1986L0298 — SL — 30.04.2010 — 007.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DIREKTIVA SVETA

z dne 26. maja 1986

o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih

(86/298/EGS)

(UL L 186, 8.7.1986, p.26)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

DIREKTIVA SVETA 89/682/EGS z dne 21. decembra 1989

  L 398

29

30.12.1989

►M2

DIREKTIVA KOMISIJE 2000/19/ES Besedilo velja za EGP z dne 13. aprila 2000

  L 94

31

14.4.2000

 M3

DIREKTIVA KOMISIJE 2005/67/ES Besedilo velja za EGP z dne 18. oktobra 2005

  L 273

17

19.10.2005

►M4

DIREKTIVA SVETA 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006

  L 363

81

20.12.2006

►M5

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/22/EU Besedilo velja za EGP z dne 15. marca 2010

  L 91

1

10.4.2010


spremenjena z:

 A1

  C 241

21

29.8.1994

►A2

  L 236

33

23.9.2003




▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 26. maja 1986

o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih

(86/298/EGS)



SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker Direktiva Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih ( 4 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske, določa, da bi bilo treba v posebnih direktivah določiti potrebne določbe za izvajanje postopka EGS-homologacije glede posameznih sestavnih delov ali značilnosti traktorjev; ker so določbe o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi in njihovi pritrditvi na traktorje določene v direktivah 77/536/EGS ( 5 ) in 79/622/EGS ( 6 ), nazadnje spremenjenih z Aktom o pristopu Španije in Portugalske; ker ti dve direktivi obravnavata postopke dinamičnih in statičnih preskusov - trenutno lahko proizvajalci uporabljajo katerega koli od njih - in se nanašata na standardne traktorje, to je traktorje z največjim odmikom od tal 1 000 mm in togim ali nastavljivim kolotekom, pri katerem meri ena od osi vsaj 1 150 mm, ki tehtajo od 1,5 do 4,5 tone in so predmet direktive, ki predpisuje dinamične preskuse, in traktorje z maso najmanj 800 kg, za katere direktiva predpisuje statične preskuse;

ker imajo traktorji, ki jih zajema ta direktiva, največji odmik od tal 600 mm, najmanjši kolotek obeh osi manj kot 1 150 mm in maso, večjo od 600 kg; ker lahko za varnostne konstrukcije pri prevrnitvi teh traktorjev, ki se uporabljajo za posebna dela, veljajo posebne zahteve ali zahteve, ki niso določene v direktivah 77/536/EGS in 79/622/EGS;

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati taki ozkokolotečni traktorji v skladu z nacionalno zakonodajo med drugim nanašajo na varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in na njihovo pritrditev na traktor; ker so te zahteve v posameznih državah članicah različne in ker je zato potrebno, da vse države članice sprejmejo enake zahteve bodisi poleg bodisi namesto svojih veljavnih predpisov, zlasti da bi bilo mogoče uvesti postopek EGS-homologacije skladno z Direktivo Sveta 74/150/EGS za vsak tip traktorja;

ker se ta direktiva nanaša na varnostne konstrukcije, in sicer na zadaj nameščen varnostni lok, okvir ali kabino, ki imajo varen prostor z zgornjo mejo 900 mm nad referenčno točko sedeža za zagotovitev dovolj velike površine ali neoviranega prostora za zaščito voznika; ker bo sprejeta še ena posebna direktiva glede varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi, ki imajo nameščena dva stebrička pred voznikom;

ker usklajen postopek homologacije sestavnega dela za varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njihovo pritrditev na traktor omogoča vsaki državi članici, da preveri izpolnjevanje skupnih zahtev za konstrukcijo in preskušanje ter da obvesti druge države članice o svojih ugotovitvah tako, da jim pošlje izvode certifikata o homologaciji sestavnega dela, izpolnjene za vsak tip varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njene pritrditve na traktor; ker namestitev oznake EGS-homologacije sestavnega dela na vse konstrukcije, ki so izdelane skladno z homologiranim tipom, pomeni, da ni nikakršne potrebe, da bi se v drugih državah članicah opravljali tehnični pregledi teh konstrukcij; ker bodo pozneje določene skupne zahteve glede drugih elementov in značilnosti varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi, zlasti naprav za preprečevanje nadaljnjega prevračanja in varnosti ljudi v traktorju, če se traktor prevrne;

ker je glavni namen usklajenih zahtev zagotoviti varnost na cestah in pri delu v vsej Skupnosti; ker je zato treba nujno uvesti obveznost, da imajo traktorji, ki jih obravnava ta direktiva, pritrjene varnostne konstrukcije pri prevračanju;

ker zaradi približevanja nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na te traktorje, države članice lahko medsebojno priznavajo preglede, ki jih na podlagi skupnih zahtev opravi vsaka od njih,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:



Člen 1

Ta direktiva se nanaša na traktorje, kakor so opredeljeni členu 1 Direktive 74/150/EGS in ki imajo naslednje značilnosti:

 odmik od tal ne več kot 600 mm, ki se meri pod najnižjimi deli sprednjih ali zadnjih osi, upoštevajoč diferencial,

▼M1

 stalni ali nastavljivi najmanjši kolotek pod 1 150 mm za osi, na katerih so nameščene najširše pnevmatike; ob predpostavki, da mora biti os z najširšimi pnevmatikami nastavljena na največ 1 150 mm, mora biti druga os nastavljiva tako, da zunanji robovi ožjih pnevmatik ne segajo čez zunanji rob pnevmatik na osi z najširšimi pnevmatikami. Kadar so na obeh oseh nameščena platišča in pnevmatike iste velikosti, mora biti stalni ali nastavljivi kolotek za obe osi manjši od 1 150 mm,

▼B

 maso, večjo od 600 kg, ki ustreza masi neobremenjenega traktorja, kakor je določeno v točki 2.4. Priloge I k Direktivi 74/150/EGS, vključno z varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi, ki je pritrjena v skladu s to direktivo, in pnevmatikami največje velikosti po proizvajalčevem priporočilu.

Člen 2

1.  Vsaka država članica podeli EGS-homologacijo sestavnega dela za vsak tip varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njeno pritrditev na traktor, ki izpolnjuje zahteve za konstrukcijo in preskušanje, določene v Prilogah od I do IV.

2.  Država članica, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, uvede ukrepe, ki so potrebni za preverjanje, če je to nujno, in po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da proizvodni vzorci ustrezajo homologiranemu tipu. Tako preverjanje je omejeno na preglede naključno izbranih vzorcev.

Člen 3

Države članice za vsak tip varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njeno pritrditev na traktor, ki ga homologirajo v skladu s členom 2, proizvajalcu traktorja ali varnostne konstrukcije ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku dodelijo oznako EGS-homologacije sestavnega dela v skladu z vzorcem, prikazanim v Prilogi VI.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo uporabo oznak, ki bi lahko povzročile zamenjavo med varnostnimi konstrukcijami, za katere je izdana homologacija sestavnega dela, in drugimi napravami.

Člen 4

1.  Nobena država članica ne sme prepovedati dajanja varnostnih konstrukcij v promet ali njihove pritrditve na traktorje, za katere so namenjene, zaradi razlogov, ki se nanašajo na njihovo konstrukcijo, če imajo nameščeno oznako EGS-homologacije sestavnega dela.

2.  Vendar pa lahko država članica prepove dajanje varnostnih konstrukcij v promet, če imajo nameščeno oznako EGS-homologacije sestavnega dela, vendar niso v skladu z homologiranim tipom.

Ta država članica takoj obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih in razlogih za svojo odločitev.

Člen 5

Pristojni organi vsake države članice v enem mesecu pošljejo pristojnim organom drugih držav članic izvod certifikatov homologacije sestavnega dela, katerih vzorec je v Prilogi VII, izpolnjenih za vsak tip varnostne konstrukcije pri prevrnitvi, ki ga homologirajo ali zavrnejo.

Člen 6

1.  Če država članica, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, ugotovi, da več varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi in njihove pritrditve na traktor, ki imajo nameščeno enako oznako EGS-homologacije sestavnega dela, ni skladna s tipom, ki je bil homologiran, sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi, da proizvodni vzorci ustrezajo homologiranemu tipu. Pristojni organi te države obvestijo pristojne organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih, ki lahko ob večjih in ponavljajočih se odstopanjih pripeljejo do preklica EGS-homologacije sestavnega dela. Navedeni organi sprejmejo enake ukrepe, če jih pristojni organi druge države članice obvestijo o takem neskladju.

2.  Pristojni organi držav članic v enem mesecu obvestijo drug drugega o vsakem preklicu EGS-homologacije sestavnega dela in o razlogih za vsak tak ukrep.

Člen 7

Vsako odločitev o zavrnitvi ali preklicu homologacije sestavnega dela za varnostne konstrukcije pri prevrnitvi in njihovo pritrditev na traktor oziroma prepoved njihovega dajanje v promet ali njihove uporabe ki je sprejeta skladno s predpisi, sprejetimi za izvajanje te direktive, je treba podrobno utemeljiti. O takih odločitvah se seznani prizadeto stranko, hkrati pa se navede razpoložljiva pravna sredstva, skladno z veljavno zakonodajo držav članic, in o roku za njihovo uveljavitev.

Člen 8

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije traktorja zaradi razlogov, ki se nanašajo na varnostne konstrukcije pri prevrnitvi ali njihovo pritrditev na traktor, če imajo oznako EGS-homologacije sestavnega dela in če so izpolnjene zahteve, določene v Prilogi VIII.

Člen 9

Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe katerega koli traktorja zaradi razlogov, ki se nanašajo na varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi in njeno pritrditev na traktor, če ima ta oznako EGS-homologacije sestavnega dela in če so izpolnjene zahteve, določene v Prilogi VIII.

Člen 10

Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, skladno s Pogodbo, da podrobno navedejo zahteve, za katere menijo, da so potrebne za zagotavljanje varstva delavcev, ko uporabljajo zadevne traktorje, če to ne pomeni, da so varnostne konstrukcije spremenjene tako, kakor ni določeno v tej direktivi.

