1979D0542 — SL — 20.05.2006 — 020.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	▼M54 ODLOČBA SVETA z dne 21. decembra 1976 o uvedbi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav ter o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo, za uvoz v Skupnost nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa (79/542/EGS) ▼B (UL L 146, 14.6.1979, p.15)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
M1	COMMISSION DECISION of 4 May 1979 (*)	L 147	49	15.6.1979
M2	COMMISSION DECISION of 2 March 1984 (*)	L 70	18	13.3.1984
M3	COMMISSION DECISION of 2 October 1985 (*)	L 278	35	18.10.1985
M4	COMMISSION DECISION of 17 October 1985 (*)	L 293	17	5.11.1985
M5	ODLOČBA SVETA z dne 19. decembra 1985	L 372	28	31.12.1985
M6	COMMISSION DECISION of 29 July 1986 (*)	L 243	34	28.8.1986
M7	COMMISSION DECISION of 14 December 1988 (*)	L 7	27	10.1.1989
M8	COMMISSION DECISION of 16 July 1990 (*)	L 193	36	25.7.1990
M9	COMMISSION DECISION of 27 September 1990 (*)	L 267	46	29.9.1990
M10	ODLOČBA KOMISIJE z dne 14. junija 1991	L 195	43	18.7.1991
M11	ODLOČBA KOMISIJE z dne 17. decembra 1991	L 8	12	14.1.1992
M12	ODLOČBA KOMISIJE z dne 5. marca 1992	L 71	27	18.3.1992
M14	COMMISSION DECISION of 9 March 1992 (*)	L 71	30	18.3.1992
M15	ODLOČBA KOMISIJE z dne 14. aprila 1992	L 124	42	9.5.1992
M16	COMMISSION DECISION of 2 July 1992 (*)	L 197	70	16.7.1992
M17	COMMISSION DECISION of 22 December 1992 (*)	L 40	17	17.2.1993
M18	ODLOČBA KOMISIJE z dne 19. januarja 1993	L 40	23	17.2.1993
M19	COMMISSION DECISION of 6 April 1993 (*)	L 108	129	1.5.1993
M20	ODLOČBA KOMISIJE z dne 17. maja 1993	L 138	11	9.6.1993
M21	COMMISSION DECISION of 27 July 1993 (*)	L 201	28	11.8.1993
M22	ODLOČBA KOMISIJE z dne 26. januarja 1994	L 27	53	1.2.1994
M23	COMMISSION DECISION of 18 May 1994 (*)	L 137	72	1.6.1994
M24	ODLOČBA KOMISIJE z dne 29. junija 1994	L 187	11	22.7.1994
M25	ODLOČBA KOMISIJE z dne 27. julija 1994	L 214	17	19.8.1994
M26	COMMISSION DECISION of 18 July 1995 (*)	L 181	42	1.8.1995
M27	ODLOČBA KOMISIJE z dne 25. julija 1995	L 190	9	11.8.1995
M28	ODLOČBA KOMISIJE z dne 25. julija 1995	L 190	11	11.8.1995
M29	COMMISSION DECISION of 26 January 1996 (*)	L 30	52	8.2.1996
M30	ODLOČBA KOMISIJE z dne 26. februarja 1996	L 107	1	30.4.1996
M31	COMMISSION DECISION of 11 October 1996 (*)	L 267	29	19.10.1996
M32	ODLOČBA KOMISIJE z dne 17. oktobra 1996	L 279	33	31.10.1996
M33	ODLOČBA KOMISIJE z dne 12. decembra 1996	L 3	9	7.1.1997
M34	ODLOČBA KOMISIJE z dne 14. februarja 1997	L 62	39	4.3.1997
M35	ODLOČBA KOMISIJE z dne 14. oktobra 1997	L 295	37	29.10.1997
M36	COMMISSION DECISION of 6 February 1998 (*)	L 46	8	17.2.1998
M37	ODLOČBA KOMISIJE z dne 6. oktobra 1998	L 286	53	23.10.1998
M38	COMMISSION DECISION of 27 October 1998 (*)	L 296	16	5.11.1998
M39	ODLOČBA KOMISIJE z dne 5. marca 1999	L 83	77	27.3.1999
M40	ODLOČBA KOMISIJE z dne 17. marca 1999	L 87	13	31.3.1999
M41	COMMISSION DECISION of 30 April 1999 (*)	L 117	52	5.5.1999
M43	ODLOČBA KOMISIJE z dne 26. julija 1999	L 211	53	11.8.1999
M44	COMMISSION DECISION of 5 November 1999 (*)	L 300	30	23.11.1999
M45	ODLOČBA KOMISIJE z dne 17. decembra 1999	L 1	17	4.1.2000
M47	COMMISSION DECISION of 14 February 2000 (*)	L 51	41	24.2.2000
M48	ODLOČBA KOMISIJE z dne 24. februarja 2000	L 64	22	11.3.2000
M49	COMMISSION DECISION of 22 March 2000 (*)	L 74	19	23.3.2000
M50	COMMISSION DECISION of 29 September 2000 (*)	L 260	52	14.10.2000
M51	ODLOČBA KOMISIJE z dne 26. januarja 2001	L 43	38	14.2.2001
M52	ODLOČBA KOMISIJE z dne 16. oktobra 2001	L 274	22	17.10.2001
M53	COMMISSION DECISION of 6 January 2004 (*)	L 17	41	24.1.2004
►M54	ODLOČBA KOMISIJE z dne 6. januarja 2004	L 73	11	11.3.2004
►M55	ODLOČBA KOMISIJE z dne 13. aprila 2004	L 118	45	23.4.2004
►M56	ODLOČBA KOMISIJE z dne 28. aprila 2004	L 151	31	10.6.2004
M57	ODLOČBA KOMISIJE z dne 25. junija 2004	L 240	7	10.7.2004
►M58	ODLOČBA KOMISIJE z dne 9. julija 2004	L 248	1	22.7.2004
►M59	ODLOČBA KOMISIJE z dne 26. julija 2004	L 279	30	28.8.2004
►M60	ODLOČBA KOMISIJE z dne 3. decembra 2004	L 373	52	21.12.2004
►M61	ODLOČBA KOMISIJE z dne 14. marca 2005	L 72	35	18.3.2005
M62	ODLOČBA KOMISIJE z dne 18. avgusta 2005	L 216	11	20.8.2005
M63	ODLOČBA KOMISIJE z dne 24. oktobra 2005	L 282	22	26.10.2005
M64	ODLOČBA KOMISIJE z dne 6. januarja 2006	L 7	23	12.1.2006
►M65	ODLOČBA KOMISIJE z dne 27. marca 2006	L 93	65	31.3.2006
►M66	ODLOČBA KOMISIJE z dne 18. aprila 2006	L 108	28	21.4.2006
►M67	ODLOČBA KOMISIJE z dne 28. februarja 2006	L 134	34	20.5.2006

spremenjena z:

A1	Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske	C 241	21	29.8.1994
A2	Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija	L 236	33	23.9.2003

(*)	Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini.

