01986L0278 — SL — 01.01.2022 — 006.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA SVETA z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (86/278/EGS) (UL L 181 4.7.1986, str. 6)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	DIREKTIVA SVETA z dne 23. decembra 1991	L 377	48	31.12.1991
M2	UREDBA SVETA (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003	L 122	36	16.5.2003
M3	UREDBA (ES) št. 219/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2009	L 87	109	31.3.2009
►M4	SKLEP (EU) 2018/853 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018	L 150	155	14.6.2018
►M5	UREDBA (EU) 2019/1010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019	L 170	115	25.6.2019

spremenjena z:

AKT O pogojih pristopa republike avstrije, republike finske in kraljevine švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji evropska unija

C 241

29.8.1994

▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 12. junija 1986

o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu

(86/278/EGS)

Člen 1

Namen te direktive je urediti uporabo blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu na tak način, da se preprečijo škodljivi učinki na tla, vegetacijo, živali in ljudi, ter s tem spodbujati pravilno uporabo blata iz čistilnih naprav.

Člen 2

Za namene te direktive pomeni izraz:

(a)

„blato“:

(i)

odpadno blato iz čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod iz gospodinjstev ali komunalnih odpadnih vod in iz drugih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod podobne sestave, kot so odpadne vode iz gospodinjstev in komunalne odpadne vode;

(ii)

odpadno blato iz pretočnih greznic in drugih podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda;

(iii)

odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso navedene v (i) in (ii);

(b)

„obdelano blato“:

blato, ki je bilo biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno ali kako drugače ustrezno predelano, tako da se znatno zmanjša sposobnost vrenja in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe;

(c)

„kmetijstvo“:

gojenje vseh vrst kulturnih rastlin za prodajo in preskrbo z živili, tudi za živinorejo;

(d)

„uporaba“:

vnašanje blata v tla ali kakršna koli druga uporaba blata na in v tleh;

▼M5

(e)

„storitve v zvezi s prostorskimi podatki“ pomeni storitve v zvezi s prostorskimi podatki, kot so opredeljene v točki 4 člena 3 Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(f)

„zbirka prostorskih podatkov“ pomeni zbirko prostorskih podatkov, kot je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2007/2/ES.

▼B

Člen 3

Blato iz člena 2(a)(i) se sme uporabljati v kmetijstvu samo v skladu s to direktivo.

Brez poseganja v Direktivi 75/442/EGS in 78/319/EGS:

—

se blato iz člena 2 (a) (ii) sme uporabljati v kmetijstvu pod pogoji, za katere zadevna država članica meni, da so nujni za varovanje zdravja ljudi in okolja,

—

se blato iz člena 2(a)(iii) sme uporabljati v kmetijstvu samo, če je zadevna država članica s predpisi uredila njegovo uporabo.

Člen 4

Vrednosti za koncentracije težkih kovin v tleh, v katera se vnaša blato, koncentracije težkih kovin v blatu ter največje letne količine teh težkih kovin, ki se smejo vnesti v tla, namenjena kmetijstvu, so določene v prilogah I A, I B in I C.

Člen 5

Brez poseganja v člen 12:

Države članice prepovejo uporabo blata, kadar koncentracija ene ali več težkih kovin v tleh presega mejne vrednosti, ki so jih določile v skladu s Prilogo I A, ter storijo vse potrebno za zagotovitev, da te mejne vrednosti zaradi uporabe blata niso presežene.

Države članice s predpisi uredijo uporabo blata tako, da kopičenje težkih kovin v tleh ne povzroči preseganja mejnih vrednosti iz odstavka 1. Da to dosežejo, uporabijo enega od postopkov, predvidenih v (a) in (b) spodaj:

(a)

Države članice določijo najvišje količine blata, izražene v tonah suhe snovi, ki se smejo letno vnesti na enoto površine tal, pri čemer se upoštevajo mejne vrednosti za koncentracijo težkih kovin v blatu, določene v skladu s Prilogo I B; ali

(b)

Države članice zagotovijo spoštovanje v Prilogi I C določenih mejnih vrednosti za količine kovin, vnesenih v tla na enoto površine in časovno enoto.