Člen 11

1.  V zvezi z EGS-homologacijo mora biti vsak traktor, na katerega se nanaša člen 1, opremljen z varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi.

2.  Kadar varnostna konstrukcija ni takega tipa z dvema stebričkoma, nameščenima pred vozniškim sedežem, mora konstrukcija, navedena v prvi točki, ustrezati zahtevam, določenim v Prilogah od I do IV k tej direktivi ali k direktivam 77/536/EGS ali 79/622/EGS.

Člen 12

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev iz prilog k tej direktivi tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 74/150/EGS.

Člen 13

Svet na predlog Komisije v osemnajstih mesecih po notifikaciji te direktive na podlagi določb iz Pogodbe sprejme direktivo, ki dopolnjuje to direktivo z določbami, ki uvajajo dodatne udarne preskuse v postopku dinamičnega preskusa.

Člen 14

1.  Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v štiriindvajsetih mesecih po njeni notifikaciji( ( 7 )). O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.  Države članice zagotovijo, da se besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, predložijo Komisiji.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.




SEZNAM PRILOG



PRILOGA I

Pogoji za EGS-homologacijo sestavnega dela

PRILOGA II

Pogoji za preskus trdnosti varnostnih konstrukcij in njihove pritrditve na traktorje

PRILOGA III

Preskusni postopki

A.Dinamični preskusi

B.Statični preskusi

PRILOGA IV

Slike

PRILOGA V

Vzorec poročila o preskusih za EGS-homologacijo sestavnega dela za varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi (varnostni lok na zadnjem delu, ogrodje ali kabina) glede na njeno trdnost in tudi trdnost njene pritrditve na traktor

PRILOGA VI

Oznake

PRILOGA VII

Vzorec certifikata EGS-homologacije sestavnega dela

PRILOGA VIII

Pogoji za podelitev EGS-homologacije traktorja

PRILOGA IX

Vzorec priloge k certifikatu EGS-homologacije za tip traktorja glede trdnosti varnostnih konstrukcij in trdnostjo njihove pritrditve na traktor




PRILOGA I

POGOJI ZA EGS-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA

▼M5

1.

Uporabljajo se opredelitve in zahteve iz točke 1 Kodeksa 7 ( 8 ) Sklepa OECD C(2008) 128 iz oktobra 2008, razen točke 1.1 (Kmetijski in gozdarski traktorji), v katerih je navedeno:

„1.    Opredelitev pojmov

1.1

[se ne uporablja]

1.2

Zaščitna konstrukcija pri prevrnitvi

Zaščitna konstrukcija pri prevrnitvi (varnostna kabina ali okvir), v nadaljnjem besedilu: zaščitna konstrukcija, pomeni konstrukcijo na traktorju, katere bistveni namen je preprečiti ali zmanjšati nevarnost za voznika zaradi prevrnitve traktorja med običajno uporabo.

Značilnost zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi je zagotovitev varnega prostora, ki je dovolj velik, da zaščiti voznika, ki sedi znotraj obrisa zaščitne konstrukcije ali v prostoru, omejenem z več ravnimi črtami od zunanjih robov konstrukcije do katerega koli dela traktorja, ki lahko pride v stik s tlemi in lahko podpre traktor v tem položaju, če bi se traktor prevrnil.

1.3

Kolotek

1.3.1    Predhodna opredelitev: sredinska ravnina kolesa

Sredinska ravnina kolesa je enako oddaljena od dveh ravnin, ki vključujeta obode kolesnih obročev na njihovih zunanjih robovih.

1.3.2    Opredelitev koloteka

Navpična ravnina skozi os kolesa seka njegovo sredinsko ravnino po ravni črti, ki se na eni točki stika s podporno površino. Če sta A in B torej točki, tako določeni za kolesi na isti osi traktorja, je širina koloteka razdalja med točkama A in B. Kolotek se lahko torej določi za sprednja in zadnja kolesa. Pri dvojnih kolesih je kolotek razdalja med ravninama, ki sta sredinski ravnini parov koles.

1.3.3    Dodatna opredelitev: sredinska ravnina traktorja

Upoštevati je treba skrajne položaje točk A in B za zadnjo os traktorja, kar pomeni največjo mogočo vrednost za kolotek. Navpična ravnina, ki je pravokotna na daljico AB v njeni središčni točki, je sredinska ravnina traktorja.

1.4

Medosna razdalja

Razdalja med navpičnima ravninama, ki potekata skozi daljici AB, kot je opredeljeno zgoraj, tj. daljico za sprednji kolesi in daljico za zadnji kolesi.

1.5

Določitev indeksne točke sedeža; nastavitev sedeža za preskus

1.5.1    Indeksna točka sedeža (SIP - seat index point) ( 9 )

Indeksna točka sedeža se določi po standardu ISO 5353:1995.

1.5.2    Položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.2.1 če sta nagiba naslonjala sedeža in sedežne plošče prilagodljiva, ju je treba nastaviti tako, da je indeksna točka sedeža v skrajnem najvišjem zadnjem položaju;

1.5.2.2 če je sedež opremljen z vzmetenjem, je treba vzmetenje blokirati v sredinskem položaju, razen če je to v nasprotju z navodili, ki jih je jasno določil proizvajalec sedeža;

1.5.2.3 če je položaj sedeža nastavljiv le po dolžini in navpično, mora biti vzdolžna os, ki poteka skozi indeksno točko sedeža, vzporedna z navpično vzdolžno ravnino traktorja, ki poteka skozi središče volana in ne več kot 100 mm od te ravnine.

1.6

Varni prostor

1.6.1    Referenčna ravnina

Varni prostor je prikazan na slikah 7.1 in 7.2. Območje je opredeljeno glede na referenčno ravnino in indeksno točko sedeža. Referenčna ravnina je navpična ravnina, ki je običajno vzdolžna glede na traktor ter poteka skozi indeksno točko sedeža in središče volana. Referenčna ravnina se običajno ujema z vzdolžno sredinsko ravnino traktorja. Privzema se, da se ta referenčna ravnina med obremenitvijo premika vodoravno s sedežem in volanom, vendar ostane pravokotna na traktor ali tla zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi. Varni prostor se opredeli na podlagi točk 1.6.2 in 1.6.3.

1.6.2    Določitev varnega prostora za traktorje z neobrnljivim sedežem

Varni prostor za traktorje z neobrnljivim sedežem je opredeljen v točkah od 1.6.2.1 do 1.6.2.13 ter ga pri traktorju na vodoravni podlagi s sedežem, če je nastavljiv, nastavljenim na skrajni zadnji najvišji položaj ( 10 ), in volanom, če je nastavljiv, nastavljenim na sredinski položaj za vožnjo v sedečem položaju, omejujejo naslednje ravnine:

1.6.2.1 vodoravna ravnina A1 B1 B2 A2, (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža, pri čemer je daljica B1B2 (ah - 10) mm za indeksno točko sedeža;

1.6.2.2 nagnjena ravnina H1 H2 G2 G1, ki je pravokotna na referenčno ravnino ter vključuje točko, ki je 150 mm za daljico B1B2, in najskrajnejšo zadnjo točko naslonjala sedeža;

1.6.2.3 valjasta površina A1 A2 H2 H1, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ima polmer 120 mm ter je tangentna na ravnini iz točk 1.6.2.1 in 1.6.2.2 zgoraj;

1.6.2.4 valjasta površina B1 C1 C2 B2, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ima polmer 900 mm, sega 400 mm naprej in je tangentna na ravnino iz točke 1.6.2.1 zgoraj po daljici B1B2;

1.6.2.5 nagnjena ravnina C1 D1 D2 C2, ki je pravokotna na referenčno ravnino, se stika s površino iz točke 1.6.2.4 zgoraj in poteka 40 mm od sprednjega zunanjega roba volana. Če je volan v zgornjem položaju, se ta ravnina od daljice B1B2 tangentno razširi do površine iz točke 1.6.2.4 zgoraj;

1.6.2.6 navpična ravnina D1 K1 E1 E2 K2 D2, ki je pravokotna na referenčno ravnino na črti, ki leži 40 mm pred zunanjim robom volana;

1.6.2.7 vodoravna ravnina E1 F1 P1 N1 N2 P2 F2 E2, ki poteka skozi točko, ki leži (90 - av) mm pod indeksno točko sedeža;

1.6.2.8 površina G1 L1 M1 N1 N2 M2 L2 G2, ki je po potrebi ukrivljena od spodnje meje ravnine iz točke 1.6.2.2 zgoraj do vodoravne ravnine iz točke 1.6.2.7 zgoraj, je pravokotna na referenčno ravnino ter se po celotni dolžini dotika naslonjala sedeža;

1.6.2.9 dve navpični ravnini K1 I1 F1 E1 in K2 I2 F2 E2, ki sta vzporedni z referenčno ravnino in od nje na vsaki strani oddaljeni 250 mm ter navzgor omejeni 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.7 zgoraj;

1.6.2.10 dve nagnjeni in vzporedni ravnini A1 B1 C1 D1 K1 I1 L1 G1 H1 in A2 B2 C2 D2 K2 I2 L2 G2 H2, ki se začenjata na zgornjem robu ravnin iz točke 1.6.2.9 zgoraj in se stikata z vodoravno ravnino iz točke 1.6.2.1 zgoraj vsaj 100 mm od referenčne ravnine na strani, na kateri deluje obremenitev;

1.6.2.11 dva dela navpičnih ravnin Q1 P1 N1 M1 in Q2 P2 N2 M2, ki sta vzporedna z referenčno ravnino in sta od nje na vsaki strani oddaljena 200 mm ter navzgor omejena 300 mm nad vodoravno ravnino iz točke 1.6.2.7 zgoraj;

1.6.2.12 dva dela navpične ravnine I1 Q1 P1 F1 in I2 Q2 P2 F2, pri čemer je ta ravnina pravokotna na referenčno ravnino in poteka (210 - ah) mm pred indeksno točko sedeža;

1.6.2.13 dva dela vodoravne ravnine I1 Q1 M1 L1 in I2 Q2 M2 L2, pri čemer ta ravnina poteka 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.7 zgoraj.