▼B

▼M54

ODLOČBA SVETA

z dne 21. decembra 1976

o uvedbi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav ter o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo, za uvoz v Skupnost nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa

(79/542/EGS)

▼B

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih glede zdravstvenih in veterinarskih pregledov ob uvozu govedi in prašičev ter svežega mesa iz tretjih držav ( 1 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 77/98/EGS ( 2 ), in zlasti člena 3(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker sistem, določen z Direktivo 72/462/EGS, temelji na vzpostavitvi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav, iz katerih države članice odobrijo uvoz govedi, prašičev in svežega mesa govedi, prašičev, ovac, koz ter domačih kopitarjev ali pa ene ali več teh kategorij živali ali kategorij svežega mesa;

ker je treba pri odločanju o tem, ali se lahko država ali del države vključi v seznam, tako glede živali kot glede svežega mesa, upoštevati predvsem kriterije, določene v členu 3(2) zgoraj navedene direktive;

ker se lahko države, naštete v Prilogi k tej odločbi, ki tradicionalno oskrbujejo države članice, šteje za države, ki izpolnjujejo te kriterije;

ker pa je ta seznam sestavljen z upoštevanjem takih sprememb in dodatkov, ki se jih lahko naredi v skladu s postopkom, določenim v členu 30 Direktive 72/462/EGS; ker se lahko glede na nadaljnje informacije pokaže, da je treba omejiti ali razširiti dovoljenja za uvoz določenih kategorij živali in svežega mesa; ker je mogoče tudi, da bo treba v določenih primerih tako glede živali kot glede svežega mesa določiti dele držav, iz katerih se bo odobril uvoz;

ker je treba zato, da bi opredelili ta režim, sprejeti druge ukrepe, predvsem glede higiene in veterinarskega pregleda, čeprav seznam tretjih držav predstavlja eno od osnov režima Skupnosti, določenega v Direktivi 72/462/EGS, ki velja za uvoz iz tretjih držav; ker je zaradi tega pomembno, da se olajša usklajeno izvajanje vseh teh ukrepov,

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

▼M54

Člen 1

Predmet in namen

Ta odločba predpisuje zdravstvene pogoje za uvoz v Skupnost živih živali razen kopitarjev, ►M61 ————— ◄ in mesnih izdelkov navedenih živali, vključno s kopitarji, razen mesnih pripravkov.

Ta odločba se ne uporablja za uvoz neudomačenih živali za prireditve ali razstave, če se navedene živali redno ne gojijo ali vzrejajo, in spadajo v cirkuse, ali pa so namenjene v znanstvene namene, vključno z nameni za ohranjanje živalskih vrst, ali v poskusne namene v organizaciji, ustanovi ali centru, odobrenih v skladu s Prilogo C k Direktivi 92/65/EGS.

Za uvoz živali in svežega mesa, odobren v skladu s to odločbo, ostanejo v veljavi druge določbe, ki so bile sprejete, ali bodo sprejete, v skladu z evropsko zakonodajo o hrani.

Člen 2

Izrazi

Izrazi, uporabljeni v tej odločbi, imajo naslednji pomen:

(a) ivali pomeni kopenske sesalce iz vrst Proboscidea in Artiodactyla, in njihove križance;

(b) gospodarstvo pomeni kmetijsko gospodarstvo ali drugo uradno nadzorovano kmetijsko, industrijsko ali trgovinsko podjetje, vključno z živalskimi vrtovi, zabaviščnimi parki ter naravni rezervati s prosto živečo divjadjo ali lovskimi rezervati, v katerih se živali redno gojijo ali vzrejajo;

(c) obrezana drobovina pomeni drobovino, s katere so bili popolnoma odstranjeni kosti, hrustanec, sapnik in glavni bronhiji, limfne žleze, pripadajoče vezno tkivo, maščoba in sluznice; v primeru mesa domačega goveda se za obrezano drobovino štejejo tudi cele žvekalne mišice, zarezane v skladu s točko 41(a), poglavje VIII, Priloge I k Direktivi Sveta 64/433/EGS.

Člen 3

Pogoji za uvoz živih živali v Skupnost

Uvoz v Skupnost živih živali se dovoli le, če so živali skladne s členi 4, 5 in 6.

Člen 4

Kraj izvora živih živali

Živali morajo izvirati z ozemlja tretje države ali dela tretje države, navedenega v stolpcih 1, 2 in 3 tabele, prikazane v delu 1 Priloge I, za katere je v ustreznem stolpcu 4 navedeno posebno vzorčno veterinarsko spričevalo, namenjeno za posamezne živali.

Člen 5

Posebni pogoji

Živali morajo izpolnjevati zahteve iz ustreznega spričevala, določene v skladu z ustreznim vzorčnim spričevalom, prikazanim v delu 2 Priloge I, ob upoštevanju posebnih pogojev iz stolpca 6 tabele, prikazane v delu 1 Priloge I in, če je tako navedeno v stolpcu 5 tabele, morajo izpolnjevati tudi vsa dodatna jamstva, zahtevana v ustreznem spričevalu.

Če tako zahteva namembna država članica, morajo živali izpolnjevati dodatne zahteve za certificiranje, navedene za navedeno državo članico in vključene v spričevalu, na podlagi ustreznega vzorca, opisanega v delu 2.

Člen 6

Prevoz živih živali za uvoz v Skupnost

1. Živali ni dovoljeno natovarjati na prevozna sredstva, na katerih se nahajajo druge živali, ki niso namenjene v Skupnost ali imajo nižji zdravstveni status.

2. Med prevozom v Skupnost živali ni dovoljeno raztovarjati na ozemlju tretje države ali na delu tretje države, ki ni odobrena za uvoz v Skupnost navedenih živali.

3. Med prevozom v Skupnost niso dovoljeni premiki živali po cesti, železnici ali peš prek ozemlja ali dela ozemlja tretje države, ki ni odobrena za uvoz v Skupnost navedenih živali.

4. Živali morajo prispeti na mejno kontrolno točko Skupnosti v 10 dneh od dne natovarjanja v tretji državi izvoznici in spremljati jih mora veterinarsko spričevalo, pripravljeno v skladu z ustreznim vzorčnim spričevalom, ki ga izpolni in podpiše uradni veterinar tretje države izvoznice.

V primeru ladijskega prevoza se obdobje 10 dni podaljša za čas potovanja. V ta namen se izjava kapitana ladje, pripravljena v skladu z dodatkom v delu 3A Priloge I, priloži v originalu k veterinarskemu spričevalu.

Člen 7

Pogoji, ki veljajo po uvozu

Po uvozu in v skladu z Direktivo 91/496/EGS je treba:

(i) živali, namenjene takojšnjemu zakolu, nemudoma prepeljati v namembno klavnico, v kateri se zakoljejo v petih delovnih dneh;

(ii) živali, namenjene za vzrejo, proizvodnjo ali pitanje, in živali, namenjene v živalske vrtove, zabaviščne parke ter lovske ali naravne rezervate, nemudoma prepeljati na namembno gospodarstvo, na katerem morajo bivati vsaj 30 dni pred nadaljnjimi premiki z gospodarstva, razen v primeru neposrednega pošiljanja v klavnico.

Člen 8

Pogoji za uvoz svežega mesa v Skupnost

Uvoz v Skupnost svežega mesa, namenjenega prehrani ljudi, pridobljenega iz živali, opredeljenih v členu 2, in iz kopitarjev, se dovoli le, če je meso skladno s členi 9 do 11.

Člen 9

Kraj izvora svežega mesa

Sveže meso mora izvirati z ozemlja tretje države ali dela tretje države, navedene v stolpcih 1, 2 in 3 tabele, prikazane v delu 1 Priloge II, za katero je v ustreznem stolpcu 4 prikazano posebno vzorčno veterinarsko spričevalo, namenjeno za tako meso.