Člen 6

Brez poseganja v člen 7:

(a)

je treba blato pred uporabo v kmetijstvu obdelati. Ne glede na to lahko države članice pod pogoji, ki jih določijo same, dovolijo uporabo neobdelanega blata, če se to vbrizga ali vdela v tla;

(b)

proizvajalci blata iz čistilnih naprav uporabnikom redno zagotavljajo informacije iz Priloge II A.

Člen 7

Države članice prepovejo uporabo ali dobavo blata za uporabo:

(a)

na travišču ali pri pridelavi krmnih rastlinah, če je travišče namenjeno paši ali če je spravilo krmnih rastlin predvideno, preden preteče določeno obdobje. To obdobje, ki ga ob upoštevanju svoje zemljepisne lege in podnebnih razmer določijo države članice, nikakor ne sme biti krajše od treh tednov;

(b)

na tleh, kjer rastejo sadje in zelenjava, z izjemo sadnih dreves;

(c)

na površinah, namenjenih za gojenje sadja ali zelenjave, ki je običajno v neposrednem stiku s tlemi in se navadno uživa surova, za obdobje 10 mesecev pred in med samim spravilom pridelka.

Člen 8

Pri uporabi blata se spoštujejo naslednja pravila:

—

blato se uporablja tako, da se upošteva potreba rastlin po hranilih ter da se ne poslabša kakovost tal ter površinske in podzemne vode.

—

kadar se blato uporablja na tleh, katerih pH vrednost je nižja od 6, države članice upoštevajo povečano mobilnost težkih kovin in njihovo razpoložljivost za pridelke ter, če je potrebno, znižajo mejne vrednosti, ki so jih določile v skladu s Prilogo I A.

Člen 9

Blato in tla, na katerih se uporabi, se analizirata, kot je opisano v prilogah II A in II B.

Referenčne metode za vzorčenje in analizo so navedene v Prilogi II C.

▼M5

Člen 10

Države članice zagotovijo vodenje tekočih evidenc in da je v teh evidencah zabeleženo naslednje:

(a)

količine proizvedenega blata in količine blata, dobavljenega za uporabo v kmetijstvu;

(b)

sestava in lastnosti blata glede na parametre iz Priloge II A;

(c)

vrsta izvedene obdelave, kot je določena v točki (b) člena 2;

(d)

imena in naslovi prejemnikov blata ter kraj njegove uporabe;

(e)

vse druge informacije v zvezi s prenosom in izvajanjem te direktive, ki jih države članice Komisiji zagotovijo v skladu s členom 17.

Storitve v zvezi s prostorskimi podatki se uporabijo za predstavitev zbirk prostorskih podatkov, vključenih v informacije, zabeležene v teh evidencah.

Evidence iz odstavka 1 tega člena se dajo na voljo javnosti na lahko dostopen način za vsako koledarsko leto, in sicer v osmih mesecih po koncu zadevnega koledarskega leta, v zbirni obliki, kot je določena v Prilogi k Odločbi Komisije 94/741/ES ( 2 ), ali drugi zbirni obliki, določeni v skladu s členom 17 te direktive.

Države članice Komisiji prek elektronskih sredstev sporočijo informacije iz prvega pododstavka tega odstavka.

Informacije o metodah obdelave in rezultati analiz se sporočijo pristojnim organom.

▼B

Člen 11

Države članice smejo iz člena 6(b) in člena 10(1) (b), (c) in (d) in odstavka 2 izvzeti blato iz čistilnih naprav z zmogljivostjo manj kot 300 kg BPK5 dnevno, kar ustreza 5 000 populacijskim enotam, ki so prvotno načrtovane za obdelavo odpadne vode iz gospodinjstev.

Člen 12

Kadar razmere tako zahtevajo, smejo države članice sprejeti strožje ukrepe, kot so predvideni v tej direktivi.

Vsaka taka odločitev se sporoči Komisiji v skladu z obstoječimi dogovori.