1.6.3    Določitev varnega prostora za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom

Za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je varni prostor zunanji obris obeh varnih prostorov, ki ju določata različna položaja volana in sedeža.

1.6.4    Dodatni sedeži

1.6.4.1 Pri traktorjih, ki jih je mogoče opremiti z dodatnimi sedeži, se pri preskusih upošteva zunanji obris, ki vključuje indeksne točke sedeža za vse ponujene možnosti. Zaščitna konstrukcija ne sme segati v širši varni prostor, v katerem so upoštevane te različne indeksne točke sedeža.

1.6.4.2 Če se po izvedbi preskusa ponudi nov mogoč položaj sedeža, se ugotovi, ali je varni prostor okrog nove indeksne točke sedeža v mejah prej določenega zunanjega obrisa. Če ni, je treba opraviti nov preskus.

1.7

Dovoljena odstopanja pri meritvah

Linearne mere

:

± 3 mm

razen za

deformacijo pnevmatike

:

± 1 mm

?>deformacijo zaščitne konstrukcije med delovanjem obremenitev v vodoravni smeri

:

± 1 mm

višino pada udarnega telesa

:

± 1 mm

Mase

:

± 1 %

Sile

:

± 2 %

Koti

:

± 2°

1.8

Simboli



ah

(mm)

polovica vodoravne nastavitve sedeža

av

(mm)

polovica navpične nastavitve sedeža

B

(mm)

najmanjša skupna širina traktorja

B6

(mm)

največja zunanja širina zaščitne konstrukcije

D

(mm)

deformacija zaščitne konstrukcije na točki udara (dinamični preskusi) ali na točki delovanja obremenitve, ki je v smeri delovanja obremenitve (statični preskusi)

D'

(mm)

deformacija zaščitne konstrukcije za izračunano potrebno energijo

Ea

(J)

absorbirana deformacijska energija na mestu, na katerem je obremenitev prenehala. Območje, vključeno znotraj krivulje F-D

Ei

(J)

absorbirana deformacijska energija. Območje pod krivuljo F-D

E'i

(J)

deformacijska energija, ki se absorbira po dodatni obremenitvi po nastanku loma ali razpoke

E''i

(J)

deformacijska energija, absorbirana pri preobremenitvenem preskusu v primeru, ko je pred začetkom tega preskusa obremenitev prenehala. Območje pod krivuljo F-D

Eil

(J)

energija, ki se absorbira pri vzdolžnih obremenitvah

Eis

(J)

energija, ki se absorbira pri stranskih obremenitvah

F

(N)

statična sila obremenitve

F'

(N)

sila obremenitve za izračunano potrebno energijo, ki ustreza E'i

F-D

 

diagram sila/deformacija

Fmax

(N)

največja statična sila obremenitve, ki nastane pri obremenitvi, razen preobremenitve

Fv

(N)

navpična tlačna sila

H

(mm)

višina pada udarnega telesa (dinamični preskusi)

H’

(mm)

višina pada udarnega telesa za dodaten preskus (dinamični preskusi)

I

(kgm2)

referenčni vztrajnostni moment traktorja na središčni črti zadnjih koles ne glede na maso teh zadnjih koles

L

(mm)

referenčna medosna razdalja traktorja

M

(kg)

referenčna masa traktorja med preskusi trdnosti, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.4 Priloge II.

▼B

2.

SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1

Vsaka varnostna konstrukcija in njena pritrditev na traktor morata biti načrtovani in izdelani tako, da izpolnjujeta glavni namen, določen v točki 1.1. zgoraj.

2.2

Ta pogoj je izpolnjen, če so izpolnjene zahteve iz Prilog II in III.

3.

VLOGA ZA EGS-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA

3.1

Vlogo za EGS-homologacijo sestavnega dela v zvezi s trdnostjo varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor predloži proizvajalec traktorja ali proizvajalec varnostne konstrukcije ali njihovi pooblaščeni zastopniki.

3.2

Vlogi za EGS-homologacijo sestavnega dela se priložijo spodaj našteti dokumenti v treh izvodih in naslednji podrobni podatki:

 sestavno risbo varnostne konstrukcije v merilu, označenem na risbi, ali z navedbo glavnih mer varnostne konstrukcije; na risbi morajo biti prikazane zlasti podrobnosti o pritrdilnih sestavnih delih,

 fotografije, ki prikazujejo podrobnosti pritrditve varnostne konstrukcije s strani in od spredaj,

 kratek opis varnostne konstrukcije, vključno s tipom konstrukcije, podrobnosti o montaži na traktor, in kjer je treba, o oblogah, načinu dostopa in izstopa, notranjem oblazinjenju in lastnostih za preprečitev nadaljnjega prevračanja ter podrobnosti o ogrevanju in prezračevanju,

 podrobnosti o materialih, uporabljenih za konstrukcijske dele, vključno s podstavki in pritrdilnimi elementi (glej Prilogo V).

3.3

Primerek tipa traktorja, za katerega naj bi se homologirala varnostna konstrukcija, se preda tehnični službi, pristojni za izvajanje preskusov za homologacije sestavnega dela. Ta traktor mora biti opremljen z varnostno konstrukcijo.

3.4

Imetnik EGS-homologacije sestavnega dela lahko zaprosi za njeno razširitev na druge tipe traktorjev. Pristojni organ, ki je izdal prvotno EGS-homologacijo sestavnega dela, odobri razširitev, če homologirana varnostna konstrukcija in tip(i) traktorja, za katera(e) se zaprosi ta razširitev, izpolnjujeta(jo) naslednje pogoje:

 masa neobremenjenega traktorja, kakor je določena v točki 1.4. Priloge II, ne presega za več kot 5 % referenčne mase, uporabljene pri preskusih,

 medosna razdalja ali vztrajnostni moment glede na os zadnjih koles ni večji od referenčne medosne razdalje ali vztrajnostnega momenta,

 način in mesto pritrditve na traktorju so isti,

 kateri koli sestavni del, kot so blatniki in pokrov, ki lahko podpirajo varnostno konstrukcijo, so enake trdnosti in enako razvrščeni glede na varnostno konstrukcijo,

 kritične mere, položaj sedeža in volanskega obroča glede na varnostno konstrukcijo ter položaj točk glede na varnostno konstrukcijo, ki se štejejo za toge in se upoštevajo pri preverjanju zaščite varnega prostora, morajo zagotavljati, da je varen prostor še vedno zaščiten z varnostno konstrukcijo tudi potem, ko se je ta zaradi različnih preskusov deformirala.

4.

OZNAKE

4.1

Vsaka varnostna konstrukcija, ki je v skladu z homologiranim tipom, mora imeti naslednje oznake:

4.1.1

blagovno znamko ali ime;

4.1.2

oznako homologacije sestavnega dela po vzorcu iz Priloge VI;

4.1.3

serijsko številko varnostne konstrukcije;

4.1.4

znamko in tip(e) traktorja(ev), za katerega(e) je namenjena varnostna konstrukcija;

4.2

Vsi ti podrobni podatki morajo biti na ploščici.

4.3

Oznake morajo biti dobro vidne, čitljive in neizbrisne.

▼M5




PRILOGA II

Tehnične zahteve

Tehnične zahteve za ES-homologacijo zadaj nameščenih zaščitnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih so enake zahtevam iz točke 3 Kodeksa 7 Sklepa OECD C(2008) 128 iz oktobra 2008, razen točk 3.1.4 (Poročila o preskusih), 3.3.1 (Upravne razširitve), 3.4 (Označevanje) in 3.6 (Učinkovitost pritrdišča varnostnega pasu), v katerih je navedeno:

„3.   PRAVILA IN SMERNICE

3.1    Pogoji za preskušanje trdnosti zaščitnih konstrukcij in njihove pritrditve na traktorje

3.1.1    Splošne zahteve

3.1.1.1    Namen preskusa

Namen preskusov, pri katerih se uporablja posebna oprema, je simulirati take obremenitve, ki delujejo na zaščitno konstrukcijo, ko se traktor prevrne. Ti preskusi omogočajo ugotavljanje trdnosti zaščitne konstrukcije, vseh elementov za njeno pritrditev na traktor in vseh delov traktorja, ki prenašajo preskusno obremenitev.

3.1.1.2    Preskusne metode

Preskusi se lahko izvajajo po dinamičnem ali statičnem postopku. Obe metodi se štejeta za enakovredni.

3.1.1.3    Splošna pravila pri pripravah na preskuse

3.1.1.3.1 Zaščitna konstrukcija mora ustrezati specifikacijam za serijsko proizvodnjo. Pritrjena je v skladu s priporočeno metodo proizvajalca na enega od tipov traktorjev, za katere je oblikovana.

Opomba: za statični preskus trdnosti ni potreben celoten traktor, vendar zaščitna konstrukcija in deli traktorja, na katere je pritrjena, sestavljajo celovito preskusno enoto, v nadaljnjem besedilu: preskusni sklop.

3.1.1.3.2 Za statični in dinamični preskus mora biti traktor kot celota (ali preskusni sklop) opremljen z vsemi sestavnimi deli iz serijske proizvodnje, ki lahko vplivajo na trdnost zaščitne konstrukcije ali pa so potrebni za preskus trdnosti.

Na traktorju (ali preskusnem sklopu) morajo biti vgrajeni tudi sestavni deli, ki lahko povzročijo nevarnost v varnem prostoru, da je mogoče pri njihovem pregledu ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji sprejemljivosti iz točke 3.1.3. Dostaviti je treba vse sestavne dele traktorja ali zaščitne konstrukcije, vključno z deli za zaščito pred vremenskimi vplivi, ali jih opisati v načrtih.

3.1.1.3.3 Za preskus trdnosti je treba odstraniti vse plošče in odstranljive nekonstrukcijske dele, ki bi lahko povečali trdnost zaščitne konstrukcije.

