1979R0357 — SL — 01.01.2007 — 005.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA SVETA (EGS) št. 357/79 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjih vinogradov (UL L 054, 5.3.1979, p.124) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 195 |
10 |
29.7.1980 |
||
|
L 373 |
5 |
29.12.1981 |
||
|
L 362 |
8 |
31.12.1985 |
||
|
L 54 |
22 |
1.3.1986 |
||
|
L 353 |
8 |
17.12.1990 |
||
|
L 289 |
4 |
24.11.1993 |
||
|
L 291 |
2 |
30.10.1998 |
||
|
UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003 |
L 284 |
1 |
31.10.2003 |
|
|
L 363 |
1 |
20.12.2006 |
||
spremenjena z:
|
L 291 |
17 |
19.11.1979 |
||
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
|
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
UREDBA SVETA (EGS) št. 357/79
z dne 5. februarja 1979
o statističnih raziskovanjih vinogradov
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ker Komisija za izpolnitev svojih nalog iz Pogodbe in določb Skupnosti o skupni tržni ureditvi za vino zahteva točne in sprotno ažurirane podatke o potencialu proizvodnje v vinogradih Skupnosti in o srednjeročnih trendih proizvodnje in ponudbe;
ker je bilo v členu 1 Uredbe št. 24 o postopni vzpostavitvi skupne tržne ureditve za vina ( 3 ) predpisano, da morajo države članice najkasneje do 31. decembra 1964 pripraviti register vinogradov in ga potem redno ažurirati;
ker Uredba Komisije (EGS) št. 26/64 z dne 28. februarja 1964, ki določa dodatne predpise za pripravo registra vinogradov in za njegovo vodenje in sprotno ažuriranje ( 4 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1456/76 ( 5 ), določa, da je treba vsakih deset let, s pričetkom leta 1979, opraviti popolno revizijo registra vinogradov Skupnosti iz člena 3(1);
ker register v ožjem smislu vključuje obsežno administrativno delo v zvezi z ustanovitvijo, obdelavo in stalnim ažuriranjem seznama ali registra, ki vsebuje podatke o lastnikih in o vseh vinogradniških zemljiških parcelah, z zadovoljivim številom podrobnosti za njihovo opredelitev; ker so register vinogradov v tem smislu vpeljale le nekatere države članice, ki so jih poleg tega uspele samo delno in v nerednih intervalih sprotno ažurirati; ker so nekatere države članice opravile raziskovanja vinogradov v različnih letih; ker zaradi tega nacionalni registri in raziskovanja ne omogočajo natančnega, enotnega in sinhroniziranega opazovanja potenciala proizvodnje in ponudbe na trgih vina Skupnosti;
ker morajo biti za ocenitev stanja in razvoja dogodkov na trgu vina Skupnosti vsakih deset let opravljena osnovna statistična raziskovanja s polnim pokritjem vinogradniških kmetij, pri čemer bi med osnovnimi raziskovanji morali izvesti manjša statistična raziskovanja samo za vinograde z različnimi sortami grozdja za proizvodnjo vina;
ker je v državah članicah treba, iz ekonomskih in tehničnih razlogov in glede na njihov omejeni pomen za trg Skupnosti, iz raziskovanj izključiti vse vinograde, ki obsegajo manj kot 500 ha in so zasajeni z na prostem gojeno trto, trto v rastlinjaku in trto, ki jo pridelovalci gojijo na zelo majhnih površinah izključno za lastne potrebe;
ker so potrebni podrobni podatki o izrabi vinogradov za pridelavo grozdja za vino, namiznega grozdja in sadilnega materiala za trte, kot tudi podatki o sortah in starosti trt; ker lahko zlasti zaradi prevelike proizvodnje namiznega vina nastanejo v določenih državah proizvajalkah resne težave v vinskem gospodarstvu; ker je zaradi tega treba ločeno voditi podatke za vinograde, ki so namenjeni proizvodnji kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom, in vinograde za proizvodnjo namiznih vin;
ker je treba stalno opazovati razvoj potenciala proizvodnje vina, bi morali izvajati letna vmesna raziskovanja o vseh spremembah v vinogradih z zasajenimi različnimi sortami grozdja za proizvodnjo vina, nastalih zaradi izkrčenja, nove zasaditve ali obnove;