Člen 10

Posebni pogoji

Sveže meso mora izpolnjevati zahteve, opisane v ustreznem spričevalu v skladu z vzorčnim spričevalom, prikazanim v delu 2 Priloge II, ob upoštevanju posebnih pogojev iz stolpca 6 tabele, prikazane v delu 1 Priloge II in, če je tako navedeno v stolpcu 5 tabele, mora izpolnjevati tudi dodatna jamstva, zahtevana v navedenem spričevalu.

Člen 11

Predložitev svežega mesa na mejni kontrolni točki Skupnosti

Sveže meso se predloži za inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki Skupnosti in spremlja ga veterinarsko spričevalo, pripravljeno v skladu z ustreznim vzorčnim spričevalom, ki ga je izpolnil in podpisal uradni veterinar tretje države izvoznice.

Člen 12

Pogoji, ki veljajo po uvozu

1. Po uvozu je treba naslednje kategorije svežega mesa nemudoma prepeljati v namembni obdelovalni ali predelovalni obrat, v skladu z Direktivo 97/78/ES:

(a) neizkožene trupe divjih parkljarjev, namenjenih prehrani ljudi po nadaljnji obdelavi in predelavi;

(b) obrezano drobovino domačega goveda, namenjeno prehrani ljudi v obliki izdelkov na osnovi mesa, po nadaljnji toplotni obdelavi s prekuhavanjem do temperature v jedru vsaj 80 °C, ali sterilizirano v hermetično zatesnjenih konzervah do vrednosti Fo 3.

2. Za kategorije izdelkov iz odstavka 1(b) je namembni obrat tisti obrat, ki je posebej odobren in registriran za predelavo navedenih izdelkov v državi članici, v kateri se nahaja.

3. V skladu s postopki, določenimi v Odločbi 2001/106/ES, države članice obveščajo druga drugo in Komisijo o:

(a) imenih in naslovih obratov iz odstavka 2 ter o krajevno pristojnih organih, odgovornih za nadzor navedenih obratov; in o

(b) kategorijah izdelkov, za katere so obrati odobreni in registrirani.

▼M55

Člen 12a

Države članice zagotovijo, da so pošiljke mesa za prehrano ljudi, vključno z mletim mesom, vnesene na ozemlje Skupnosti in namenjene tretji državi, takoj s tranzitom ali po skladiščenju v skladu s členoma 12(4) ali 13 Direktive 97/78/ES, ter ki niso namenjene uvozu v Skupnost, v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a) izvirajo iz ozemlja tretje države ali dela tretje države, navedene v delu 1 Priloge II te odločbe za uvoz svežega mesa navedene vrste;

(b) izpolnjujejo posebne pogoje zdravstvenega varstva živali za zadevne vrste, določene v ustreznem vzorcu veterinarskega spričevala, sestavljenem na podlagi dela 2 Priloge II;

(c) opremljene so z veterinarskim spričevalom, sestavljenim v skladu z vzorcem, določenim v Prilogi III, ki ga podpiše uradni veterinar pristojne veterinarske službe v zadevni tretji državi;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki uvoza jih je potrdil kot sprejemljive za tranzit ali skladiščenje (kakor je ustrezno) na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu.

Člen 12b

1. Z odstopanjem od člena 12a države članice dovolijo tranzit po cesti ali železnici skozi Skupnost med določenimi mejnimi kontrolnimi točkami Skupnosti, navedenimi v Prilog IV, za pošiljke, ki prihajajo iz Rusije ali pa so tja namenjene direktno ali preko druge tretje države pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) veterinarske službe pristojnega organa odpremo zapečatijo z žigom s serijskimi številkami na mejni kontrolni točki (MKT) vstopa v Skupnost;

(b) dokumenti, ki spremljajo pošiljko in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, na vsaki strani zapečati s „SAMO ZA TRANZIT V RUSIJO PREKO ES“ uradni veterinar pristojnega organa, odgovornega za MKT;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki uvoza pošiljko potrdi kot sprejemljivo za tranzit na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu.

2. Iztovarjanje ali skladiščenje, kakor je opredeljeno v členu 12(4) ali členu 13 Direktive 97/78/ES, za te pošiljke na ozemlje Skupnosti ni dovoljeno.

3. Pristojni organi opravljajo redne preglede, da zagotovijo usklajenost števila pošiljk in količin proizvodov, ki zapuščajo ozemlje Skupnosti, z vstopnim številom in količinami.

▼M54

Člen 13

Certificiranje

Veterinarska spričevala, ki se zahtevajo za uvoz živih živali in svežega mesa v Skupnost, kakor so predvidena v tej odločbi, je treba pripraviti v skladu z opombami, opisanimi v delu 2 Prilog I in II. S tem pa ni izključena uporaba elektronskega certificiranja in drugih dogovorjenih sistemov, usklajenih na ravni Skupnosti.

▼B

Člen ►M54 14 ◄

Ta odločba je naslovljena na države članice.

▼M66

PRILOGA I

(ŽIVE ŽIVALI)

DEL 1

SEZNAM TRETJIH DRŽAV ALI DELOV TRETJIH DRŽAV (1)