3.1.1.3.4 Kolotek je treba nastaviti tako, da pnevmatike pri preskusu trdnosti čim manj podpirajo zaščitno konstrukcijo. Če se ti preskusi opravljajo po statičnem postopku, se lahko kolesa odstranijo.

3.1.1.4    Referenčna masa traktorja med preskusi trdnosti

Referenčna masa M, ki se uporablja v enačbah za izračun višine pada udarnega telesa, energij obremenitve in tlačnih sil, mora biti vsaj masa traktorja brez neobvezne dodatne opreme, vendar vključno s hladilnim sredstvom, oljem, gorivom, orodjem in zaščitno konstrukcijo. Ne upoštevajo se prednje ali zadnje dodatne uteži, uteži v kolesih, pripeto orodje in oprema ali posebni sestavni deli.

3.1.2    Preskusi

3.1.2.1    Zaporedje preskusov

Zaporedje preskusov, ki ne vpliva na dodatne preskuse iz točk 3.2.1.1.6, 3.2.1.1.7, 3.2.2.1.6 in 3.2.2.1.7, je:

1. udar (dinamični preskus) ali obremenitev (statični preskus) na zadnji del zaščitne konstrukcije (glej točki 3.2.1.1.1 in 3.2.2.1.1);

2. tlačni preskus zadaj (dinamični ali statični preskus) (glej točki 3.2.1.1.4 in 3.2.2.1.4);

3. udar (dinamični preskus) ali obremenitev (statični preskus) na sprednji del zaščitne konstrukcije (glej točki 3.2.1.1.2 in 3.2.2.1.2);

4. udar (dinamični preskus) ali obremenitev (statični preskus) s strani na zaščitno konstrukcijo (glej točki 3.2.1.1.3 in 3.2.2.1.3);

5. tlačni preskus zaščitne konstrukcije spredaj (dinamični ali statični preskus) (glej točki 3.2.1.1.5 in 3.2.2.1.5).

3.1.2.2    Splošne zahteve

3.1.2.2.1 Če se med preskusom kateri koli del opreme za pritrjevanje traktorja zlomi ali premakne, se preskus ponovi.

3.1.2.2.2 Med preskusi na traktorju ali zaščitni konstrukciji niso dovoljena nobena popravila ali nastavitve.

3.1.2.2.3 Menjalnik traktorja je med preskusi v praznem teku, zavore pa so sproščene.

3.1.2.2.4 Če je traktor opremljen s sistemom vzmetenja med ohišjem traktorja in kolesi, se ta med preskusom blokira.

3.1.2.2.5 Stran, na katero deluje prvi udar na zaščitno konstrukcijo od zadaj (dinamični preskus) ali prva obremenitev od zadaj (statični preskus), je tista, za katero preskuševalni organi menijo, da za zaščitno konstrukcijo pomeni najbolj neugodne okoliščine pri preskušanju z udari in obremenitvami. Bočni udari ali obremenitve in udari ali obremenitve od zadaj se izvedejo na obeh straneh vzdolžne sredinske ravnine zaščitne konstrukcije. Udari ali obremenitve od spredaj se izvedejo na isti strani vzdolžne sredinske ravnine zaščitne konstrukcije kot bočni udari ali obremenitve.

3.1.3    Pogoji sprejemljivosti

3.1.3.1 Šteje se, da zaščitna konstrukcija izpolnjuje zahteve glede trdnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

3.1.3.1.1 po vsakem preskusu v postopku dinamičnega preskusa na njej ni nobenih lomov ali razpok, kot je opredeljeno v točki 3.2.1.2.1. Če se med dinamičnim preskusom pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi dodaten udarni ali tlačni preskus, kot je opredeljeno v točkah 3.2.1.1.6 ali 3.2.1.1.7;

3.1.3.1.2 med statičnim preskusom mora biti na točki, ko se doseže zahtevana energija, pri vsakem predpisanem preskusu vodoravne obremenitve ali preobremenitvenem preskusu sila večja od 0,8 F;

3.1.3.1.3 če med statičnim preskusom zaradi delovanja tlačne sile nastanejo lomi ali razpoke, je treba takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opraviti dodaten tlačni preskus, kot je opredeljeno v točki 3.2.2.1.7;

3.1.3.1.4 med preskusi, ki niso preobremenitveni preskusi, ne sme noben del zaščitne konstrukcije prodreti v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6 Priloge I;

3.1.3.1.5 med preskusi, ki niso preobremenitveni preskusi, zaščitna konstrukcija ščiti vse dele varnega prostora v skladu s točkama 3.2.1.2.2 in 3.2.2.2.2;

3.1.3.1.6 med preskusi zaščitna konstrukcija ne sme nikakor pritiskati na konstrukcijo sedeža;

3.1.3.1.7 elastična deformacija, izmerjena v skladu s točkama 3.2.1.2.3 in 3.2.2.2.3, je manjša od 250 mm.

3.1.3.2 Prepovedana je dodatna oprema, ki ogroža voznikovo varnost. Prepovedani so vsi štrleči deli ali oprema, ki bi pri prevrnitvi traktorja lahko poškodovali voznika, ali kakršna koli oprema ali deli, ki bi ga lahko zaradi deformacije zaščitne konstrukcije vklenili, na primer za nogo ali stopalo.

3.1.4

[se ne uporablja]

3.1.5

Naprave in oprema za dinamične preskuse

3.1.5.1    Nihalno udarno telo

3.1.5.1.1 Udarno telo, ki deluje kot nihalo, mora biti z verigama ali žičnima vrvema obešeno v tečajih vsaj šest metrov nad tlemi. Na voljo morajo biti sredstva za ločeno prilagajanje višine obešenega udarnega telesa ter kota med udarnim telesom in nosilnimi verigami ali žičnimi vrvmi.

3.1.5.1.2 Masa nihalnega udarnega telesa mora biti 2 000 ± 20 kg brez mase verig ali žičnih vrvi, katerih masa ne sme presegati 100 kg. Dolžina stranic udarne ploskve mora biti 680 ± 20 mm (glej sliko 7.3). Udarno telo mora biti napolnjeno tako, da je položaj njegovega težišča nespremenljiv in se ujema z geometrijskim središčem paralelepipeda.

3.1.5.1.3 Paralelepiped mora biti priključen na sistem, ki ga potegne nazaj z mehanizmom za hitro odpenjanje, konstruiranim in nameščenim tako, da omogoča odpenjanje nihalnega udarnega telesa, ne da bi paralelepiped zanihal okrog svoje vodoravne osi, ki je pravokotna na nihalno ravnino nihala.

3.1.5.2    Pritrditev nihala

Zgibi nihala morajo biti trdno pritrjeni, tako da njihov premik v kateri koli smeri ne presega 1 % višine pada.

3.1.5.3    Pritrdilne vrvi

3.1.5.3.1 Tirnice za pritrditev, ki imajo predpisan razmik in zajemajo ustrezno območje za pritrditev traktorja v vseh prikazanih primerih (glej slike 7.4, 7.5 in 7.6), morajo biti trdno pritrjene na togo podlago pod nihalom.

3.1.5.3.2 Traktor se pritrdi na tirnice z žično vrvjo okroglega spleta z vlaknenim jedrom zgradbe 6 × 19 po standardu ISO 2408:2004 in nazivnim premerom 13 mm. Skrajna natezna trdnost kovinskih žic mora dosegati 1 770 MPa.

3.1.5.3.3 Pri traktorjih z zgibnim krmiljenjem se centralni zgib traktorja pri vseh preskusih podpre in ustrezno pritrdi. Pri udarnih preskusih s strani se zgib podpre tudi iz nasprotne smeri, iz katere deluje udar. Ni nujno, da so sprednja in zadnja kolesa poravnana, če to olajša ustrezno pritrditev žičnih vrvi.

3.1.5.4    Podpora kolesa in tram

3.1.5.4.1 Za podporo koles med udarnimi preskusi se uporabi tram iz mehkega lesa v velikosti 150 × 150 mm (glej slike 7.4, 7.5 in 7.6).

3.1.5.4.2 Med udarnimi preskusi s strani se tram iz mehkega lesa pritrdi na tla, da se opre ob kolesni obroč na strani, ki je nasprotna strani delovanja udara (glej sliko 7.6).

3.1.5.5    Podporni drogovi in pritrdilne vrvi za zgibno krmiljene traktorje

3.1.5.5.1 Za zgibno krmiljene traktorje se uporabijo dodatni podporni drogovi in pritrdilne vrvi. Njihov namen je zagotovitev, da je del traktorja, na katerega je pritrjena zaščitna konstrukcija, enako nepremičen kot pri togi izvedbi traktorja.

3.1.5.5.2 Dodatne posebne podrobnosti za udarne in tlačne preskuse so navedene v točki 3.2.1.1.

3.1.5.6    Tlak v pnevmatikah in deformacija pnevmatik

3.1.5.6.1 Traktorske pnevmatike ne smejo biti polnjene z balastno tekočino, tlak v njih pa mora ustrezati vrednostim, ki jih proizvajalec traktorjev določi za delo na polju.

3.1.5.6.2 Pritrdilne vrvi se v vsakem posameznem primeru toliko zategnejo, da pnevmatike dosežejo deformacijo, ki je enaka 12 % višine bočne stene pnevmatike (razdalja med tlemi in najnižjo točko na kolesnem obroču) pred zatezanjem.

3.1.5.7    Naprava za tlačni preskus

Naprava, ki je prikazana na sliki 7.7, je sposobna ustvarjati silo, ki deluje navzdol na zaščitno konstrukcijo prek togega jarma, ki je širok približno 250 mm in je povezan z mehanizmom za ustvarjanje obremenitve prek kardanskih zgibov. Pod osi traktorja se namestijo primerna stojala, da se tlačna sila ne prenaša na pnevmatike traktorja.