ker je treba rezultate osnovnih in vmesnih raziskovanj čimprej poslati Komisiji;
ker je prav tako treba upoštevati statistične podatke, ki izhajajo iz izvajanja drugih določb Skupnosti, ki predpisujejo ukrepe za reorganizacijo proizvodnje vina v Skupnosti;
ker se z metodami vzorčnih raziskovanj na velikih vinogradniških površinah lahko dobijo natančni podatki ob zmernih stroških, bi morali državam članicam dovoliti izvedbo izčrpnih raziskovanj ali pa vzorčnih raziskovanj, pod pogojem, da se določijo standardi statistične zanesljivosti;
ker so vsako leto potrebni podatki o pridelku na hektar in o povprečni naravni moči alkohola v svežem grozdju, moštu in vinu, da bi na osnovi teh lahko ocenili proizvodnjo vina v Skupnosti; ker je glede na obstoj površin z zelo različnimi pridelki, treba vinograde z različnimi sortami grozdja za proizvodnjo vina razdeliti v razrede pridelka;
ker mora Komisija s predložitvijo poročil omogočiti Svetu, da preveri, do katere mere lahko izvedena raziskovanja in posredovani podatki prispevajo k doseganju ciljev te uredbe; ker mora tam, kjer je to ustrezno, predlagati usklajevanje uporabljenih metod;
ker morajo države članice in Komisija pri uporabi te uredbe čimbolj sodelovati; ker je treba po posvetovanju s Stalnim odborom za statistiko kmetijstva, ustanovljenim s Sklepom (EGS)72/279/ ( 6 ), določiti izvedbene predpise;
ker je treba določiti postopek, ki ga bo uporabljal Stalni odbor za statistiko kmetijstva;
ker statistična raziskovanja omogočajo pravočasno prilagajanje zmožnosti proizvodnje glede na povpraševanje na trgu; ker tako prilagajanje lahko precej zmanjša nenehno povečevanje stroškov, potrebnih za ukrepe na trgu vina; ker mora biti Skupnost finančno odgovorna za stroške, nastale v zadevnih državah članicah v zvezi s prvim osnovnim raziskovanjem, opravljenim na podlagi te uredbe;
ker je zaradi vzpostavitev sistema raziskovanj po tej uredbi posledično treba spremeniti nekatere določbe Skupnosti na področju vinarstva,
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Države članice, na katerih ozemlju skupno področje gojenih vinogradov na prostem obsega več kot 500 ha, izvedejo:
— vsakih deset let osnovna raziskovanja o vinogradih; prvo osnovno raziskovanje se izvede v letu 1979 ali pa najkasneje pred 1. aprilom 1980, in velja za stanje po izkrčitvi in zasaditvi v vinorodni sezoni 1978/79,
— od drugega leta naprej po opravljenem osnovnem raziskovanju, izvedejo vsako leto vmesna raziskovanja o spremembah v vinogradih z vinskimi sortami; prvo vmesno raziskovanje se izvede v letu 1981 in velja za spremembe med vinorodnima sezonama 1979/80 in 1980/81.
Vendar pa se prvi popis v Italiji lahko zaključi do 31. oktobra 1982 in se nanaša na stanje po izkrčitvi in zasaditvi v vinorodni sezoni 1981/82. Prvo vmesno raziskovanje v tej državi članici se opravi v letu 1984 in se nanaša na spremembe v dveh vinorodnih sezonah 1982/83 in 1983/84.
The first intermediate survey to be carried out in the territory of the former German Democratic Republic shall take place not later than two years after the first basic survey.
Če je raziskovanje Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev na podlagi Uredbe (EGS) št. 571/88 ( 7 ) predvideno v največ 12 mesecih glede na osnovno raziskovanje, določeno v prvi alinei prvega pododstavka, se lahko obe raziskovanji opravita istočasno. Države članice vnaprej obvestijo Komisijo o namenu uporabe te določbe.
2. Vinorodna sezona je tista, ki je določeno na podlagi člena 5(4) Uredbe (EGS) št. 337/79.
Člen 1a
Helenska republika izvede prvo osnovno raziskavo v skladu z določili te uredbe z letom 1982.
Vendar pa se za leto 1981 Helenska republika obveže, da bo predložila podatke v skladu z zahtevami člena 5.