Država ()	Oznaka ozemlja	Opis ozemlja	Veterinarsko spričevalo		Posebni pogoji
Država ()	Oznaka ozemlja	Opis ozemlja	Obrazec(-ci)	SG	Posebni pogoji
1	2	3	4	5	6
BG – Bolgarija	BG-0	Celotno ozemlje države	—		VI
BG – Bolgarija	BG-1	Province Varna, Dobrič, Silistra, Šumen, Targovište, Razgrad, Ruse, Veliko Tarnovo, Gabrovo, Pleven, Loveč, Plovdiv, Smoljan, Pazardžik, okraj mesta Sofija, mesto Sofija, Pernik, Kjustendil, Blagoevgrad, Sliven, Szarazagora, Vraca, Montana in Vidin	BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y	A	VI
CA – Kanada	CA-0	Celotno ozemlje države	POR-X		IVb IX
CA – Kanada	CA-1	Celotno ozemlje razen doline Okanagan Britanske Kolumbije: — od točke na meji Kanade in Združenih držav – 120°15′ ZD, 49° ZŠ — na severu do točke 119°35′ ZD, 50°30′ ZŠ — na severovzhodu do točke 119° ZD, 50°45′ ZŠ. — na jugu do točke na meji Kanade in Združenih držav – 118°15′ ZD, 49° ZŠ.	BOV-X, OVI-X, OVI-Y, RUM (2)	A	IVb IX
CH – Švica	CH-0	Celotno ozemlje države	BOV-X, BOV-Y, OVI-X, OVI-Y, RUM
CH – Švica	CH-0	Celotno ozemlje države	POR-X, POR-Y, SUI	B
CL – Čile	CL-0	Celotno ozemlje države	BOV-X, OVI-X, RUM
CL – Čile	CL-0	Celotno ozemlje države	POR-X, SUI	B
GL – Grenlandija	GL-0	Celotno ozemlje države	OVI-X, RUM		V
HR – Hrvaška	HR-0	Celotno ozemlje države	BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y
IS – Islandija	IS-0	Celotno ozemlje države	BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y		I
IS – Islandija	IS-0	Celotno ozemlje države	POR-X, POR-Y	B	I
MK – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (4)	MK-0	Celotno ozemlje države			X
NZ – Nova Zelandija	NZ-0	Celotno ozemlje države	BOV-X, BOV-Y, RUM, POR-X, POR-Y, OVI-X, OVI-Y		I
PM – St Pierre Miquelon	PM-0	Celotno ozemlje države	BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y, CAM
RO – Romunija	RO-0	Celotno ozemlje države	BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y		V
XM – Črna gora (3)	XM-0	Celotno carinsko ozemlje države ()			X
XS – Srbija (3)	XS-0	Celotno carinsko ozemlje države ()			X
(1) Brez poseganja v posebne zahteve v zvezi z izdajo spričeval, ki so določene v ustreznih sporazumih Skupnosti s tretjimi državami. (2) Izključno za žive živali, ki ne spadajo v vrsto cervidae. (3) Ne vključuje Kosova, kakor je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999. (4) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; začasna koda ne vpliva na dokončno poimenovanje, ki bo državi dodeljeno po zaključku pogajanj, ki se trenutno odvijajo v Združenih narodih. (5) Srbija in Črna gora sta republiki s svojima carinama, ki sestavljata državno skupnost, zato sta navedeni vsaka posebej. Posebni pogoji (glej opombe v posameznem spričevalu): „I“: ozemlje, kjer je tveganje za prisotnost BSE pri domorodnem govedu majhno za namen izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorci BOV-X in BOV-Y v Evropsko skupnost. „II“: ozemlje, priznano kot uradno prosto tuberkuloze za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem BOV-X v Evropsko skupnost. „III“: ozemlje, priznano kot uradno prosto bruceloze, za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem BOV-X v Evropsko skupnost. „IVa“: ozemlje, priznano kot uradno prosto enzootske goveje levkoze (EBL), za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem BOV-X v Evropsko skupnost. „IVb“: ozemlje z odobrenimi kmetijskimi gospodarstvi, priznanimi kot uradno prostimi enzootske goveje levkoze (EBL), za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem BOV-X v Evropsko skupnost. „V“: ozemlje, priznano kot uradno prosto bruceloze, za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem OVI-X v Evropsko skupnost. „VI“: geografske ovire: „VII“: ozemlje, priznano kot uradno prosto tuberkuloze za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem RUM v Evropsko skupnost. „VIII“: ozemlje, priznano kot uradno prosto bruceloze za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem RUM v Evropsko skupnost. „IX“: ozemlje, priznano kot uradno prosto Aujeszkijeve bolezni za namene izvoza živali, ki imajo spričevala v skladu z vzorcem POR-X v Evropsko skupnost. „X“: samo do 31.12.2006, kadar se čez ozemlje opravlja tranzit živali za neposredni zakol iz Bolgarije ali Romunije, namenjene v državo članico v tovornjakih, zapečatenih s serijsko številko pečata. Številka pečata mora biti zapisana na veterinarskem spričevalu, pečat pa mora biti ob prihodu na vhodno mejno inšpekcijo v Skupnost nedotaknjen in vpisan v TRACES. Spričevalo mora na izhodni točki iz Bolgarije ali Romunije pred tranzitom tretje države ožigosati pristojni veterinarski organi z naslednjim besedilom: „SAMO ZA TRANZIT V EU IZ BOLGARIJE/ROMUNIJE (neustrezno prečrtajte) ČEZ NEKDANJO JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO MAKEDONIJO/ČRNO GORO/SRBIJO (neustrezno prečrtajte).“

▼M54

DEL 2

Vzorčna veterinarska spričevala

Vzorčna veterinarska spričevala:

„BOV-X“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za domače govedo (Bos taurus, Bison bison, Bubalus bubalis in njihove križance), namenjeno za vzrejo in/ali proizvodnjo po uvozu

„BOV-Y“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za domače govedo (Bos taurus, Bison bison, Bubalus bubalis in njihove križance), namenjeno takojšnjemu zakolu po uvozu

„OVI-X“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za domače ovce (Ovis aries) in koze (Capra hircus), namenjene za vzrejo in/ali proizvodnjo po uvozu

„OVI-Y“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za domače ovce (Ovis aries) in koze (Capra hircus), namenjene takojšnjemu zakolu po uvozu

„POR-X“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za domače prašiče (Sus scrofa), namenjene za vzrejo in/ali proizvodnjo po uvozu

„POR-Y“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za domače prašiče (Sus scrofa), namenjene takojšnjemu zakolu po uvozu

„UM“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za nedomače živali, razen nedomačih prašičev (Suidae)

„SUI“

Vzorčno veterinarsko spričevalo za nedomače prašiče (Suidae)

▼M56

„CAM“

Vzorec posebnega potrdila za živali, uvožene s St Pierra in Miquelona pod pogoji, predvidenimi v delu 4 Priloge I.

▼M54

PJ (Posebna jamstva):

„A“

jamstva glede testov za prisotnost bolezni modrikastega jezika in epizootske hemoragične bolezni pri živalih, certificiranih v skladu z vzorčnim spričevalom BOV-X (točka 10.8a), OVI-X (točka 10.6a) in RUM (točka 10.7a)

„B“

jamstva glede testov za prisotnost vezikularne bolezni prašičev in klasične prašičje kuge pri živalih, certificiranih v skladu z vzorčnim spričevalom POR-X (točka 10.4a) in SUI (točka 10.4a)

„C“

jamstva glede testa za prisotnost bruceloze pri živalih, certificiranih v skladu z vzorčnim spričevalom POR-X (točka 10.4a) in SUI (točka 10.4a)

Opombe

(a) Veterinarska spričevala mora pripraviti država izvoznica na podlagi vzorčnih spričeval iz dela 2 Priloge I, v skladu z obliko in zgradbo vzorčnega spričevala za zadevno živalsko vrsto. Vsebovati morajo, v istem zaporedju kot v vzorčnem spričevalu, potrdila, ki se zahtevajo za vsako tretjo državo in, če je primerno, tista posebna jamstva, ki se zahtevajo za tretjo državo izvoznico ali njen del.

Če namembna država članica tako zahteva, je treba za zadevne živali v originalnem veterinarskem zdravstvenem spričevalu navesti tudi dodatne pogoje certificiranja.

(b) Posebno in edinstveno zdravstveno spričevalo je treba pripraviti za živali, ki se izvažajo z enega samega ozemlja, navedenega v stolpcih 2 in 3 dela 1 Priloge I, ki se pošiljajo v isti namembni kraj in prevažajo z istim železniškim vagonom, tovornjakom, letalom ali ladjo.

(c) Originalni izvod vsakega spričevala mora biti pripravljen na enem samem listu papirja, obojestransko, če pa je potrebnega več besedila, mora biti pripravljen tako, da vse potrebne strani spričevala tvorijo nedeljivo celoto.

(d) Spričevalo se pripravi vsaj v enem uradnem jeziku države članice EU, v kateri se bo izvajal inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki, in namembne države članice EU. Navedene države članice pa namesto svojega jezika lahko dovolijo uporabo drugega jezika Skupnosti, ki ga po potrebi spremlja uradni prevod.

(e) Če se zaradi označitve posameznih delov pošiljke (seznam v točki 8.2 vzorčnega spričevala) k spričevalu priložijo dodatne strani, je treba šteti, da so sestavni del originalnega izvoda spričevala, če je vsaka stran označena s podpisom in žigom uradnega veterinarja, ki izvaja certificiranje.

(f) Če spričevalo, v katerem so dodatni seznami iz (e), obsega več kot eno stran, mora biti vsaka stran oštevilčena – (številka strani) od (celotno število strani) – na dnu, in označena s kodo spričevala, ki jo določi pristojni organ, na vrhu.