▼M4

Člen 13

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a za spremembo prilog z namenom prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Prvi odstavek se ne uporablja za parametre in vrednosti iz prilog I A, I B in I C, kakršne koli dejavnike, ki lahko vplivajo na oceno navedenih vrednosti, ter parametre za analizo iz prilog II A in II B.

▼M4 —————

▼M4

Člen 15

Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼M4

Člen 15a

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2018. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 5 ).

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 16

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v treh letih po notifikaciji te direktive.

O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

▼M5

Člen 17

Komisija je pooblaščena, da z izvedbenimi akti določi obliko, v skladu s katero morajo države članice zagotoviti informacije o izvajanju te direktive, kot se zahteva s členom 10. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Službe Komisije objavijo pregled na ravni celotne Unije, vključno s kartami, na podlagi podatkov, ki jih države članice zagotovijo na podlagi člena 10 in tega člena.

▼B

Člen 18

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I A

MEJNE VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE TEŽKIH KOVIN V TLEH

(mg/kg suhe snovi v reprezentativnem vzorcu, kot je določen v Prilogi II C, tal s pH od 6 do 7)

Parametri	Mejne vrednosti (1)
kadmij	1 do 3
baker (2)	50 do 140
nikelj (2)	30 do 75
svinec	50 do 300
cink (2)	150 do 300
živo srebro	1 do 1,5
krom (3)	—
(1) Države članice lahko dovolijo, da se mejne vrednosti, ki jih določijo presežejo, če se blato uporablja na zemljišču, ki je v času notifikacije te direktive namenjeno odlaganju blata, vendar pa se na njem za prodajo gojijo kulturne rastline izključno za krmo. Države članice morajo obvestiti Komisijo o številu in vrsti takih zemljišč. Prav tako morajo poskrbeti, da iz tega ne izhaja nevarnost za zdravje ljudi ali okolje. (2) Države članice lahko dovolijo, da se mejne vrednosti, ki jih določijo, presežejo glede teh parametrov na tleh s pH, ki je stalno višji od 7. Najvišja dovoljenja koncentracija teh težkih kovin ne sme v nobenem primeru preseči teh vrednosti za več kot 50 %. Države članice morajo poskrbeti, da iz tega ne izhaja nevarnost za zdravje ljudi ali okolje in zlasti za podzemne vode. (3) Trenutno ni mogoče določiti mejnih vrednosti za krom. Svet bo te mejne vrednosti določil kasneje, na podlagi predlogov, ki jih mora Komisija predložiti v enem letu po notifikaciji te direktive.

PRILOGA I B

MEJNE VREDNOSTI ZA KONCENTRACIJE TEŽKIH KOVIN V BLATU, KI SE UPORABLJA V KMETIJSTVU

(mg/kg suhe snovi)

Parametri	Mejne vrednosti
kadmij	20 do 40
baker	1 000 do 1 750
nikelj	300 do 400
svinec	750 do 1 200
cink	2 500 do 4 000
živo srebro	16 do 25
krom (1)	—
(1) Trenutno ni mogoče določiti mejnih vrednosti za krom. Svet bo te mejne vrednosti določil kasneje, na podlagi predlogov, ki jih mora Komisija predložiti v enem letu po notifikaciji te direktive.

PRILOGA I C

MEJNE VREDNOSTI ZA KOLIČINE TEŽKIH KOVIN, KI SE SMEJO NA PODLAGI 10-LETNEGA POVPREČJA LETNO VNESTI V KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

(kg/ha/leto)

Parametri	Mejne vrednosti (1)
kadmij	0,15
baker	12
nikelj	3
svinec	15
cink	30
živo srebro	0,1
krom (2)	—
(1) Države članice lahko dovolijo, da se te mejne vrednosti presežejo, če se blato uporabi na zemljiščih, ki so v času notifikacije te direktive, namenjena odlaganju blata, vendar pa se na njih za prodajo gojijo kulturne rastline izključno za krmo. Države članice morajo obvestiti Komisijo o številu in vrsti takih zemljišč. Prav tako morajo poskrbeti, da iz tega ne izhaja nevarnost za zdravje ljudi ali okolje. (2) Trenutno ni mogoče določiti mejnih vrednosti za krom. Svet bo te mejne vrednosti določil kasneje, na podlagi predlogov, ki jih mora Komisija predložiti v enem letu po notifikaciji te direktive.