Člen 1b
Kraljevina Španija opravi prvo osnovno raziskovanje v letu 1987 v skladu s to uredbo. To raziskovanje zajema stanje po izkrčitvi, novi zasaditvi ali obnovi v vinorodni sezoni 1986/87.
Republika Portugalska opravi prvo osnovno raziskovanje v letu 1989. To raziskovanje zajema stanje po izkrčitvi, novi zasaditvi ali obnovi v vinorodni sezoni 1988/89.
Člen 1c
Republika Avstrija bo prvo osnovno raziskavo izvedla v letu 1999. Ta raziskava bo zajela položaj po krčitvi, sajenju novih vinogradov in obnovi v vinorodni sezoni 1998/1999.
Člen 2
1. Osnovna raziskovanja pokrivajo vsa gospodarstva, ki imajo gojene vinograde običajno namenjene pridelavi grozdja, grozdnega mošta, vina ali sadilnega materiala za trte za prodajo.
2. Med osnovnimi raziskovanji se za vsako gospodarstvo iz odstavka 1 zabeležijo naslednje podrobnosti:
A. Kmetijska zemljišča v uporabi;
B. Površina gojenih vinogradov.
Površina z gojenimi vinogradi se po namembnosti pridelave razčleni v:
(a) površine, zasajene z vinskimi sortami grozdja, ki se naprej razčlenijo v:
— kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP),
— druge vrste vina:
—— vključno z vinom, ki je obvezno namenjeno proizvodnji določenih pitnih iz vina pridobljenih žganih pijač z zaščito porekla;
(b) površine z različnimi sortami namiznega grozdja;
(c) površine, zasajene s podlago za prihodnje cepljenje;
(d) površine, ki se obdelajo izključno za pridelavo sadilnega materiala za trte, ki se nadalje razdeli v:
— trsnice,
— matične nasade podlag;
(e) območja grozdja za sušenje.
Različne sorte, ki so istočasno uvrščene med vinske sorte in namizno grozdje, se zabeležijo glede na njihovo pretežno uporabo na zadevnih geografskih enotah.
3. Med osnovnimi raziskovanji se pri površinah z vinskimi sortami zabeležijo naslednje podrobnosti:
A. Različne sorte trte
V zadevnih državah članicah se za vsako geografsko enoto iz člena 4(3), ločeno zabeleži tiste sorte trte, ki skupaj tvorijo vsaj 70 % skupne površine zasajene z različnimi vinskimi sortami, v vsakem primeru pa so vštete tudi tiste sorte, ki se pridelajo na 3 % ali več omenjene površine. Druge sorte grozdja se lahko združi v skupine, glede na njegovo barvo.
Vendar pa lahko v zvezi z osnovnim raziskovanjem iz leta 1999 Republika Portugalska sporoči podatke o vinskih sortah, ki predstavljajo skupaj vsaj 53 % skupne površine, zasajene s trsi, namenjenimi pridelavi grozdja za vino.
B. Starost trte
Starost trte se računa od vinorodne sezone, ko je bila trta zasajena ali cepljena. Starostne skupine se za vsako zadevno državo članico določijo po postopku iz člena 8.
4. Ta uredba ne vpliva na določbe držav članic, ki predvidevajo raziskovanja vinogradov, ki zajemajo, skupaj s podatki iz odstavkov 2 in 3, še dodatne informacije, dobljene npr. kot rezultat raziskovanja obširnejšega področja od tistega iz odstavka 1, ali pa podatke iz bolj podrobnih seznamov posebnosti zadevnih vinogradov in gospodarstev. Tudi take dodatne rezultate je treba posredovati Komisiji.
Člen 3
1. Zadevne države članice pred 30. septembrom predhodnega leta predložijo Komisiji podroben opis metod, ki jih je treba uporabiti za osnovna raziskovanja in, kjer je to primerno, podroben opis načrta za vzorčenje.
2. Zadevne države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da omejijo in, kjer je potrebno, ocenijo napake pri opazovanju skupnih površin z gojenimi vinogradi, za vsako namembnost pridelave, navedene v členu 2(2)(B).