3.1.5.8    Merilne naprave

Potrebne so naslednje merilne naprave:

3.1.5.8.1 naprava za merjenje elastične deformacije (razlika med največjo trenutno in trajno deformacijo, glej sliko 7.8);

3.1.5.8.2 naprava za preverjanje, ali zaščitna konstrukcija ni prodrla v varni prostor in ali je ta med preskusom ostal znotraj zaščite konstrukcije (glej točko 3.2.2.2.2).

3.1.6

Naprave in oprema za statične preskuse

3.1.6.1    Naprava za statične preskuse

3.1.6.1.1 Naprava za statične preskuse mora biti oblikovana tako, da omogoča izvajanje pritiskov ali obremenitev na zaščitno konstrukcijo.

3.1.6.1.2 Zagotoviti je treba, da se lahko obremenitev enakomerno porazdeli, in sicer pravokotno na smer delovanja obremenitve in vzdolž pritisne ploskve, katere dolžina je eden od točnih mnogokratnikov števila 50 med 250 in 700 mm. Navpična čelna ploskev je 150 mm. Robovi, ki se dotikajo zaščitne konstrukcije, so zaobljeni s polmerom največ 50 mm.

3.1.6.1.3 Pritisna ploskev mora biti prilagodljiva vsakemu kotu glede na smer obremenitve, da bi lahko sledila spremembam kotov obremenjene površine zaščitne konstrukcije, ko se ta deformira.

3.1.6.1.4 Smer obremenitve (navpično in vodoravno odstopanje):

 na začetku preskusa pri ničelni obremenitvi: ± 2°,

 med preskusom pod obremenitvijo: 10° nad vodoravno črto in 20° pod njo. Ta odstopanja morajo biti čim manjša.

3.1.6.1.5 Hitrost deformacije mora biti dovolj majhna, tj. manj kot 5 mm/s, da se lahko obremenitev ves čas obravnava kot statična.

3.1.6.2    Naprava za merjenje energije, ki jo absorbira zaščitna konstrukcija

3.1.6.2.1 Za določitev energije, ki jo absorbira zaščitna konstrukcija, se zapiše krivulja sila/deformacija. Sile in deformacije ni treba meriti na točki, na kateri obremenitev deluje na zaščitno konstrukcijo, vendar ju je treba meriti sočasno in v isti ravnini.

3.1.6.2.2 Točka, od katere se meri deformacija, se izbere tako, da se upošteva samo energija, ki jo absorbira zaščitna konstrukcija in/ali deformacija nekaterih delov traktorja. Energijo, ki se absorbira pri deformaciji in/ali popuščanju pritrditve traktorja, je treba zanemariti.

3.1.6.3    Način pritrditve traktorja na podlago

3.1.6.3.1 Tirnice za pritrditev, ki imajo predpisan razmik in zajemajo ustrezno območje za pritrditev traktorja v vseh prikazanih primerih, morajo biti trdno pritrjene na togo podlago blizu preskusne naprave.

3.1.6.3.2 Traktor mora biti na tirnice pritrjen s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi (plošče, zagozde, žične vrvi, opore itd.), da se med preskusi ne more premikati. Ta zahteva se med preskusom preveri z običajnimi napravami za merjenje dolžine.

Če se traktor premakne, se ponovi celoten preskus, razen če je sistem za merjenje deformacij, ki se upošteva pri zapisu krivulje sila/deformacija, povezan s traktorjem.

3.1.6.4    Naprava za tlačni preskus

Naprava, ki je prikazana na sliki 7.7, je sposobna ustvarjati silo, ki deluje navzdol na zaščitno konstrukcijo prek togega jarma, ki je širok približno 250 mm in je povezan z mehanizmom za ustvarjanje obremenitve prek kardanskih zgibov. Pod osi traktorja je treba namestiti primerna stojala, da se tlačna sila ne prenaša na pnevmatike traktorja.

3.1.6.5    Druge merilne naprave

Potrebne so tudi naslednje merilne naprave:

3.1.6.5.1 naprava za merjenje elastične deformacije (razlika med največjo trenutno in trajno deformacijo, glej sliko 7.8);

3.1.6.5.2 naprava za preverjanje, ali zaščitna konstrukcija ni prodrla v varni prostor in ali je ta med preskusom ostal znotraj zaščite konstrukcije (točka 3.3.2.2.2).

3.2    Preskusni postopki

3.2.1    Dinamični preskusi

3.2.1.1    Udarni in tlačni preskusi

3.2.1.1.1    Udar od zadaj

3.2.1.1.1.1 Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da telo udari ob zaščitno konstrukcijo, ko udarna ploskev telesa in nosilne verige ali žične vrvi oklepajo z navpično ravnino A kot, ki znaša M/100, vendar največ 20°, razen če med deformacijo zaščitna konstrukcija na točki udara oklepa večji kot z navpičnico. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z zaščitno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, medtem ko nosilne verige ali žične vrvi ostanejo pod zgoraj določenim kotom.

Višina obešenega udarnega telesa se prilagodi, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi za preprečevanje, da bi se udarno telo vrtelo okrog točke udara.

Točka udara je tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj; to je običajno zgornji rob. Lega težišča udarnega telesa je na šestini širine zgornjega roba zaščitne konstrukcije navznoter od navpične ravnine, vzporedne s sredinsko ravnino traktorja, ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba zaščitne konstrukcije.

Če je zaščitna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči delovanje udara na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.2.1.1.1.2 Traktor mora biti pritrjen na tla s štirimi žičnimi vrvmi, pri čemer mora biti po ena na vsaki strani obeh osi, kot je prikazano na sliki 7.4. Razmik med sprednjo in zadnjo točko za pritrditev vrvi mora biti tak, da žične vrvi s tlemi oklepajo kot, ki ne presega 30°. Poleg tega mora biti pritrditev na zadnji strani taka, da je točka konvergence obeh žičnih vrvi v navpični ravnini, po kateri se giblje težišče udarnega telesa.

Žične vrvi je treba napeti, da se pnevmatike deformirajo, kot je določeno v točki 3.1.5.6.2. Ko so žične vrvi napete, se podporni tram namesti tesno pred zadnji kolesi in se nato pritrdi na tla.

3.2.1.1.1.3 Če gre za zgibno krmiljeni traktor, se centralni zgib dodatno podpre z lesenim podstavkom s stranico vsaj 100 mm in pritrdi na tla.

3.2.1.1.1.4 Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara toliko, kot se izračuna z eno od naslednjih enačb:

H = 2,165 × 10-8 ML2

ali

H = 5,73 × 10-2 I

Udarno telo se nato spusti, da udari ob zaščitno konstrukcijo.

3.2.1.1.1.5 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se upošteva največja višina od vrednosti iz zgoraj ali spodaj navedenih enačb:

H = 25 + 0,07 M

za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

H = 125 + 0,02 M

za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg.

3.2.1.1.2    Udar od spredaj

3.2.1.1.2.1 Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da telo udari ob zaščitno konstrukcijo, ko udarna ploskev telesa in nosilne verige ali žične vrvi oklepajo z navpično ravnino A kot, ki znaša M/100, vendar največ 20°, razen če med deformacijo zaščitna konstrukcija na točki udara oklepa večji kot z navpičnico. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z zaščitno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, medtem ko nosilne verige ali žične vrvi ostanejo pod zgoraj določenim kotom.

Višina obešenega udarnega telesa se prilagodi, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi za preprečevanje, da bi se udarno telo vrtelo okrog točke udara.

Točka udara je tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej; to je običajno zgornji rob. Lega težišča udarnega telesa je na šestini širine zgornjega roba zaščitne konstrukcije navznoter od navpične ravnine, vzporedne s sredinsko ravnino traktorja, ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba zaščitne konstrukcije.

Če je zaščitna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči delovanje udara na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.2.1.1.2.2 Traktor mora biti pritrjen na tla s štirimi žičnimi vrvmi, pri čemer mora biti po ena na vsaki strani obeh osi, kot je prikazano na sliki 7.5. Razmik med sprednjo in zadnjo točko za pritrditev vrvi mora biti tak, da žične vrvi s tlemi oklepajo kot, ki ne presega 30°. Poleg tega mora biti pritrditev na zadnji strani taka, da je točka konvergence obeh žičnih vrvi v navpični ravnini, po kateri se giblje težišče udarnega telesa.

Žične vrvi je treba napeti, da se pnevmatike deformirajo, kot je določeno v točki 3.1.5.6.2. Ko so žične vrvi napete, se podporni tram namesti tesno za zadnji kolesi in se nato pritrdi na tla.

3.2.1.1.2.3 Če gre za zgibno krmiljeni traktor, se centralni zgib dodatno podpre z lesenim podstavkom s stranico vsaj 100 mm in pritrdi na tla.

3.2.1.1.2.4 Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara toliko, kot se izračuna z eno od naslednjih enačb, izbranih glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa:

H = 25 + 0,07 M

za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

H = 125 + 0,02 M

za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg.

Udarno telo se nato spusti, da udari ob zaščitno konstrukcijo.

3.2.1.1.2.5 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan):

 če je zaščitna konstrukcija zadaj nameščeni varnostni lok z dvema stebroma, se uporablja zgornja enačba,

 za druge tipe zaščitnih konstrukcij se upošteva največja višina od vrednosti iz zgoraj navedene in spodaj izbrane enačbe:

 H = 2,165 × 10-8 ML2

 ali

 H = 5,73 × 10-2 I

Udarno telo se nato spusti, da udari ob zaščitno konstrukcijo.

3.2.1.1.3    Udar s strani

3.2.1.1.3.1 Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da telo udari ob zaščitno konstrukcijo, ko so udarna ploskev telesa in nosilne verige ali žične vrvi navpične, razen če med deformacijo zaščitna konstrukcija na točki udara oklepa kot z navpičnico, ki ne presega 20°. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z zaščitno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, medtem ko nosilne verige ali žične vrvi ob udaru ostanejo navpične.

3.2.1.1.3.2 Višina obešenega udarnega telesa se prilagodi, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi za preprečevanje, da bi se udarno telo vrtelo okrog točke udara.

