILOGA VIII

POGOJI ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE TRAKTORJA

PRILOGA IX

VZOREC

( 1 ) UL C 123, 9.5.1983, str. 1.

( 2 ) UL C 307, 14.11.1983, str. 103.

( 3 ) UL C 286, 24.10.1983, str. 2.

( 4 ) UL L 84, 28.3.1974, str. 10.

( 5 ) UL L 220, 29.8.1977, str. 1.

( 6 ) UL L 179, 17.7.1979, str. 1.

( 7 ) Ta direktiva je bila notificirana državam članicam 2. junija 1986.

( 8 ) Kodeks OECD o standardih za uradne preskuse zadaj nameščenih varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih.

( 9 ) Za preskuse v zvezi z razširitvijo za poročila o preskusih, v katerih se je prvotno uporabljala referenčna točka sedeža (SRP - seat reference point), se zahtevane meritve opravijo ob upoštevanju referenčne točke sedeža, in ne indeksne točke sedeža, pri čemer je uporaba referenčne točke sedeža jasno navedena (glej Prilogo 1).

( 10 ) Uporabniki morajo upoštevati, da se indeksna točka sedeža določi po standardu ISO 5353 in je fiksna točka glede na traktor, ki se ne premika, ko sedež ni nastavljen v sredinskem položaju. Za določitev varnega prostora se sedež nastavi v skrajni zadnji najvišji položaj.“

( 11 ) Seštevek trajne in elastične deformacije, izmerjene na točki, ko se doseže zahtevana raven energije.“