(g) Originalni izvod spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar v 24 urah pred natovarjanjem pošiljke za izvoz v Skupnost. V ta namen pristojni organi države izvoznice zagotovijo, da se upoštevajo načela certificiranja, enakovredna tistim, predpisanim v Direktivi Sveta 96/93/ES.

Podpis mora biti druge barve kot tisk. Isto pravilo velja za žige, razen reliefnih in vodnih žigov.

(h) Originalni izvod spričevala mora spremljati pošiljko do prispetja na mejno kontrolno točko EU.

(i) Veljavnost spričevala je 10 dni od datuma izdaje.

V primeru ladijskega prevoza se obdobje veljavnosti spričevala podaljša za čas potovanja. V ta namen je treba veterinarskemu zdravstvenemu spričevalu priložiti originalni izvod izjave ladjarja, pripravljene v skladu z dodatkom v delu 3 Priloge I k tej odločbi.

(j) Živali se ne smejo prevažati skupaj z drugimi živalmi, ki bodisi niso namenjene v Evropsko skupnost bodisi imajo nižji zdravstveni status.

(k) Med prevozom v Evropsko skupnost se živali ne smejo raztovarjati na ozemlju države ali dela države, ki ni odobrena za uvoz v Skupnost navedenih živali.

▼M59

▼M58

▼M54

DEL 3

A – Dodatek za ladijski prevoz živali

(Izpolnite in priložite veterinarskemu spričevalu, če prevoz na zunanjo mejo Evropske skupnosti zajema ladijski prevoz, čeprav le na delu potovanja.)

B – Pogoji za odobritev zbirnih centrov

Odobreni zbirni centri morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

I. Biti morajo pod nadzorom uradnega veterinarja.

II. Vsak od njih se mora nahajati v središču območja s premerom 20 km, v katerem po uradnih ugotovitvah vsaj 30 dni pred uporabo kot odobreni centri ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke.

III. Vsakokrat pred uporabo kot odobreni centri, morajo biti očiščeni in razkuženi z razkužilom, ki ga uradno prizna država izvoznica za učinkovitega pri obvladovanju bolezni, omenjene v pogoju II. zgoraj.

IV. Ob upoštevanju njihovih zmogljivosti za nastanitev živali morajo imeti (a) prostor, predviden izključno za ta namen; (b) ustrezne objekte in naprave, enostavne za čiščenje in razkuževanje, za natovarjanje in raztovarjanje ter primerne nastanitvene prostore za živali, v skladu s standardi, priprave za napajanje in hranjenje živali ter za vso potrebno zdravstveno oskrbo; (c) ustrezne prostore za veterinarske inšpekcijske preglede in osamitev živali; (d) ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje prostorov in tovornjakov; (e) ustrezne skladiščne prostore za krmo, steljo in gnoj; (f) ustrezne sisteme za zbiranje in odstranjevanje odpadne vode; (g) pisarno za uradnega veterinarja.

V. Kadar obratujejo, mora biti na voljo dovolj veterinarjev za izvajanje vseh nalog.

VI. Sprejemati smejo le posamezno označene živali, da je zagotovljena sledljivost. V ta namen mora lastnik ali oseba, odgovorna za center, ob sprejemanju živali zagotoviti, da so pravilno označene in jih spremljajo zdravstveni dokumenti ali spričevala v skladu z zadevno živalsko vrsto ali kategorijo. Omenjena oseba mora tudi evidentirati v registru ali bazi podatkov, in hraniti vsaj tri leta, ime lastnika, izvor, datum vpisa in izpisa, število in identifikacijske oznake živali ali številko registracije črede izvora ter njihov namembni kraj in številko registracije prevoznika in registrsko številko tovornjaka, ki živali pripelje v center ali jih odpelje iz njega.

VII. Vse živali, ki potujejo prek centra, morajo izpolnjevati zdravstvene pogoje, predpisane za uvoz ustrezne kategorije živali v Evropsko skupnost.

VIII. Živali, namenjene izvozu v Evropsko skupnost, ki potujejo prek zbirnega centra, morajo v šestih dneh po prispetju biti natovorjene in odposlane neposredno na zunanjo mejo države izvoznice: (a) in pri tem ne smejo priti v stik s parkljarji, razen tistimi, ki izpolnjujejo zdravstvene pogoje, predpisane za uvoz ustrezne kategorije živali v Evropsko skupnost; (b) ločene po pošiljkah tako, da nobena pošiljka ne vsebuje istočasno živali za vzrejo ali proizvodnjo ter živali za takojšnji zakol; (c) v prevoznih sredstvih ali kontejnerjih, poprej očiščenih in razkuženih z razkužilom, ki je uradno odobreno v državi izvoznici kot učinkovito pri obvladovanju bolezni, navedene v pogoju II. zgoraj, in zgrajenih tako, da iztrebki, urin, nastil ali krma ne morejo iztekati ali izpadati med prevozom.

IX. Kadar pogoji za izvoz živali v Skupnost zahtevajo, da se opravi preskušanje živali v opredeljenem obdobju pred natovarjanjem, mora to obdobje zajemati tudi obdobje bivanja, do šest dni, v zbirnem centru, po prispetju živali v odobreni zbirni center.

X. Država izvoznica imenuje odobrene centre, ki so odobreni za živali za vzrejo in proizvodnjo, ter odobrene centre, ki so odobreni za živali za zakol, in redno obvešča Komisijo in pristojne organe držav članic o imenih in naslovih navedenih centrov ter o vseh posodobitvah.

XI. Država izvoznica določi postopek uradnega nadzora odobrenih centrov in zagotovi, da se nadzor izvaja.

XII. Biti morajo pod rednim inšpekcijskim nadzorom za preverjanje, ali so zahteve za odobritev še izpolnjene. V primeru neizpolnjevanja zahtev in začasne ukinitve odobritve lahko pristojni organ center ponovno odobri šele, ko se prepriča, da spet v popolnosti izpolnjuje vse zgoraj omenjene določbe.

C – Protokoli za standardizacijo snovi in preskusnih postopkov

Tuberkuloza (TBC)

Enkratni intradermalni tuberkulinski test z bovinim tuberkulinom se izvede v skladu s Prilogo B k Direktivi 64/432/EGS. V primeru prašičev (Suidae) se enkratni intradermalni tuberkulinski test z aviarnim tuberkulinom izvede v skladu s Prilogo B k Direktivi 64/432/EGS, z razliko, da je mesto vbrizganja ohlapna koža ob korenu uhlja.

Bruceloza (Brucella abortus) (BRL)

Test serumske aglutinacije, test vezanja komplementa, test puferiranega antigena brucele (BBAT) in encimskoimunska metoda (test ELISA) se izvajajo v skladu s Prilogo C k Direktivi 64/432/EGS.

Bruceloza (Brucella melitensis) (BRL)

Test se izvaja v skladu s Prilogo C k Direktivi 91/68/EGS.

Enzootska goveja levkoza (EGL)

Imunodifuzija v agarskem gelu in encimskoimunska metoda (test ELISA) se izvajata v skladu z odstavkoma A in C, poglavje II, Priloge D k Direktivi Sveta 64/432/EGS.

Bolezen modrikastega jezika (BTG)

Blocking ali kompetitivna ELISA se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Kompetitivna ELISA z monoklonskim protitelesom 3-17-A3 se uporablja za ugotavljanje protiteles za vse znane serotipe virusa bolezni modrikastega jezika (BTV).

