01980L0181 — SL — 13.06.2020 — 005.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
►B
|
DIREKTIVA SVETA
z dne 20. decembra 1979
o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS
(80/181/EGS)
(UL L 039 15.2.1980, str. 40)
|
spremenjena z:
▼B
DIREKTIVA SVETA
z dne 20. decembra 1979
o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS
(80/181/EGS)
Člen 1
V tej direktivi so zakonske merske enote, ki se morajo uporabljati za izražanje veličin:
(a)
tiste enote, ki so naštete v Poglavju I priloge;
▼M4
(b)
tiste enote, ki so naštete v poglavju II Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile odobrene 21. aprila 1973;
▼M2
(c)
tiste enote, ki so naštete v poglavju III Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene, in do datuma, ki ga določijo te države. Ta datum ne sme biti po 31. decembru 1994;
(d)
tiste enote, ki so naštete v poglavju IV Priloge, samo v tistih državah članicah, v katerih so bile na dan 21. aprila 1973 dovoljene, in do datuma, ki ga določijo te države. Ta datum ne sme biti po 31. decembru 1999.
▼B
Člen 2
▼M4
(a)
Obveznosti, ki izhajajo iz člena 1, se nanašajo na merilne instrumente, ki se uporabljajo, na merjenja, ki se izvajajo, in na navedbe količin, izražene v merskih enotah.
▼B
(b)
Ta direktiva ne sme vplivati na uporabo enot, ki sicer niso določene kot obvezne s to direktivo, se pa uporabljajo v zračnem in pomorskem transportu ter v železniškem prometu in so bile določene z mednarodnimi konvencijami oziroma sporazumi, ki zavezujejo Skupnost oziroma države članice.
Člen 3
1. V tej direktivi so „dodatne navedbe“ ena ali več navedb veličine, izražene v merskih enotah, ki niso vsebovane v poglavju I priloge, ki so dodani k navedbi veličine, izražene v enoti, ki je vsebovana v tem poglavju.
▼M4
2. Odobri se uporaba dodatnih zapisov.
▼B
3. Države članice pa lahko zahtevajo, da merilni instrumenti navajajo veličine z eno samo predpisano mersko enoto.
4. Navedbe, ki so izraženo v eni od merskih enot, naštetih v poglavju I, morajo prevladovati. Navedbe, izražene v merskih enotah, ki niso naštete v poglavju I, morajo biti izražene z znaki, ki niso večji od znakov, ki ustrezajo navedbam v enotah, naštetih v poglavju I.
▼M2 —————
▼B
Člen 4
Uporaba merskih enot, ki niso ali niso več zakonite, se dovoli:
—
za izdelke in opremo, ki so bili na dan sprejetja te direktive že na trgu in/ali v uporabi,
—
za sestavne dele in dele izdelkov in opreme, ki so potrebni za nadomestitev ali zamenjavo sestavnih delov ali delov zgornjih izdelkov in opreme.
Uporaba predpisanih merskih enot pa se lahko zahteva za kazalnike merilnih instrumentov.
Člen 5
Mednarodni standard ISO 2955 z dne
►M2
15. maja 1983 ◄ „Obdelava informacij - Predstavitve enot SI in drugih enot za uporabo v sistemih z omejenimi nabori znakov“ se uporablja na področju, ki ga zajema prvi odstavek le-tega.
Člen 6
S 1. oktobrom 1981 se prekliče Direktiva 71/354/EGS.
▼M2 —————
▼M3
Člen 6a
Vprašanja v zvezi z izvajanjem te direktive, še zlasti kar zadeva dodatne navedbe, se ponovno pregledajo in se po potrebi po postopku iz člena 18 Direktive Sveta 71/316/EGS (
1
) sprejmejo ustrezni ukrepi.
▼M4
Člen 6b
Komisija spremlja dogajanje na trgu v zvezi s to direktivo in njenim izvajanjem glede nemotenega delovanja notranjega trga in mednarodne trgovine ter Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2019 v zvezi s tem dogajanjem predloži poročilo, kateremu po potrebi priloži ustrezne predloge.
▼B
Člen 7
(a)
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1981. O tem takoj obvestijo Komisijo..
Te določbe se začnejo uporabljati s 1. oktobrom 1981.