3. Osnovna raziskovanja so lahko izčrpne ali pa temeljijo na naključnem vzorčenju. Glede rezultatov osnovnih raziskovanjih, izvedenih z naključnim vzorčenjem, sprejmejo države članice potrebne ukrepe, da zagotovijo, da pri 68 % stopnji zaupnosti napaka ne bo presegla več kot 1 % za posebnosti raziskovanja iz člena 2(2)(B), v okviru zadevnih geografskih enot. V vzorcih morajo biti vključena gospodarstva vseh velikosti.
4. Države članice, ki so zaključile sestavo registra vinogradov na nacionalni ravni ali v določenih regijah in ga letno ažurirajo, v skladu z Uredbo (EGS) št. 2392/86, lahko uporabijo podatke iz registra vinogradov kot vir informacij o osnovnem raziskovanju, ki jih sporočijo Komisiji.
Člen 4
1. Zadevne države članice čimprej obvestijo Komisijo o rezultatih osnovnih raziskovanj, vendar ne kasneje kot v 15 mesecih po dokončanju terenskega dela.
2. Rezultati osnovnih raziskovanj se predložijo po geografski enoti, v obliki sheme tabel, ki mora biti sprejeta po postopku iz člena 8.
3. Geografske enote iz odstavka 2, člena 2(2)(B) in (3)(A) in člena 3(3) so:
— v Zvezni Republiki Nemčiji: vinorodna območja, določena v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 338/79 z dne 5. februarja 1979 o posebnih določbah v zvezi s kakovostnimi vini, pridelanimi na določenih območjih ( 8 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3687/84 ( 9 ),
— v Grčiji: vinorodna območja iz Priloge,
— v Španiji: regije iz Priloge,
— v Franciji: departmaji ali skupine departmajev, navedeni v Prilogi,
— v Italiji: province,
— v Bolgariji, na Češkem, Madžarskem, Malti, v Romuniji, Sloveniji, na Slovaškem: regije, navedene v Prilogi k tej uredbi,
— na Portugalskem: regije iz Priloge,
— v drugih zadevnih državah članicah: celotno ozemlje njihovih držav.
4. Države članice, ki elektronsko obdelujejo podatke svojih osnovnih raziskovanj, te podatke predložijo v strojno čitljivi obliki, ki se določi po postopku iz člena 8.
Člen 5
1. Vmesna raziskovanja pokrivajo vinograde z vinskimi sortami na gospodarstvih iz člena 2(1) in veljajo za spremembe, ki so bile narejene v prejšnji vinorodni sezoni; vendar pa so prva vmesna raziskovanja, ki sledijo osnovnim raziskovanjem, povezana s spremembami, ki so nastale v prejšnjih dveh vinorodnih sezonah.
2. Med vmesnimi raziskovanji se vinogradi, ki:
— so izkrčeni ali niso več obdelovani,
— so bile obnovljene v smislu Priloge IVa(d) k Uredbi (EGS) št. 337/79 in ločeno tiste, ki so bile na novo zasajene v smislu Priloge IVa(e) k navedeni uredbi,
evidentirajo kot površine za pridelavo:
— kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom (ZGP),
— drugih vin:
—— vključno z vini, ki so obvezno namenjena za izdelavo določenega, iz vina pridobljenega žganja z zaščitenim poreklom,
po vrsti vina in vsaj po razredu pridelka, kot je navedeno v členu 6(2). Upoštevajo se vsi podatki v zvezi z izkrčenjem in zasaditvijo trt, ki so rezultat izvajanja drugih določil Skupnosti.
3. Vmesna raziskovanja so lahko izčrpna ali pa temeljijo na naključnem vzorčenju. Glede rezultatov vmesnih/začasnih raziskovanjih, ki so izvedena z naključnim vzorčenjem, zadevne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da pri 68 % stopnji zaupnosti napaka vzorčenja ne bo presegla več kot 3 % za celotno površino gojenih vinogradov, ki so v zadevnih geografskih enotah običajno namenjeni pridelavi grozdja za vino.
4. Zadevne države članice Komisiji pred 30. junijem 1980, ►A2 ter Helenska republika in Republika Avstrija ◄ pa v času pristopa, predložijo podroben opis metod izvajanja vmesnih raziskav; na morebitne spremembe v metodah je treba že vnaprej ustrezno opozoriti.
Italija pa lahko predloži ta podroben opis pred 30. junijem 1983.