PRILOGA II A

ANALIZA BLATA

1.	Praviloma je treba blato analizirati najmanj vsakih šest mesecev. Kadar se pojavljajo spremembe v značilnostih čiščenja odpadnih voda, je treba pogostnost analiz povečati. Če se rezultati analiz v enem letu znatno ne razlikujejo, je treba blato analizirati vsaj vsakih 12 mesecev.

Kadar za blato iz čistilnih naprav v smislu člena 11 v posamezni državi članici analiza blata ni bila opravljena v 12 mesecih pred začetkom izvajanja te direktive, je treba analizo opraviti v prvih 12 mesecih izvajanja te direktive ali, če je to ustrezno, v šestih mesecih po odločitvi o dovoljeni uporabi blata iz take naprave v kmetijstvu. Države članice se odločijo o pogostnosti nadaljnjih analiz na podlagi rezultatov začetne analize, vsake spremembe v vrsti čiščene odpadne vode in katerih koli drugih pomembnih dejavnikov.

3.	Ob upoštevanju določb odstavka 4 mora analiza vključevati naslednje parametre: — suha snov, organska snov, — pH, — dušik in fosfor, — kadmij, baker, nikelj, svinec, cink, živo srebro, krom.

4.	Če je bilo za baker, cink in krom pristojnemu organu zadevne države članice zadovoljivo dokazano, da v odpadni vodi po čiščenju na čistilni napravi, ti elementi niso prisotni ali pa so prisotni le v zanemarljivih količinah, o pogostnosti analiz, ki jih je treba opraviti, odločijo države članice.

PRILOGA II B

ANALIZA TAL

Kadarkoli se uporablja blato, ki ni blato iz čistilnih naprav iz člena 11, morajo države članice najprej zagotoviti, da vsebnost težkih kovin v tleh ne presega mejnih vrednosti, določenih v skladu s Prilogo I A. V ta namen države članice odločijo, katere analize je treba opraviti, pri tem pa upoštevajo razpoložljive znanstvene podatke o značilnostih in homogenosti tal.

2.	Države članice odločijo o pogostnosti nadaljnjih analiz, pri čemer upoštevajo vsebnost kovin v tleh pred uporabo blata, količino in sestavo uporabljenega blata ter vse druge pomembne dejavnike.

3.	Analiza naj vključuje naslednje parametre: — pH, — kadmij, baker, nikelj, svinec, cink, živo srebro in krom.

PRILOGA II C

VZORČENJE IN ANALITSKE METODE

1. Vzorčenje tal

Reprezentativne vzorce tal za analizo naj bi se običajno sestavili z mešanjem 25 vzorcev, odvzetih na območju, ki ne presega 5 hektarjev istovrstne kmetijske rabe tal.

Vzorce je treba jemati do globine 25 cm, razen če je globina površinske plasti tal manjša od te vrednosti; globina vzorčenja v tem primeru ne sme biti manjša od 10 cm.

2. Vzorčenje blata

Blato je treba vzorčiti po obdelavi, vendar pred dobavo uporabniku, pri čemer mora biti vzorec reprezentativen za proizvodnjo blata.

3. Analitske metode

Analizo težkih kovin je treba opraviti s kislinskim razklopom. Referenčna analitska metoda mora biti atomska absorpcijska spektrometrija, meja detekcije za vsako kovino pa naj ne bo višja od 10 % ustrezne mejne vrednosti.

( 1 ) Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

( 2 ) Odločba Komisije 94/741/ES z dne 24. oktobra 1994 o vprašalnikih za poročila držav članic o izvajanju določenih direktiv v sektorju odpadkov (izvajanje Direktive Sveta 91/692/EGS) (UL L 296, 17.11.1994, str. 42).

( 3 ) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

( 4 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( 5 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.