(b)
Od dne notifikacije te direktive države članice tudi zagotavljajo, da bo Komisija dovolj zgodaj, da bo lahko predložila svoje pripombe, obveščena o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih namerava sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 8
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA
POGLAVJE I
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(a)
1. ENOTE SI TER PRIPADAJOČI DESETIŠKI VEČKRATNIKI IN MANJKRATNIKI
▼M5
1.1 Osnovne enote SI
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
|
čas
|
sekunda
|
s
|
|
dolžina
|
meter
|
m
|
|
masa
|
kilogram
|
kg
|
|
električni tok
|
amper
|
A
|
|
termodinamična temperatura
|
kelvin
|
K
|
|
množina snovi
|
mol
|
mol
|
|
svetilnost
|
kandela
|
cd
|
Opredelitve osnovnih enot SI:
Enota za čas
Sekunda, simbol s, je enota SI za čas. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost frekvence cezija Δν
Cs, tj. frekvence prehoda med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133, ki je 9 192 631 770 , izražena v enoti Hz, kar je enako s–1.
Enota za dolžino
Meter, simbol m, je enota SI za dolžino. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost hitrosti svetlobe v vakuumu c, ki je 299 792 458 , izražena v enoti m/s, pri čemer je sekunda opredeljena z Δν
Cs.
Enota za maso
Kilogram, simbol kg, je enota SI za maso. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost Planckove konstante h, ki je 6,626 070 15 × 10–34, izražena v enoti J s, kar je enako kg m2 s–1, pri čemer sta meter in sekunda opredeljena s c in Δν
Cs.
Enota za električni tok
Amper, simbol A, je enota SI za električni tok. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost osnovnega naboja e, ki je 1,602 176 634 × 10–19, izražena v enoti C, kar je enako A s, pri čemer je sekunda opredeljena z Δν
Cs.
Enota za termodinamično temperaturo
Kelvin, simbol K, je enota SI za termodinamično temperaturo. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost Boltzmannove konstante k, ki je 1,380 649 × 10–23, izražena v enoti J K–1, kar je enako kg m2 s–2 K–1, pri čemer so kilogram, meter in sekunda opredeljeni s h, c in Δν
Cs.
Enota za množino snovi
Mol, simbol mol, je enota SI za množino snovi. En mol vsebuje natanko 6,022 140 76 × 1023 osnovnih delcev. Ta številka je nespremenljiva številčna vrednost Avogadrove konstante N
A, izražena v enoti mol–1 in imenovana Avogadrovo število.
Množina snovi, simbol n, sistema je meritev števila določenih osnovnih delcev. Osnovni delec je lahko atom, molekula, ion, elektron, kakršen koli drug delec ali določena skupina delcev.
Enota za svetilnost
Kandela, simbol cd, je enota SI za svetilnost v določeni smeri. Opredeljena je kot nespremenljiva številčna vrednost svetilne učinkovitosti monokromatskega sevanja s frekvenco 540 × 1012 Hz, K
cd, ki je 683, izražena v enoti lm W–1, kar je enako cd sr W–1 ali cd sr kg–1 m–2 s3, pri čemer so kilogram, meter in sekunda opredeljeni s h, c in Δν
Cs.
1.1.1 Posebno ime in simbol izpeljane enote SI za temperaturo za izražanje temperature po Celziju
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
|
temperatura po Celziju
|
stopinja Celzija
|
°C
|
Temperatura po Celziju t je opredeljena kot razlika t = T – T0
med dvema termodinamičnima temperaturama T in T
0, pri čemer je T
0 = 273,15 K. Interval ali razliko v temperaturi je mogoče izraziti bodisi v kelvinih bodisi v stopinjah Celzija. Enota „stopinja Celzija“ je enakovredna enoti „kelvin“.
▼M4
1.2 Izpeljane enote SI
▼M4 —————
▼M4
1.2.2 Splošno pravilo za izpeljane enote SI
Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.