Načelo preskusa je prekinitev reakcije med antigenom virusa bolezni modrikastega jezika (BTV) ter grupno specifičnim monoklonskim protitelesom (3-17-A3) ob dodatku preiskovanega seruma. Protitelesa proti BTV, prisotna v preiskovanem serumu, ustavijo reaktivnost monoklonskega protitelesa (Mab) in povzročijo zmanjšanje pričakovanega obarvanja po dodatku z encimom označenega protimišjega protitelesa in kromogena/substrata. Serumi se lahko preskušajo v enkratni razredčitvi 1:5 (Točkasta razredčitev – Dodatek 1) ali pa se titrirajo (Titracija seruma – Dodatek 2), da dobimo končne titre razredčin seruma. Vrednosti inhibicije nad 50 odstotki se štejejo za pozitivne.

1. Ustrezne mikroplošče za test ELISA.

2. Antigen: na voljo v obliki koncentrata, ekstrahiranega iz celic, ki se pripravi, kakor je opisano v nadaljevanju, in se hrani pri bodisi -20 °C ali -70 °C.

3. Pufer za ustavitev reakcije: fosfatni pufer s soljo (PBS), ki vsebuje 0,3 % BTV negativnega bovinega seruma (odraslih govedi), 0,1 % (vol:vol) Tween-20 (na voljo kot sirup polioksietilen sorbiton monolaurata) v PBS.

4. Monoklonsko protitelo: 3-17-A3 (na voljo kot supernatant kulture tkiva hibridoma), usmerjeno na grupno specifični polipeptid VP7, shranjeno pri -20 °C ali suho zamrznjeno in pred uporabo razredčeno v razmerju 1:100 s pufrom za ustavitev reakcije.

5. Konjugat: kunčji protimišji globulin (adsorbiran in izpran), konjugiran na HRP (hrenovo peroksidazo) in shranjen v temnem prostoru pri 4 °C.

6. Kromogen in substrat: ortofenilen-diamin (OPD-kromogen) s končno koncentracijo 0,4 mg/ml v sterilni destilirani vodi. Vodikov peroksid (30 % vol:vol-substrat) 0,05 % vol:vol, dodan neposredno pred uporabo (5μl H2O2 na 10 ml OPD). (Previdno ravnajte z OPD – roke zaščitite z gumijastimi rokavicami – domnevno mutagena snov).

7. 1-molarna žveplena kislina: 26,6 ml kisline dodamo v 473,4 ml destilirane vode. (Pomnite – vedno dodajte kislino v vodo, in nikoli vode v kislino!)

8. Orbitalni stresalnik.

9. Čitalnik mikroplošč testa ELISA (test lahko odčitate tudi vizualno).

Cc: kontrola s konjugatom (brez seruma/brez monoklonskih protiteles); C++: močno pozitivna kontrola s serumom; C+: šibko pozitivna kontrola s serumom; C-: negativna kontrola s serumom; Cm: kontrola z monoklonskim protitelesom (brez seruma).

1 Dodatek 1: Točkasta razredčitev (1:5) (40 serumov/ploščo)

	Kontrole		Preiskovani serumi
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
A	Cc	C–	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
B	Cc	C–	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
C	C++	C++
D	C++	C++
E	C +	C +
F	C +	C +
G	Cm	Cm										40
H	Cm	Cm										40

Dodatek 2: Titracija seruma (10 serumov/ploščo)

Kontrole

Preiskovani serumi

C–

1:5

C–

1:10

C++

1:20

C++

1:40

C+

1:80

C+

1:160

1:320

1:640

Kontrola konjugata (Cc)

Jamici 1A in 1B predstavljata slepo kontrolo, ki sestoji iz antigena proti BTV in konjugata. Uporabi se lahko za izravnavo čitalnika testa ELISA.

Kontrola Mab (Cm)

stolpca 1 in 2, vrstica G in H, predstavljata kontrolo z monoklonskim protitelesom in vsebujeta antigen proti BTV, monoklonsko protitelo in konjugat. V teh jamicah je obarvanje najbolj intenzivno. Srednja vrednost odčitanj optične gostote iz te kontrole predstavlja vrednost inhibicije 0 %.

Pozitivna kontrola (C++, C-)

stolpca 1 in 2, vrstice C-D-E-F. Te jamice vsebujejo antigen proti BTV, močno pozitiven protiserum proti BTV oziroma šibko pozitiven protiserum proti BTV, Mab in konjugat.

Negativna kontrola (C-)

Jamici 2A in 2B sta negativni kontroli, ki vsebujeta antigen proti BTV, negativni protiserum proti BTV, Mab in konjugat.

Preiskovani serumi

za zelo obsežne serološke preiskave in hitre presejalne teste se lahko serumi preskušajo v enkratni razredčini 1:5 (Dodatek 1), po 10 serumov pa lahko preskušamo v obsegu razredčitev od 1:5 do 1:640 (Dodatek 2). Tako lahko približno določimo titer protitelesa v preiskovanem serumu.

1. Antigen proti BTV razredčimo na predtitrirano koncentracijo v PBS, ga damo za kratek čas v sonikator, da se nakopičeni virus enakomerno porazdeli (če sonikator ni na voljo, ga močno pipetiramo), in dodamo po 50 μl v vse jamice na mikroplošči za test ELISA. Mikroploščo stresamo levo in desno, da se antigen enakomerno porazdeli.

2. Inkubiramo pri 37 °C 60 minut na orbitalnem stresalniku. Mikroplošče trikrat speremo s prelivanjem in praznjenjem jamic z nesterilnim PBS in jih damo na vpojni papir, da se osušijo.

3. Kontrolne jamice: dodamo 100 μl pufra za ustavitev reakcije v vse jamice Cc. Dodamo 50 μl pozitivnih in negativnih kontrolnih serumov, v razredčitvi 1:5 (10 μl serumov + 40 μl pufra za ustavitev reakcije), v vsako posamezno jamico C-, C + in C++. Dodamo 50 μl pufra za ustavitev reakcije v kontrolne jamice Mab.

Metoda točkaste titracije: preiskovani serum, razredčen 1:5 v pufru za ustavitev reakcije, damo v podvojene jamice v stolpcih 3 do 12 (10 μl serumov + 40 μl pufra za ustavitev reakcije),

ali

Metoda serumske titracije: pripravimo zaporedje dvojne razredčitve vsakega preiskovanega vzorca (1:5 do 1:640) v pufru za ustavitev reakcije, v osmih jamicah enojnih stolpcev 3 do 12.

4. Takoj po dodatku preiskovanih serumov razredčimo Mab 1:100 v pufru za ustavitev reakcije in ga dodamo po 50 μl v vsako jamico na mikroplošči, razen slepe kontrole.

5. Inkubiramo pri 37 °C 60 minut na orbitalnem stresalniku. Trikrat speremo s PBS in osušimo na vpojnem papirju.

6. Razredčimo kunčji protimišji koncentrat na 1:5000 v pufru za ustavitev reakcije in ga dodamo po 50 μl v vsako jamico na mikroplošči.