Kraljevina Španija predloži ta podroben opis do 30. junija 1987 in Republika Portugalska do 30. junija 1990.
4a. Komisija v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami preveri, če so izpolnjeni pogoji, ki urejajo uporabo podatkov iz registra vinogradov v statistične namene.
5. Zadevne države članice predložijo Komisiji rezultate vmesnih raziskovanj pred 1. majem tistega leta, ki sledi zadevnim vinorodnim sezonam. Razdeljeni bodo po geografskih enotah, določenih v členu 4(3) v obliki sheme tabel, ki jih je treba sprejeti po postopku iz člena 8.
6. Države članice, ki elektronsko obdelajo svoje vmesne rezultate raziskovanj predložijo rezultate iz petega odstavka v strojno čitljivi obliki, ki jo je treba določiti v skladu s postopkom, določenim v členu 8.
Člen 6
1. Zadevne države članice pošljejo Komisiji za vsako vinorodno sezono povprečni pridelek na hektar, izražen v hektolitrih grozdnega mošta ali vina na hektar ali v decitonah pridelanega grozdja na hektar, površin vinogradov, na katerih se gojijo vinske sorte grozdja, z razčlenitvijo v razrede pridelka iz odstavka 2.
Posredovanje teh podatkov se začne z vinorodno sezono 1979/80 za Nemčijo, Francijo in Luksemburg, 1982/83 za Italijo in Grčijo, 1987/88 za Španijo, 1989/90 za Portugalsko ►A2 in od 1999/2000 za Avstrijo ◄ .
2. Zadevne države članice naprej razčlenijo vinograde z vinskimi sortami grozdja, kot je to zabeleženo v osnovnih raziskovanjih, v razrede pridelave, ki temeljijo na povprečni pridelavi na hektar, kot je omenjeno v prvem odstavku in določeno v skladu s postopkom iz člena 8.
3. Z upoštevanjem kmetijskega in gospodarskega razvoja, zadevne države članice ocenijo prihodnja gibanja/trende za obdobje, ki presega pet vinorodnih sezon, pri povprečni pridelavi na hektar za vsak razred pridelave, omenjen v drugem odstavku.
4. Podatki iz prvega, drugega in tretjega odstavka se razčlenijo po geografskih enotah iz člena 4(3), pri čemer razlikujemo med vinogradi z različnimi sortami grozdja za pridelavo:
— kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom,
— drugih vin:
—— vključno z vini, ki so obvezno namenjena izdelavi določenega, iz vina pridobljenega, žganja z zaščitenim poreklom.
5. Zadevne države članice sporočijo Komisiji za vsako vinorodno sezono in po geografskih enotah ocene povprečne naravne alkoholne vsebnosti v vol % ali v stopinjah Oechsle svežega grozdja, grozdnega mošta ali vina, pridelanega na površinah vinogradov, na katerih se gojijo vinske sorte grozdja, običajno namenjene za pridelavo:
— kakovostnih vin pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo),
— drugih vin:
—— vključno z vini, obvezno namenjenimi za proizvodnjo določenega vinskega žganja z registrirano oznako porekla.
Posredovanje teh podatkov se začne z vinorodno sezono 1979/80 za Nemčijo, Francijo in Luksemburg, 1982/83 za Italijo in Grčijo, 1987/88 za Španijo in 1989/90 za Portugalsko.
6. Letni podatki iz odstavkov 1 in 5 se sporočijo pred 1. aprilom po vsaki vinorodni sezoni. Podatki o razredih pridelka iz odstavka 2 se predložijo v roku, določenem v členu 4(1). Ocene prihodnjih gibanj povprečnih pridelkov na hektar iz odstavka 3 se predložijo:
— prvič do 1. oktobra 1981 za Nemčijo, Francijo in Luksemburg, do 1. oktobra 1984 za Italijo in Grčijo, do 1. oktobra 1991 za Španijo in Portugalsko ter do 1. oktobra 1996 za Avstrijo,
— potem vsakih pet let pred 1. aprilom, razen druge ocene Italije in Grčije, ki se predloži po dveh letih.
7. Podatke, navedene v tem členu se pošlje Komisiji v obliki sheme tabel, ki jih je treba sprejeti po postopku iz člena 8.