1.2.3 Izpeljane enote SI s posebnimi imeni in simboli
|
Veličina
|
Enota
|
Izraženo
|
|
Ime
|
Simbol
|
z drugimi enotami SI
|
z osnovnimi enotami SI
|
|
ravninski kot
|
radian
|
rad
|
|
m · m–1
|
|
prostorski kot
|
steradian
|
sr
|
|
m2 · m–2
|
|
frekvenca
|
herc, hertz
|
Hz
|
|
s–1
|
|
sila
|
njuten, newton
|
N
|
|
m · kg · s–2
|
|
tlak, napetost
|
paskal, pascal
|
Pa
|
N · m–2
|
m–1 · kg · s–2
|
|
energija, delo, toplota
|
džul, joule
|
J
|
N · m
|
m2 · kg · s–2
|
|
moč (1), energijski tok
|
Vat, watt
|
W
|
J · s–1
|
m2 · kg · s–3
|
|
Elektrina, električni naboj
|
kulon, coulomb
|
C
|
|
s · A
|
|
Električni potencial, razlika, potencialov lastna (vsebovana) napetost
|
volt
|
V
|
W · A–1
|
m2 · kg · s–3 · A–1
|
|
Električna upornost
|
ohm
|
Ω
|
V · A–1
|
m2 · kg · s–3 · A–2
|
|
Prevodnost
|
simens, siemens
|
S
|
A · V–1
|
m–2 · kg–1 · s3 · A2
|
|
Kapacitivnost
|
farad
|
F
|
C · V–1
|
m–2 · kg–1 · s4 · A2
|
|
Magnetni pretok
|
veber, weber
|
Wb
|
V · s
|
m2 · kg · s–2 · A–1
|
|
Gostota magnetnega pretoka
|
tesla
|
T
|
Wb · m–2
|
kg · s–2 · A–1
|
|
Induktivnost
|
henri, henry
|
H
|
Wb · A–1
|
m2 · kg · s–2 · A–2
|
|
Svetlobni tok
|
lumen
|
lm
|
cd · sr
|
cd
|
|
Osvetljenost
|
luks, lux
|
lx
|
lm · m–2
|
m–2 · cd
|
|
Aktivnost (radionuklida)
|
bekerel, becquerel
|
Bq
|
|
s–1
|
|
Absorbirana doza, specifična uvožena energija, kerma, indeks absorbirane doze
|
grej, gray
|
Gy
|
J · kg–1
|
m2 · s–2
|
|
Ekvivalentna doza
|
sivert, sievert
|
Sv
|
J · kg–1
|
m2 · s–2
|
|
Katalitična aktivnost
|
katal
|
kat
|
|
mol · s–1
|
|
(1) Posebni imeni za enoto moči: ime volt-amper (simbol „VA“), kadar se uporablja za izražanje navidezne moči izmeničnega električnega toka, in var (simbol „var“), kadar se uporablja za izražanje jalove električne moči. „Var“ ni vključen v resolucije CGPM.
|
Enote izpeljane iz osnovnih enot SI so lahko izražene z izrazi, naštetimi v poglavju I.
Izpeljane enote SI so lahko izražene s posebnimi imeni in simboli iz zgornje preglednice; na primer enota SI za dinamično viskoznost je lahko izražena kot m–1 · kg · s–1 or N · s · m–2 or Pa · s.
▼B
1.3 Predpone in pripadajoči simboli, ki se uporabljajo za določanje posameznih desetiških večkratnikov in manjkratnikov
▼M3
|
Faktor
|
Predpona
|
Simbol
|
|
1024
|
jota
|
Y
|
|
1021
|
zeta
|
Z
|
|
1018
|
eksa
|
E
|
|
1015
|
peta
|
P
|
|
1012
|
tera
|
T
|
|
109
|
giga
|
G
|
|
106
|
mega
|
M
|
|
103
|
kilo
|
k
|
|
102
|
hekto
|
h
|
|
101
|
deka
|
da
|
|
10-1
|
deci
|
d
|
|
10-2
|
centi
|
c
|
|
10-3
|
mili
|
m
|
|
10-6
|
mikro
|
μ
|
|
10-9
|
nano
|
n
|
|
10-12
|
piko
|
p
|
|
10-15
|
femto
|
f
|
|
10-18
|
ato
|
a
|
|
10-21
|
zepto
|
z
|
|
10-24
|
jokto
|
y
|
▼B
Imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enote za maso se tvorijo z dodajanjem predpon k besedi „gram“ in pripadajočih simbolov k simbolu „g“.