7. Inkubiramo pri 37 °C 60 minut na orbitalnem stresalniku. Trikrat speremo s PBS in osušimo na vpojnem papirju.

8. Odtajamo OPD in tik pred uporabo dodamo 5 μl 30-odstotnega vodikovega peroksida v vsakih 10 ml OPD. Dodamo po 50 μl v vsako jamico na mikroplošči. Počakamo približno 10 minut, da se jamice obarvajo, in ustavimo reakcijo z 1 M žvepleno kislino (50 μl na jamico). Obarvati se morajo kontrolne jamice Mab ter jamice, v katerih so serumi brez protitelesa proti BTV.

9. Mikroplošče pregledamo vizualno ali s spektrofotometričnim čitalnikom in zapišemo rezultate.

S pomočjo ustreznega računalniškega programskega paketa izpišemo vrednosti OD, in odstotke inhibicije (PI) za preiskovane in kontrolne serume, na podlagi srednje vrednosti, zabeležene v kontrolnih jamicah za antigen. Podatke, izražene kot vrednosti OD in PI, uporabimo za ugotavljanje, ali je preskus uspel znotraj sprejemljivih meja. Zgornje kontrolne meje (UCL) in spodnje kontrolne meje (LCL) za kontrolo Mab (antigen in Mab, brez preiskovanih serumov) se nahajajo v razponu vrednosti OD 0,4 do 1,4. Vsako mikroploščo, ki ne izpolnjuje zgoraj navedenih meril, je treba zavreči.

Če računalniški programski paket ni na voljo, izpišemo vrednosti OD na tiskalniku testa ELISA. Izračunamo srednjo vrednost OD za kontrolne jamice za antigen, ki je enaka 100-odstotni vrednosti. Določimo 50-odstotno vrednost OD in ročno izračunamo pozitivnost in negativnost vsakega vzorca.

Vrednost odstotka inhibicije (PI) = 100 - (OD vsake preiskovane kontrole/srednja vrednost OD kontrole za monoklonsko protitelo (Cm)) × 100.

Podvojene jamice z negativnim kontrolnim serumom in podvojene prazne jamice morajo prikazati vrednosti PI med + 25 % in -25 % oziroma med + 95 % in + 105 %. Če vrednosti niso v navedenih mejah, mikroplošče zato niso neuporabne, vendar nakazujejo, da se razvija obarvanje podlage. Močno in šibko pozitivni kontrolni serumi morajo prikazati vrednosti PI med + 81 % in + 100 % oziroma med + 51 % in + 80 %.

Diagnostični prag za preiskovane serume je 50 % (PI 50 % ali OD 50 %). Vzorci, ki prikažejo vrednosti PI > 50 %, se ocenijo kot negativni. Vzorci z vrednostmi PI nad in pod pragom za podvojene jamice se ocenijo kot nedoločni; take vzorce lahko ponovno testiramo s točkastim testom in/ali titracijo. Tudi pozitivne vzorce lahko titriramo za ugotavljanje stopnje pozitivnosti.

Vizualno odčitanje: pozitivne in negativne vzorce lahko enostavno razločimo s prostim očesom; šibko pozitivne ali močno negativne vzorce pa je težje oceniti s prostim očesom.

1. 40-60 Rouxovih celic pretočne celične linije BHK-21 trikrat speremo z Eagle’s Medium brez seruma, in jih inficiramo z virusom bolezni modrikastega jezika, serotip 1, v Eagle’s Medium brez seruma.

2. Inkubiramo pri 37 °C in vsak dan preverimo citopatski učinek (CPE).

3. Ko so citopatski učinki (CPE) v 90 do 100 odstotkih dovršeni v vsaki Rouxovi celici pretočne celične linije BHK-21, zberemo virus s stresanjem vseh še pritrjenih celic s stekla.

4. Centrifugiramo pri 2 000 do 3 000 obr./min. za peletiranje celic.

5. Supernatant zavržemo in pripravimo novo suspenzijo celic v približno 30 ml PBS, ki vsebuje 1 % Sarkosyla in 2 ml fenilmetilsulfonil fluorida (lizni pufer). Celice pri tem lahko tvorijo gel in dodati je treba več liznega pufra za zmanjšanje tega učinka. (Opomba: fenilmetilsulfonil fluorid je škodljiv – z njim ravnamo izjemo previdno.)

6. Celice ločujemo 60 sekund z ultrazvočno sondo z amplitudo 30 mikronov.

7. Centrifugiramo 10 minut pri 10 000 obr./min.

8. Supernatant shranimo pri + 4 °C in pripravimo novo suspenzijo ostalega celičnega peleta v 10 do 20 ml liznega pufra.

9. Trikrat sonificiramo in prečistimo ter na vsaki stopnji shranimo supernatant.

10. Pripravimo zbirni vzorec supernatantov in ga centrifugiramo na Beckmannovi centrifugi (s 30 ml epruvetami in rotorjem SW 28) pri 24 000 obr./min. (100 000 g) 120 minut, pri + 4 °C, na 5 mililitrski podlagi 40-odstotne raztopine saharoze (vol:vol v PBS).

11. Supernatant zavržemo, epruvete temeljito speremo in pripravimo novo suspenzijo peleta v PBS s soniciranjem. Antigen shranimo v enakih delih pri -20 °C.

Za titriranje antigena proti BTV se uporabi indirektna ELISA. Dvojne razredčine antigena titriramo glede na konstantno razredčino (1/100) monoklonskih protiteles 3-17-A3. Protokol je naslednji:

1. Antigen proti BTV, razredčen 1:20 v PBS, titriramo z večkanalno pipeto po vsej mikroplošči v dveh paralelnih razredčitvah (50 μl/jamico).

2. Inkubiramo 1 uro pri 37 °C na orbitalnem stresalniku.

3. Plošče trikrat speremo s PBS.

4. Dodamo 50 μl monoklonskih protiteles 3-17-A3 (razredčenih 1:100) v vsako jamico na mikroplošči.

5. Inkubiramo 1 uro pri 37 °C na orbitalnem stresalniku.

6. Plošče trikrat speremo s PBS.

7. Dodamo 50 μl kunčjega protimišjega globulina, konjugiranega na hrenovo peroksidazo (HRP), razredčenega na predtitrirano optimalno koncentracijo, v vsako jamico na mikroplošči.

8. Inkubiramo 1 uro pri 37 °C na orbitalnem stresalniku.

9. Dodamo substrat in kromogen, kakor je opisano zgoraj. Reakcijo ustavimo po 10 minutah z dodatkom 1 molarne žveplene kisline (50 μl/jamico).

Pri kompetitivni ELISI morajo biti monoklonska protitelesa prisotna v preobilju in zato izberemo razredčitev antigena, ki leži na titracijski krivulji (ne na ravnini) in da približno 0,8 OD po 10 minutah.

Imunodifuzija v agarskem gelu se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Precipitirajoči antigen lahko pripravimo v kateri koli celični kulturi, v kateri se referenčni sev virusa bolezni modrikastega jezika lahko hitro namnožuje. Priporočljivo je uporabiti celice BHK ali Vero. Po končani rasti virusa je antigen prisoten v tekočem supernatantu, vendar je za njegovo učinkovitost potrebna 50 do 100-kratna koncentracija. To lahko dosežemo s katerim koli standardnim postopkom koncentracije proteinov; virus v antigenu lahko inaktiviramo z dodatkom 0,3 % (vol:vol) beta-propiolaktona.

Ob uporabi mednarodnega referenčnega seruma in antigena pripravimo nacionalni standardni serum, standardiziran v optimalnem volumenskem razmerju glede na mednarodni referenčni serum, ga suho zamrznemo in uporabljamo kot znani kontrolni serum v vsakem testu.