Člen 6a
Države članice, ki so vpeljale register vinogradov na državnem nivoju ali v nekaterih regijah in ga letno sprotno dopolnjujejo, kot je predvideno v Uredbi (EGS) št. 2392/86, lahko Komisiji sporočijo letne informacije, določene v členih 5 in 6 te uredbe, pri čemer kot svoj vir uporabijo podatke iz registra.
Člen 7
1. Komisija v posvetovanju in stalnem sodelovanju z državami članicami prouči:
(a) posredovane rezultate;
(b) tehnične probleme, ki so nastali pri raziskovanjih in zbiranju zahtevanih podatkov, s posebnim sklicevanjem na opredelitve Skupnosti glede zasaditev/obnov (ponovnih zasaditev) in opredelitve v zvezi s prenehanjem dejavnosti vinogradništva;
(c) pomen ugotovitev iz opravljenih raziskovanj in sporočenih podatkov.
2. V roku enega leta, odkar so ji zadevne države članice sporočile rezultate, Komisija te rezultate predloži Svetu, skupaj s poročilom o izkušnjah, pridobljenih z osnovnimi raziskovanji.
3. Komisija objavi rezultate vmesnih raziskovanj in letne podatke iz člena 6 kot del letnega poročila, določenega v členu 30c(2) Uredbe (EGS) št. 337/79.
Člen 8
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za kmetijsko statistiko, v nadaljnjem besedilu „odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 10 ), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 9
Potrebne izdatke za osnovno raziskovanje vinogradništva po vinorodni sezoni 1978/79 v Nemčiji, Franciji in Luksemburgu, po vinorodni sezoni 1981/82 v Italiji in Grčiji, po vinorodni sezoni 1986/87 v Španiji in po 1988/89 na Portugalskem, krije Skupnost do pavšalnega zneska, ki se določi.
Člen 10
1. Uredba Sveta (EGS) št. 978/78 z dne 10. maja 1978 o statističnih raziskovanjih vinogradov ( 11 ) se razveljavi.
2. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo po odstavku 1 se šteje kot sklicevanje na to uredbo.
Člen 11
Ta uredba začne veljati 2. aprila 1979.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Seznam departmajev ali skupin departmajev iz člena 4(3)
FRANCIJA
1. Aude
2. Gard
3. Herault
4. Lozere
5. Pyrenees-Orientales
6. Var
7. Vaucluse
8. Bouches-du-Rhone
9. Gironde
10. Gers
11. Charente
12. Charente-Maritime
13. Ardeche
14. Aisne
15. Seine-et- Marne
16. Ardennes, Aube, Marne, Haute-Marne
17. Cher, Eure-et-Loir, Indre, Indre-et-Loire, Loire-et-Cher, Loiret
18. Cote d'Or, Nievre, Saone-et-Loire, Yonne
19. Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges
20. Bas-Rhin, Haut-Rhin
21. Doubs, Jura, Haute-Saone, Territoire de Belfort
22. Loire-Atlantique, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendee
23. Deux-Sevres, Vienne
24. Dordogne, Landes, Lot-et-Garonne, Pyrenee-Atlantiques
25. Arieges, Aveyron, Haute-Garonne, Lot, Hautes-Pyrenees, Tarn, Tarn-et-Garonne
26. Correze, Haute-Vienne
27. Ain, Drome, Isere, Loire, Rhone, Savoie, Haute-Savoie
28. Cantal, Allier, Haute-Loire, Puy-de-Dome
29. Alpes-de-Haute Provence, Hautes-Alpes, Alpes Maritimes
30. Corse-du-Sud, Haute Corse
GRČIJA
1. Srednja Grčija in Evboja
2. Peloponez
3. Jonski otoki
4. Epir
5. Tesalija
6. Makedonija
7. Trakija
8. Egejski otoki
9. Kreta
ŠPANIJA
1. Galicia
2. Principado de Asturias
3. Cantabria
4. País Vasco A (provincia de Álava)
5. País Vasco B (provincias de Guipúzcoa y Vizcaya)