Če je izpeljana enota izražena v obliki ulomka, se lahko pripadajoči večkratniki in manjkratniki označijo z dodajanjem predpone k enotam v števcu ali imenovalcu, ali v obeh delih.
Sestavljene predpone, t. j. predpone, ki so sestavljene iz več, zgoraj navedenih predpon, ki so postavljene ena poleg druge, se ne smejo uporabljati.
1.4 Posebna dovoljena imena in simboli desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Vrednost
|
|
Prostornina
|
liter
|
l ali L (1)
|
1 l = 1 dm3 = 10-3 m3
|
|
Masa
|
tona
|
T
|
1 t = 1 Mg = 103 kg
|
|
tlak, napetost
|
bar
|
bar (2)
|
1 bar = 105 Pa
|
|
(1) Za enoto liter se lahko uporabljata simbola „l“ in „L“.
(2) Enota, ki je v knjižici Mednarodnega urada za uteži in mere uvrščena med enote, ki so začasno dovoljene.
|
Opomba:Predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3, se lahko uporabljajo skupaj z enotami in simboli iz preglednice 1.4.
2. ENOTE, KI SO DEFINIRANE NA PODLAGI ENOT SI, A NISO DESETIŠKI VEČKRATNIKI OZIROMA MANJKRATNIKI LE-TEH
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Vrednost
|
|
ravninski kot
|
Revolucija* (1), ()
|
|
1 revolucija = 2 π rad
|
|
Stopinja* ali gon*
|
gon*
|
|
|
Stopinja
|
°
|
|
|
kotna minuta
|
′
|
|
|
kotna sekunda
|
′′
|
|
|
čas
|
Minuta
|
min
|
1 min = 60 s
|
|
Ura
|
h
|
1 h = 3 600 s
|
|
Dan
|
d
|
1 d = 86 400 s
|
|
(1) Znak (*) za imenom enote oziroma simbolom pomeni, da se ta ne pojavlja v seznamih CGPM, CIPM ali BIPM. To velja za celotni Dodatek.
(2) Mednarodni simbol ne obstaja.
|
Opomba:Predpone, ki so naštete v točki 1.3, se lahko uporabljajo le skupaj z imeni „stopinja“ ali „gon“ ter s simbolom „gon“.
▼M3
3. ENOTI, UPORABLJENI V SISTEMU SI, KATERIH VREDNOST V SI JE DOBLJENA Z EKSPERIMENTOM
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Definicija
|
|
energija
|
elektronvolt
|
eV
|
Elektronvolt je kinetična energija, ki nastane ob prehodu elektrona skozi vakuum z razliko potenciala 1 volt.
|
|
masa
|
poenotena atomska masna enota
|
u
|
Poenotena atomska masna enota je enaka 1/12 mase atoma nuklida 12C.
|
Opomba: Skupaj s tema dvema enotama in njunima simboloma se lahko uporabljajo predpone in pripadajoči simboli, našteti v točki 1.3.
▼B
4. ENOTE IN IMENA ENOT, KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH
|
Veličina
|
Enota
|
|
Ime
|
Simbol
|
Vrednost
|
|
lomnost optičnih sistemov
|
dioptrija*
|
|
1 dioptrija = 1 m-1
|
|
masa dragih kamnov
|
metrski karat
|
|
1 metrični karat = 2 × 10-4 kg
|
|
ploščina kmetijskega in zazidalnega zemljišča
|
ar
|
a
|
1 a = 102 m2
|
|
dolžinska masa tekstilne preje in sukanca
|
teks*
|
tex*
|
1 tex = 10-6 kg · m-1
|
|
▼M1
|
|
krvni tlak in tlak drugih telesnih tekočin
|
milimeter živega srebra*
|
mmHg*
|
1 mmHg = 133,322 Pa
|
|
presek
|
barn
|
b
|
1 b = 10-28 m2
|
|
▼B
|
Opomba:
►M1
Predpone in njihovi simboli, našteti pod točko 1.3, se razen milimetra živega srebra in njegovega simbola lahko uporabljajo skupaj z zgornjimi enotami in simboli. Večkratnik 102a pa se imenuje „hektar“. ◄
5. SESTAVLJENE ENOTE
Kombinacije enot, naštetih v poglavju I, tvorijo sestavljene enote.