3.2.1.1.3.3 Točka udara je tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok; to je običajno zgornji rob. Razen če je gotovo, da bo neki drugi del tega roba prvi zadel tla, je točka udara na ravnini, ki je pravokotna na sredinsko ravnino in poteka 60 mm pred indeksno točko sedeža, ki je vzdolžno nastavljen na sredinski položaj.

3.2.1.1.3.4 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je točka udara v ravnini, ki je pravokotna na sredinsko ravnino in poteka prek sredinske točke odseka, ki povezuje dve indeksni točki sedeža, opredeljeni s povezavo med dvema različnima položajema sedeža. Pri varnostnih lokih z dvema stebroma udar deluje na enega od njiju.

3.2.1.1.3.5 Kolesa traktorja morajo biti pritrjena na tla na strani, na katero bo deloval udar, in sicer z žičnimi vrvmi, ki potekajo prek ustreznih koncev sprednje in zadnje osi. Žične vrvi je treba napeti, da se pnevmatike deformirajo do vrednosti iz točke 3.1.5.6.2.

Ko so žične vrvi napete, se podporni tram namesti na tla in tesno ob pnevmatike na strani, ki je nasprotna strani, na kateri bo deloval udar, in se nato pritrdi na tla. Lahko se zgodi, da je treba uporabiti dva trama ali zagozdi, če zunanji strani prednjih in zadnjih pnevmatik nista na isti navpični ravnini. Kot je prikazano na sliki 7.6, se podporni drog takrat namesti ob kolesni obroč najbolj obremenjenega kolesa na strani, ki leži nasproti točki udara, ter se tesno pritisne h kolesnemu obroču in nato pritrdi na tla. Podporni drog je tako dolg, da je kot, ki ga oklepa s tlemi, ko je nameščen ob kolesni obroč, 30 ± 3°. Poleg tega je njegova debelina, če je to mogoče, 20- do 25-krat manjša od njegove dolžine in 2- do 3-krat manjša od njegove širine. Drogovi so na obeh koncih oblikovani, kot je podrobno prikazano na sliki 7.6.

3.2.1.1.3.6 Pri zgibno krmiljenih traktorjih se centralni zgib dodatno podpre z lesenim podstavkom s stranico vsaj 100 mm, poleg tega pa se s strani podpre z napravo, podobno podpornemu drogu, ki je nameščen tesno ob zadnje kolo, kot je opredeljeno v točki 3.2.1.1.3.2. Zgib se nato nepremično pritrdi na tla.

3.2.1.1.3.7 Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara toliko, kot se izračuna z eno od naslednjih enačb, izbranih glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa:

H = 25 + 0,20 M

za traktorje z referenčno maso do 2 000 kg;

H = 125 + 0,15 M

za traktorje z referenčno maso nad 2 000 kg.

3.2.1.1.3.8 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan):

 če je zaščitna konstrukcija zadaj nameščeni varnostni lok z dvema stebroma, se upošteva največja višina od vrednosti iz zgoraj in spodaj navedenih enačb:

 H = (25 + 0,20 M) (B6 + B)/2B

 za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

 H = (125 + 0,15 M) (B6 + B)/2B

 za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg,

 za druge tipe zaščitnih konstrukcij se upošteva največja višina od vrednosti iz zgoraj in spodaj navedenih enačb:

 H = 25 + 0,20 M

 za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

 H = 125 + 0,15 M

 za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg.

Udarno telo se nato spusti, da udari ob zaščitno konstrukcijo.

3.2.1.1.4    Tlačni preskus zadaj

Jarem se namesti nad zadnji najvišji del (ali dele) zaščitne konstrukcije, rezultanta tlačnih sil pa je v sredinski ravnini traktorja. Deluje sila Fv, pri čemer:

Fv = 20 M

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko ni več mogoče zaznati nobenega vidnega gibanja zaščitne konstrukcije.

Če zadnji del strehe zaščitne konstrukcije ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne konstrukcije in tisti zadnji del traktorja, ki lahko podpre maso traktorja, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se ponovno namesti nad tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Nato spet deluje tlačna sila Fv.

3.2.1.1.5    Tlačni preskus spredaj

Jarem se namesti nad sprednji najvišji del (ali dele) zaščitne konstrukcije, rezultanta tlačnih sil pa je na sredinski ravnini traktorja. Deluje sila Fv, pri čemer:

Fv = 20 M

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko ni več mogoče zaznati nobenega vidnega gibanja zaščitne konstrukcije.

Če sprednji del strehe zaščitne konstrukcije ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del zaščitne konstrukcije in tisti sprednji del traktorja, ki lahko podpre maso traktorja, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se ponovno namesti nad tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Nato spet deluje tlačna sila Fv.

3.2.1.1.6    Dodatni udarni preskusi

Če se med udarnim preskusom pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče zanemariti, se takoj po udarnih preskusih, med katerimi so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben preskus z višino pada:

H’ = (H × 10-1) (12 + 4a) (1 + 2a)-1

pri čemer je ‚a‘ razmerje med trajno deformacijo (Dp) in elastično deformacijo (De):

a = Dp/De,

izmerjeno na točki udara. Dodatna trajna deformacija, ki nastane po drugem udaru, ne sme presegati 30 % trajne deformacije, nastale po prvem udaru.

Da bi lahko izvedli dodatni preskus, je treba elastično deformacijo izmeriti pri vseh udarnih preskusih.

3.2.1.1.7    Dodatni tlačni preskusi

Če se med tlačnim preskusom pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po tlačnih preskusih, med katerimi so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben tlačni preskus s silo 1,2 Fv.

3.2.1.2    Meritve, ki jih je treba opraviti

3.2.1.2.1    Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi sestavni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se zanemarijo majhne razpoke na nepomembnih delih.

Zanemariti je treba tudi vse razpoke, ki jih povzročijo robovi nihalnega udarnega telesa.

3.2.1.2.2    Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se pregleda zaščitna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri njen del prodrl v varni prostor okrog voznikovega sedeža, kot je opredeljen v točki 1.6.

Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite zaščitne konstrukcije. Pri tem se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne konstrukcije, če kateri njegov del pride v stik s tlemi pri prevrnitvi traktorja v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Pri tem preskusu so mere sprednjih in zadnjih pnevmatik ter koloteka najmanjše standardne mere, kot jih je določil proizvajalec.

3.2.1.2.3    Elastična deformacija (pri udaru s strani)

Elastična deformacija se meri (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža na navpični ravnini, na katero deluje obremenitev. Za to meritev se lahko uporabi kakršna koli naprava, podobna napravi, prikazani na sliki 7.8.

3.2.1.2.4    Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne konstrukcije. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih delov zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

3.2.2    Statični preskusi

3.2.2.1    Obremenitveni in tlačni preskusi

3.2.2.1.1    Obremenitev zadaj

3.2.2.1.1.1 Obremenitev se izvaja vodoravno v navpični ravnini, ki je vzporedna s sredinsko ravnino traktorja.

Točka delovanja obremenitve je tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj; to je običajno zgornji rob. Navpična ravnina, v kateri deluje obremenitev, je od sredinske ravnine oddaljena za tretjino zunanje širine zgornjega dela zaščitne konstrukcije.

Če je zaščitna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči obremenitev na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.2.2.1.1.2 Preskusni sklop se pritrdi na tla, kot je opisano v točki 3.1.6.3.

3.2.2.1.1.3 Energija, ki jo med preskusom absorbira zaščitna konstrukcija, mora biti vsaj:

Eil = 2,165 × 10-7 ML2

ali

Eil = 0,574 × I

3.2.2.1.1.4 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se upošteva največja energija od vrednosti iz zgoraj ali spodaj navedenih enačb:

Eil = 500 + 0,5 M

3.2.2.1.2    Obremenitev spredaj

3.2.2.1.2.1 Obremenitev se izvaja vodoravno v navpični ravnini, ki je vzporedna s sredinsko ravnino traktorja. Točka delovanja obremenitve je tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej; to je običajno zgornji rob. Točka delovanja obremenitve je na šestini širine zgornjega roba zaščitne konstrukcije navznoter od navpične ravnine, vzporedne s sredinsko ravnino traktorja, ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba zaščitne konstrukcije.

Če je zaščitna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči obremenitev na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.2.2.1.2.2 Preskusni sklop se pritrdi na tla, kot je opisano v točki 3.1.6.3.

3.2.2.1.2.3 Energija, ki jo med preskusom absorbira zaščitna konstrukcija, mora biti vsaj:

Eil = 500 + 0,5 M

3.2.2.1.2.4 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan):

 če je zaščitna konstrukcija zadaj nameščeni varnostni lok z dvema stebroma, se prav tako uporablja navedena enačba,

 za druge tipe zaščitnih konstrukcij se upošteva največja energija od vrednosti iz zgoraj ali spodaj navedenih enačb:

 Eil = 2,165 × 10-7 ML2

 ali

 Eil = 0,574 I

3.2.2.1.3    Obremenitev s strani

3.2.2.1.3.1 Obremenitev s strani se izvaja vodoravno v navpični ravnini, ki je pravokotna na sredinsko ravnino traktorja in poteka 60 mm pred indeksno točko sedeža, ki je vzdolžno nastavljen na sredinski položaj. Točka delovanja obremenitve je tisti del zaščitne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok; to je običajno zgornji rob.

3.2.2.1.3.2 Preskusni sklop se pritrdi na tla, kot je opisano v točki 3.1.6.3.

3.2.2.1.3.3 Energija, ki jo med preskusom absorbira zaščitna konstrukcija, mora biti vsaj:

Eis = 1,75 M

3.2.2.1.3.4 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je točka delovanja obremenitve na ravnini, ki je pravokotna na sredinsko ravnino in poteka prek sredinske točke odseka, ki povezuje dve indeksni točki sedeža, opredeljeni s povezavo med dvema različnima položajema sedeža. Pri zaščitnih konstrukcijah z dvema stebroma obremenitev deluje na enega od njiju.