6. Navarra
7. La Rioja
8. Aragón A (provincia de Zaragoza)
9. Aragón B (provincias de Huesca y Teruel)
10. Cataluña A (provincia de Barcelona)
11. Cataluña B (provincia de Tarragona)
12. Cataluña C (provincias de Gerona y Lérida)
13. Baleares
14. Castilla-León A (provincia de Burgos)
15. Castilla-León B (provincia de León)
16. Castilla-León C (provincia de Valladolid)
17. Castilla-León D (provincia de Zamora)
18. Castilla-León E (provincias de Ávila, Palencia, Salamanca, Segovia y Soria)
19. Madrid
20. Castilla-La Mancha A (provincia de Albacete)
21. Castilla-La Mancha B (provincia de Ciudad Real)
22. Castilla-La Mancha C (provincia de Cuenca)
23. Castilla-La Mancha D (provincia de Guadalajara)
24. Castilla-La Mancha E (provincia de Toledo)
25. C. Valenciana A (provincia de Alicante)
26. C. Valenciana B (provincia de Castellón)
27. C. Valenciana C (provincia de Valencia)
28. Región de Murcia
29. Extremadura A (provincia de Badajoz)
30. Extremadura B (provincia de Cáceres)
31. Andalucía A (provincia de Cádiz)
32. Andalucía B (provincia de Córdoba)
33. Andalucía C (provincia de Huelva)
34. Andalucía D (provincia de Málaga)
35. Andalucía E (provincias de Almería, Granada, Jaén y Sevilla)
36. Canarias
PORTUGALSKA
1. Entre Douro e Minho
2. Trás–os–Montes
3. Beira Litoral
4. Beira Interior
5. Ribatejo e Oeste
6. Alentejo
7. Algarve
8. R. A. Açores
9. R. A. Madeira
ČEŠKA
1. Pražská
2. Mělnická
3. Roudnická
4. Žernosecká
5. Mostecká
6. Čáslavská
7. Brněnská
8. Bzenecká
9. Mikulovská
10. Mutěnická
11. Velkopavlovická
12. Znojemská
13. Strážnická
14. Kyjovská
15. Uherskohradišťská
16. Podluží
MADŽARSKA
1. Alföldi szőlőtermő táj
2. Észak-Dunántúli szőlőtermő táj
3. Dél-Dunántúli szőlőtermő táj
4. Észak-Magyarországi szőlőtermő táj
MALTA
1. Malta
2. Gozo in Comino
SLOVENIJA
1. Ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš
2. Mariborski vinorodni okoliš
3. Radgonsko-kapelski vinorodni okoliš
4. Šmarsko-virštajnski vinorodni okoliš
5. Vinorodni okoliš Haloze
6. Prekmurski vinorodni okoliš
7. Vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice
8. Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš
9. Vinorodni okoliš Bela krajina
10. Vinorodni okoliš Dolenjska
11. Koprski vinorodni okoliš
12. Vinorodni okoliš Goriška Brda
13. Vinorodni okoliš Kras
14. Vinorodni okoliš Vipavska dolina
SLOVAŠKA
1. Malokarpatská vinohradnícka oblasť
2. Južnoslovenská vinohradnícka oblasť
3. Stredoslovenská vinohradnícka oblasť
4. Nitrianska vinohradnícka oblasť
5. Východoslovenská vinohradnícka oblasť
6. Tokajská vinohradnícka oblasť
BOLGARIJA
1. Severozapaden
2. Severen tsentralen
3. Severoiztochen
4. Yugozapaden
5. Yuzhen tsentralen
6. Yugoiztochen
ROMUNIJA
1. Nord-Est
2. Sud-Est
3. Sud-Muntenia
4. Sud-Vest Oltenia
5. Vest
6. Nord-Vest
7. Centru
8. București-Ilfov.
( 1 ) UL C 276, 20.11.1978, str. 1.
( 2 ) UL C 296, 11.12.1978, str. 58.
( 3 ) UL 30, 20.4.1962, str. 989/62.
( 4 ) UL 48, 19.3.1964, str. 753/64.
( 5 ) UL L 163, 24.6.1976, str. 13.
( 6 ) UL L 179, 7.8.1972, str. 1.
( 7 ) UL L 56, 2.3.1988, str. 1.
( 8 ) UL L 54, 5.3.1979, str. 48.
( 9 ) UL L 341, 29.12.1984, str. 5.
( 10 ) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).
( 11 ) UL 128, 17.5.1978, str. 1.