▼M2
POGLAVJE II
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(b), KI SO DOVOLJENE SAMO ZA DOLOČENO UPORABO
|
Področje uporabe
|
Enota
|
|
Ime
|
Približna vrednost
|
Simbol
|
|
cestnoprometni znaki, merjenje razdalje in hitrosti
|
milja
|
1 milja =
|
1 609 m
|
mile
|
|
jard
|
1 yd =
|
0,9144 m
|
yd
|
|
čevelj
|
1 ft =
|
0,3048 m
|
ft
|
|
cola, palec
|
1 in =
|
2,54 × 10-2 m
|
in
|
|
prodaja točenega piva in jabolčnika; mleko v povratni posodi
|
pint
|
1 pt =
|
0,5683 × 10-3 m3
|
pt
|
|
▼M4 —————
|
|
▼M2
|
|
promet s plemenitimi kovinami
|
unča
|
1 oz tr =
|
31,10 × 10-3 kg
|
oz tr
|
▼M4
Enote, naštete v tem poglavju, se lahko medsebojno ali z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.
▼B
POGLAVJE III
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(c)
VELIČINE, IMENA ENOT, SIMBOLI IN PRIBLIŽNE VREDNOSTI
▼M2 —————
|
Dolžina
|
|
cola, palec
|
1 in = 2,54 × 10-2 m
|
|
čevelj
|
1 ft = 0,3048 m
|
|
▼M2 —————
|
|
▼B
|
|
milja
|
1 mile = 1 609 m
|
|
jard
|
1 yard = 0,9144 m
|
|
Ploščina
|
|
kvadratni čevelj
|
1 sq ft = 0,929 × 10-1 m2
|
|
aker
|
1 ac = 4 047 m2
|
|
kvadratni jard
|
1 sq yd = 0,8361 m2
|
|
Prostornina
|
|
tekočinska unča
|
1 fl oz = 28,41 × 10-6 m3
|
|
gill
|
1 gill = 0,1421 × 10-3 m3
|
|
pint
|
1 pt = 0,5683 × 10-3 m3
|
|
kvart
|
1 qt = 1,137 × 10-3 m3
|
|
galona
|
1 gal = 4,546 × 10-3 m3
|
|
Masa
|
|
unča (angl. utežna mera)
|
1 oz = 28,35 × 10-3 kg
|
|
unča (za plemenite kovine)
|
1 oz tr = 31,10 × 10-3 kg
|
|
funt
|
1 lb = 0,4536 kg
|
|
Energija
|
|
Kalorija
|
1 kalorija = 105,506 × 106 J
|
Do datuma, ki se določi po členu 1(c), se lahko enote, naštete v poglavju III, medsebojno in z enotami iz poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.
▼M2
POGLAVJE IV
ZAKONSKE MERSKE ENOTE IZ ČLENA 1(d), KI SO DOVOLJENE SAMO NA DOLOČENIH PODROČJIH
|
Področje uporabe
|
Enota
|
|
Ime
|
Približna vrednost
|
Simbol
|
|
pomorska navigacija
|
seženj
|
1 fm =
|
1,829 m
|
fm
|
|
pivo, jabolčnik, vode, limonade in sadni sokovi v povratni posodi
|
pint
|
1 pt =
|
0,5683 × 10-3 m3
|
pt
|
|
tekočinska unča
|
1 fl oz =
|
28,41 × 10-6 m3
|
fl oz
|
|
žgane pijače
|
gill
|
1 gill =
|
0,142 × 10-3 m3
|
gill
|
|
blago, ki se prodaja razsuto
|
unča
(avoir dupois)
|
1 oz =
|
28,35 × 10-3 kg
|
oz
|
|
funt
|
1 lb =
|
0,4536 kg
|
lb
|
|
oskrba s plinom
|
kalorija
|
1 therm =
|
105,506 × 105 J
|
therm
|
Enote, naštete v tem poglavju, se lahko do datuma, ki se določi po členu 1(d), medsebojno ali z enotami iz. poglavja I kombinirajo v sestavljene enote.