3.2.2.1.3.5 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan), pri katerih je zaščitna konstrukcija zadaj nameščeni varnostni lok z dvema stebroma, se upošteva največja energija od vrednosti iz spodaj navedenih enačb:

Eis = 1,75 M

ali

Eis = 1,75 M (B6 + B)/2B

3.2.2.1.4    Tlačni preskus zadaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.2.1.1.4.

3.2.2.1.5    Tlačni preskus spredaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.2.1.1.5.

3.2.2.1.6    Dodatni preobremenitveni preskus (slike od 7.9 do 7.11)

Preobremenitveni preskus se opravi vedno, ko se sila zmanjša za več kot 3 % pri zadnjih 5 % deformacije, ko zaščitna konstrukcija absorbira zahtevano energijo (glej sliko 7.10).

Preobremenitveni preskus vključuje postopno povečevanje vodoravne obremenitve za 5-odstotna povečanja začetne zahtevane energije do največ 20 % dodane energije (glej sliko 7.11).

Preobremenitveni preskus je uspešen, če se po vsakem povečanju zahtevane energije za 5, 10 ali 15 % sila zmanjša za manj kot 3 % pri 5-odstotnem povečanju in ostane večja od 0,8 Fmax.

Preobremenitveni preskus je uspešen, če sila po tem, ko je zaščitna konstrukcija absorbirala 20 % dodane energije, presega 0,8 Fmax.

Med preobremenitvenim preskusom so dovoljeni dodatni lomi ali razpoke in/ali prodor v varni prostor ali zmanjšanje zaščite v tem prostoru zaradi elastične deformacije. Vendar mora biti po prekinitvi obremenitve varni prostor popolnoma zaščiten, zaščitna konstrukcija pa ne sme segati vanj.

3.2.2.1.7    Dodatni tlačni preskusi

Če se med tlačnim preskusom pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče zanemariti, se takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben tlačni preskus s silo 1,2 Fv.

3.2.2.2    Meritve, ki jih je treba opraviti

3.2.2.2.1    Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi sestavni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se zanemarijo majhne razpoke na nepomembnih delih.

3.2.2.2.2    Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se pregleda zaščitna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri njen del prodrl v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6 Priloge I.

Poleg tega se pregleda zaščitna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri del varnega prostora zunaj njene zaščite. V ta namen se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi, če kateri njegov del pride v stik s talno ravnino, če se traktor prevrne v smer, iz katere deluje udar. Pri tem preskusu se predvideva, da so mere sprednjih in zadnjih pnevmatik ter koloteka najmanjše mere, kot jih je določil proizvajalec.

3.2.2.2.3    Elastična deformacija pri stranski obremenitvi

Elastična deformacija se meri (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža na navpični ravnini, na katero deluje obremenitev. Za to meritev se lahko uporabi kakršna koli naprava, podobna napravi, prikazani na sliki 7.8.

3.2.2.2.4    Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija zaščitne konstrukcije. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih delov zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

Razširitev na druge modele traktorjev

3.3.1

[se ne uporablja]

3.3.2

Tehnična razširitev

Ko se v zvezi s traktorjem, zaščitno konstrukcijo ali načinom pritrjevanja zaščitne konstrukcije na traktor pojavijo tehnične spremembe, lahko preskusna postaja, na kateri se je izvedel prvotni preskus, izda ‚poročilo o tehnični‘ razširitvi v naslednjih primerih:

3.3.2.1    Razširitev rezultatov preskusa zaščitne konstrukcije na druge modele traktorjev

Udarnega in tlačnega preskusa ni treba izvesti na vsakem modelu traktorja, če zaščitna konstrukcija in traktor izpolnjujeta pogoje iz točk od 3.3.2.1.1 do 3.3.2.1.5.

3.3.2.1.1 Konstrukcija je popolnoma enaka konstrukciji, uporabljeni pri preskusu.

3.3.2.1.2 Zahtevana energija ne presega energije, izračunane za prvotni preskus, za več kot 5 %.

3.3.2.1.3 Način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se konstrukcija pritrjuje, so popolnoma enaki.

3.3.2.1.4 Vsi sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki lahko podpirajo zaščitno konstrukcijo, so popolnoma enaki.

3.3.2.1.5 Položaj in kritične mere sedeža v zaščitni konstrukciji ter ustrezni položaj zaščitne konstrukcije na traktorju so taki, da je varni prostor še naprej zaščiten, čeprav se zaščitna konstrukcija med preskusi deformira (to se preveri na podlagi enake reference za varni prostor kot v prvotnem poročilu o preskusu, tj. referenčne točke sedeža [SRP] ali indeksne točke sedeža [SIP]).

3.3.2.2    Razširitev rezultatov preskusa zaščitne konstrukcije na spremenjene modele zaščitne konstrukcije

Ta postopek je treba uporabiti, ko niso izpolnjeni pogoji iz točke 3.3.2.1, vendar se ne sme uporabiti, če način pritrditve zaščitne konstrukcije na traktor ni več istovrsten (če se na primer gumijasti podstavki zamenjajo z vzmetnim mehanizmom):

3.3.2.2.1 spremembe, ki ne vplivajo na rezultate prvotnega preskusa (na primer privaritev vgradne plošče za opremo na nekritični del zaščitne konstrukcije), dodajanje sedežev z drugačno lego indeksne točke sedeža na zaščitni konstrukciji (pri čemer je treba zagotoviti, da so novi varni prostori med vsemi preskusi znotraj zaščite deformirane zaščitne konstrukcije);

3.3.2.2.2 spremembe, ki lahko vplivajo na rezultate prvotnega preskusa, vendar ne ogrožajo sprejemljivosti zaščitne konstrukcije (na primer sprememba dela zaščitne konstrukcije, sprememba načina pritrjevanja zaščitne konstrukcije na traktor). Izvede se lahko validacijski preskus, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi.

Določijo se naslednje omejitve za to razširitev homologacije:

3.3.2.2.2.1 brez validacijskega preskusa se lahko sprejme največ pet razširitev;

3.3.2.2.2.2 rezultati validacijskega preskusa se sprejmejo za razširitev, če so izpolnjeni vsi pogoji sprejemljivosti iz Kodeksa ter:

če deformacija, izmerjena po vsakem udarnem preskusu, od deformacije, izmerjene po vsakem udarnem preskusu in navedene v prvotnem poročilu o preskusu, ne odstopa za več kot ± 7 % (pri dinamičnem preskusu);

če sila, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih preskusih vodoravne obremenitve ne odstopa za več kot ± 7 %, od sile, ki je bila izmerjena, ko je bila zahtevana energija dosežena v prvotnem preskusu, ter deformacija, ki je bila izmerjena ( 11 ), ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih preskusih vodoravne obremenitve, ne odstopa za več kot ± 7 % (pri statičnem preskusu) od deformacije, ki je bila izmerjena, ko je bila zahtevana energija dosežena v prvotnem preskusu;

3.3.2.2.2.3 v eno poročilo o razširitvi se lahko vključi več sprememb zaščitne konstrukcije, če so različice iste zaščitne konstrukcije, vendar se lahko upošteva le en validacijski preskus. Različice, ki niso vključene v preskus, se opišejo v posebnem oddelku poročila o razširitvi;

3.3.2.2.3 povečanje referenčne mase, ki jo proizvajalec določi za zaščitno konstrukcijo, ki je že bila preskušena. Če želi proizvajalec obdržati isto homologacijsko številko, se lahko poročilo o razširitvi izda po izvedbi validacijskega preskusa (v tem primeru se ne uporabljajo omejitve ± 7 % iz točke 3.3.2.2.2.2).

3.4

[se ne uporablja]

3.5

Odpornost zaščitne konstrukcije v hladnem vremenu

3.5.1 Če se za zaščitno konstrukcijo navajajo lastnosti, po katerih je odporna proti krhkosti, ki jo lahko povzroči hladno vreme, proizvajalec navede podrobnosti, ki se vključijo v poročilo.

3.5.2 Namen naslednjih zahtev in postopkov je zagotovitev trdnosti in odpornosti proti lomom zaradi krhkosti pri nižjih temperaturah. Predlaga se, naj se pri oceni primernosti zaščitne konstrukcije pri nižji obratovalni temperaturi v državah, ki potrebujejo to dodatno zaščito pri obratovanju, izpolnijo naslednje najmanjše materialne zahteve:

3.5.2.1 vijaki in matice, ki se uporabljajo za pritrditev zaščitne konstrukcije na traktor in povezovanje strukturnih sestavnih delov zaščitne konstrukcije, imajo ustrezne dokazane lastnosti odpornosti pri nižji temperaturi;

3.5.2.2 vse varilne elektrode, ki se uporabljajo za proizvodnjo sestavnih in pritrditvenih delov zaščitne konstrukcije, so združljive z materialom zaščitne konstrukcije, kot je določeno v točki 3.5.2.3 spodaj;

3.5.2.3 jekleni materiali za strukturne dele zaščitne konstrukcije so materiali nadzorovane žilavosti, ki izpolnjujejo najmanjše določene zahteve glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V zarezo, kot so navedene v razpredelnici 7.1. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995.

Tej zahtevi ustreza jeklo, katerega debelina po valjanju ne presega 2,5 mm in ki ne vsebuje več kot 0,2 % ogljika.

Strukturni deli zaščitne konstrukcije, ki so izdelani iz drugih materialov, razen jekla, morajo biti enako odporni proti udarom pri nizki temperaturi;

3.5.2.4 velikost vzorca pri preverjanju zahtev glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V zarezo ne sme biti manjša od največje vrednosti, navedene v razpredelnici 7.1, ki jo material omogoča;

3.5.2.5 Charpyjevi udarni preskusi z V zarezo se izvajajo v skladu s postopkom iz ASTM A 370-1979, razen za velikosti vzorcev, ki ustrezajo meram iz razpredelnice 7.1.



Razpredelnica 7.1

Najmanjše energije udara pri Charpyjevem preskusu z V zarezo

Velikost vzorca

Energija pri

Energija pri

 

–30 °C

–20 °C

mm

J

()

10 × 10 ()

11

27,5

10 × 9

10

25

10 × 8

9,5

24

10 × 7,5 ()

9,5

24

10 × 7

9

22,5

10 × 6,7

8,5

21

10 × 6

8

20

10 × 5 ()

7,5

19

10 × 4

7

17,5

10 × 3,5

6

15

10 × 3

6

15

10 × 2,5 ()

5,5

14

(1)   Označuje najprimernejšo velikost. Velikost vzorca ne sme biti manjša od največje najprimernejše velikosti, ki jo omogoča material.

(2)   Zahtevana energija je pri –20 °C 2,5-krat večja od vrednosti, določene za –30 °C. Na moč energije udara vplivajo drugi dejavniki, kot so smer valjanja, meja lezenja, usmerjenost zrn in varjenje. Ti dejavniki se upoštevajo pri izbiri in uporabi jekla.

3.5.2.6 nadomestna možnost za ta postopek je uporaba umirjenega ali delno umirjenega jekla, za katero se določijo ustrezne specifikacije. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, sprememba 1:2003;

3.5.2.7 vzorci morajo biti podolžni in pridobljeni iz ravnih, cevastih ali strukturnih delov pred oblikovanjem ali varjenjem za uporabo v zaščitni konstrukciji. Vzorci iz cevastih ali strukturnih delov se pridobijo iz sredine največjega stranskega dela in ne vključujejo zvarjenih mest.

3.6

[se ne uporablja]

Slika 7.1

Varni prostor



Slika 7.1.a Stranski pogled Prerez v referenčni ravnini imageMere v mm

Slika 7.1.b Pogled od zadaj image

image



1 — Indeksna točka sedeža

2 — Referenčna ravnina

Slika 7.2.a

Varni prostor pri traktorjih z obrnljivim položajem sedeža: varnostni lok z dvema stebroma

image

Slika 7.2.b

Varni prostor pri traktorjih z obrnljivim položajem sedeža: drugi tipi zaščitne konstrukcije pri prevrnitvi

image

Slika 7.3

Nihalno udarno telo in njegove nosilne verige ali žične vrvi

Udarna ploskevTočka, ki označuje položaj težiščaMere v milimetrih

Slika 7.4

Primer pritrditve traktorja (udar od zadaj)

2 pritrdilni vrvi2 pritrdilni vrviPodporni tram

Slika 7.5

Primer pritrditve traktorja (udar od spredaj)

2 pritrdilni vrvi2 pritrdilni vrviPodporni tram

Slika 7.6

Primer pritrditve traktorja (udar s strani)

prirezanzaobljen za ustrezen stik s platiščemPotovalni lok nihalnega udarnega telesa, težišče poteka skozi točko udaraPritrdilna vrv (glej 6.6.3)Podporni drogTram iz mehkega lesa 150 x 150 mmNenapet kabel(optional)Tram je pritrjen ob sprednjih in zadnjih kolesih, medtem ko se podporni drog po pritrditvi opre ob platišče kolesa.

Slika 7.7

Primer naprave za tlačni preskus na traktorju

SilaKardanski zgibiDvojno delujoči hidravlični valjKardanski zgibiStojali za sprednjo in zadnjo osSila

Slika 7.8

Primer naprave za merjenje elastične deformacije

Vodoravni drog, pritrjen na zaščitno konstrukcijoDrsni obročNavpični podstavek, pritrjen na šasijo traktorja ali dno zaščitne konstrukcije

1 — Trajna deformacija

2 — Elastična deformacija

3 — Skupna deformacija (seštevek trajne in elastične deformacije)

Slika 7.9

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus ni potreben

Izračunana osnovna energija(glej opombo 2)Statična sila obremenitveDeformacija

Opombe:

1. Fa se določi glede na 0,95 D'.

2. Preobremenitveni preskus ni potreben, ker je Fa ≤ 1,03 F'.

Slika 7.10

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus je potreben

Statična sila obremenitveIzračunana osnovna energija(glej opombo 2)Energija se poveča za 5 %(glej opombo 3)Statična sila obremenitveDeformacija

Opombe:

1. Fa se določi glede na 0,95 D'.

2. Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'.

3. Rezultati preobremenitvenega testa so zadovoljivi, ker je Fb > 0,97 F' in Fb 0,8 > Fmax.

Slika 7.11

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus je treba nadaljevati.

Statična sila obremenitveIzračunana osnovna energija(glej opombo 2)Energija se poveča za 5 %(glej opombo 3)Energija se poveča za 10 %(glej opombo 4)Energija se poveča za 15 %(glej opombo 5)Energija se poveča za 20 %(glej opombi 6 in 7)DeformacijaPreobremenitev

Opombe:

1. Fa se določi glede na 0,95 D'.

2. Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa > 1,03 F'.

3. Fb < 0,97 F', zato je potrebna dodatna preobremenitev.

4. Fc < 0,97 Fb, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

5. Fd < 0,97 Fc, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

6. Rezultati preobremenitvenega preskusa so zadovoljivi, če je Fe > 0,8 Fmax.

7. Preskus ni uspešen, če se obremenitev zmanjša pod 0,8 Fmax.

▼M2 —————

▼B




PRILOGA VI

OZNAKE

Oznaka EGS-homologacije sestavnega dela vsebuje:

▼M2

 pravokotnik, ki obdaja malo črko „e“, kateri sledi številčna oznaka države članice, ki je podelila ES-homologacijo sestavnega dela:

 

1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, ►A2  7 za Madžarsko, 8 za Češko, ◄ 9 za Španijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 17 za Finsko, 18 za Dansko, ►A2  20 za Poljsko, ◄ 21 za Portugalsko, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, ►A2  26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 29 za Estonijo, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, CY za Ciper, MT za Malto, ◄ ►M4  34 za Bolgarijo, 19 za Romunijo, ◄

▼B

 številko EGS-homologacije sestavnega dela, ki ustreza številki podeljenega certifikata homologacije sestavnega dela glede trdnosti tipa varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor in ki je pod pravokotnikom in v njegovi bližini,

 črko(i) V ali SV, odvisno od tega, ali je bil opravljen dinamičen (V) ali statičen (SV) preskus, kateri(ma) sledi številka 1, ki kaže, da gre za varnostno konstrukcijo v skladu s to direktivo.

image

Primer oznake EGS-homologacije sestavnega dela

Varnostna konstrukcija z zgoraj prikazano oznako EGS-homologacije sestavnega dela je konstrukcija z zadaj nameščenim ogrodjem ali kabino, na kateri je bil opravljen dinamičen preskus, ki je namenjena za ozkokolotečni traktor (V1) in za katero je Francija (e2) podelila EGS-homologacijo sestavnega dela pod številko 431.




PRILOGA VII

VZOREC CERTIFIKATA EGS-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

image




PRILOGA VIII

POGOJI ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE TRAKTORJA

1.

Vlogo za EGS-homologacijo traktorja glede trdnosti varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor predloži proizvajalec traktorja ali njegov pooblaščeni zastopnik.

2.

Primerek tipa traktorja, ki naj bi bil homologiran, z vgrajeno in že homologirano varnostno konstrukcijo in njeno pritrditvijo, se preda tehnični službi, odgovorni za homologacijske preskuse.

3.

Tehnična služba odgovorna za homologacijske preskuse, preveri, ali je homologirani tip varnostne konstrukcije primeren za vgradnjo na tip traktorja, za katerega se zahteva homologacija. Posebej preveri, ali je pritrditev varnostne konstrukcije skladna tisti, ki ji je bila podeljena homologacija sestavnega dela.

4.

Imetnik EGS-homologacije lahko zahteva njeno razširitev na druge tipe varnostnih konstrukcij.

5.

Pristojni organi podelijo tako razširitev pod naslednjimi pogoji:

5.1 Za novi tip varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor je že bila podeljena EGS-homologacija sestavnega dela.

5.2 Novi tip varnostne konstrukcije mora biti oblikovan za vgradnjo na tip traktorja, za katerega se zahteva razširitev EGS-homologacije.

5.3 Pritrditev varnostne konstrukcije na traktor ustreza tisti, ki je bila preskušena ob podelitvi EGS-homologacije sestavnega dela.

6.

Za vsako podeljeno ali zavrnjeno homologacijo ali razširitev homologacije je certifikatu o EGS-homologaciji priložen certifikat, katerega vzorec je prikazan v Prilogi IX.

7.

Če je vloga za EGS-homologacijo za tip traktorja vložena sočasno z zahtevkom za EGS-homologacijo sestavnega dela za tip varnostne konstrukcije, ki naj bi se vgradila na tip traktorja, za katerega se zahteva homologacija, se ne uporabijo pogoji iz točk 2 in 3.




PRILOGA IX

VZOREC

image



( 1 ) UL C 123, 9.5.1983, str. 1.

( 2 ) UL C 307, 14.11.1983, str. 103.

( 3 ) UL C 286, 24.10.1983, str. 2.

( 4 ) UL L 84, 28.3.1974, str. 10.

( 5 ) UL L 220, 29.8.1977, str. 1.

( 6 ) UL L 179, 17.7.1979, str. 1.

( 7 ) Ta direktiva je bila notificirana državam članicam 2. junija 1986.

( 8 ) Kodeks OECD o standardih za uradne preskuse zadaj nameščenih varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih.

( 9 ) Za preskuse v zvezi z razširitvijo za poročila o preskusih, v katerih se je prvotno uporabljala referenčna točka sedeža (SRP - seat reference point), se zahtevane meritve opravijo ob upoštevanju referenčne točke sedeža, in ne indeksne točke sedeža, pri čemer je uporaba referenčne točke sedeža jasno navedena (glej Prilogo 1).

( 10 ) Uporabniki morajo upoštevati, da se indeksna točka sedeža določi po standardu ISO 5353 in je fiksna točka glede na traktor, ki se ne premika, ko sedež ni nastavljen v sredinskem položaju. Za določitev varnega prostora se sedež nastavi v skrajni zadnji najvišji položaj.“

( 11 ) Seštevek trajne in elastične deformacije, izmerjene na točki, ko se doseže zahtevana raven energije.“