Postopek

1 % agarozo, pripravljeno v boratu ali pufru natrijevega barbitola, pH 8,5 do 9,0, zlijemo v petrijevko do višine vsaj 3,0 mm. V agar vrežemo testni vzorec sedmih popolnoma suhih jamic, vsako s premerom 5,0 mm. Vzorec sestoji iz ene osrednje jamice in šestih jamic okoli nje v krogu s polmerom 3 cm. V osrednjo jamico odpipetiramo standardni antigen. V obrobne jamice 2, 4 in 6 odpipetiramo znani pozitivni serum, preiskovane serume pa v jamice 1, 3 in 5. Tako pripravljeno ploščo inkubiramo do 72 ur pri prostorski temperaturi v zaprti vlažni komori.

Interpretacija

Preiskovani serum je pozitiven, če z antigenom oblikuje tanko specifično precipitacijsko črto in s kontrolnim serumom popolnoma ujemajočo se črto. Preiskovani serum je negativen, če se ne oblikuje jasno razvidna specifična precipitacijska črta z antigenom in če se črta kontrolnega seruma ne ukrivi. Petrijevke pregledujemo na temni podlagi, na posredni svetlobi.

Epizootska hemoragična bolezen (EHD)

Imunodifuzija v agarskem gelu se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Antigen:

Precipitirajoči antigen pripravimo v kateri koli celični kulturi, v kateri se ustrezni serotip(i) virusa epizootske hemoragične bolezni lahko hitro namnožuje(jo). Priporočljivo je uporabiti celice BHK ali Vero. Po končani rasti virusa je antigen prisoten v tekočem supernatantu, vendar je za njegovo učinkovitost potrebna 50 do 100-kratna koncentracija. To lahko dosežemo s katerim koli standardnim postopkom koncentracije proteinov; virus v antigenu lahko inaktiviramo z dodatkom 0,3 % (vol:vol) beta-propiolaktona.

Znani pozitivni kontrolni serum:

Preiskovani serum

Postopek

Interpretacija

Infekciozni bovini rinotraheitis (IBR)/infekciozni pustularni vulvovaginitis (IPV)

Test serumske nevtralizacije se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Serum

Pred uporabo inaktiviramo vse serume 30 minut pri temperaturi 56 °C.

Postopek

Za test serumske nevtralizacije na mikroploščah, pri katerem se virus konstantno spreminja, uporabimo celično linijo MDBK ali druge dovzetne celice. Uporabimo Colorado, Oxford ali kateri koli drug referenčni sev virusa, pri 100 TCID50 na 0,025 ml; inaktivirane nerazredčene vzorce seruma zmešamo z enako količino (0,025 ml) suspenzije virusa. Mešanice virus/serum inkubiramo 24 ur pri 37 °C na mikroploščah, preden jim dodamo MDBK celice. Celice uporabimo v koncentraciji, ki zagotavlja, da se po 24 urah oblikuje popolna enoslojna celična kultura.

Kontrole

(i) preverjanje infektivnosti virusa, (ii) kontrole toksičnosti seruma, (iii) kontrole nenacepljenih celičnih kultur, (iv) referenčni protiserumi.

Interpretacija

Rezultate testa serumske nevtralizacije ter titer virusa, uporabljenega v testu, odčitamo po treh do šestih dneh inkubacije pri 37 °C. Titri seruma se štejejo za negativne, če pri razredčitvi 1:2 (nerazredčeni serum) ne pride do nevtralizacijske reakcije.

B.	Kateri koli drug test, ki je priznan v Odločbi Komisije 93/42/ES o dodatnih jamstvih v zvezi z infekcioznim bovinim rinotraheitisom za govedo, namenjeno pošiljanju v države članice ali njihove regije, ki so proste omenjene bolezni.

Slinavka in parkljevka (SIP)

Zbiranje ezofagealnih/faringealnih vzorcev in preskušanje se izvajata v skladu z naslednjim protokolom:

Reagenti

Pred vzorčenjem pripravimo transportni medij. Po 2 ml medija damo v toliko vsebnikov, kolikor živali bomo vzorčili. Vsebniki morajo biti odporni proti zamrzovanju na trdnem CO2 ali v tekočem dušiku. Vzorce ezofagealnega/faringealnega sputuma zbiramo s posebno sondo, imenovano probang. Za odvzem vzorca vstavimo zajemalko sonde probang skozi gobec, prek hrbta jezika, navzdol v zgornji del požiralnika. Površinski epitel zgornjega dela požiralnika in žrela postrgamo lateralno in dorzalno. Sondo probang izvlečemo po tem, ko je žival pogoltnila. Zajemalka sonde probang mora biti polna in vsebovati mešanico sluzi, sline, ezofagealne tekočine in celičnega drobirja. Paziti je treba, da vsak vzorec vsebuje nekaj vidnega celičnega tkiva. Izogibati se je treba zelo grobemu ravnanju, ki povzroči krvavitev. Vzorci nekaterih živali so lahko močno kontaminirani z vampovo vsebino. Te vzorce zavržemo in gobec živali speremo z vodo ali po možnosti s fiziološko raztopino pred ponovnim vzorčenjem.

Priprava vzorcev

Preverimo kakovost vsakega vzorca, odvzetega s sondo probang, in 2 ml vzorca z enako količino transportnega medija prelijemo v vsebnik, odporen proti zamrzovanju. Vsebnike trdno zapremo, zapečatimo, razkužimo in označimo z nalepko. Vzorce ohladimo (+ 4 °C) in jih pregledamo po treh do štirih urah ali pa jih do pregleda hranimo zamrznjene na suhem ledu (-69 °C) ali v tekočem dušiku. Pred vzorčenjem vsake naslednje živali sondo probang razkužimo in trikrat speremo s čisto vodo.

Preskusi na SIPV

Vzorce vcepimo v primarne kulture iz celic goveje ščitnice in uporabimo vsaj tri vsebnike na vzorec. Lahko uporabimo tudi druge dovzetne celice, na primer primarne celice govejih ali prašičjih ledvic, vendar je treba vedeti, da so te manj občutljive za nekatere seve virusa SIP. Vsebnike inkubiramo pri 37 °C na orbitalnem stresalniku in vsak dan v 48 urah preverjamo prisotnost citopatskega učinka (CPE). Če je negativen, izvedemo slepo pasažo kultur na novih kulturah in ponovno preverjamo učinek v 48 urah. Potrditi je treba specifičnost vsakega CPE.

Priporočeni transportni mediji:

1. 0,08M fosfatni pufer, pH 7,2, z 0,01 % bovinega serumskega albumina, 0,002 % fenol rdečega barvila in antibiotiki.

2. Medij za tkivno kulturo (npr. Eagle’s MEM) z 0,04M pufra Hepes, 0,01 % bovinega serumskega albumina in antibiotiki, pH 7,2.

3. Transportnemu mediju dodamo antibiotike (na ml končne raztopine), npr. penicilin 1 000 IE, neomicin sulfat 100 IE, polimiksin B sulfat 50 IE, mikostatin 100 IE.

Test za nevtralizacijo virusa se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Reagenti

Standardni antigen proti FMDV pripravimo v celičnih kulturah ali na celicah govejega jezika in ga shranimo pri -70 °C ali manj, ali pri -20 °C po dodatku 50 % glicerola. To je standardni antigen. FMDV je stabilen pri teh pogojih in titer se le malo spremeni v večmesečnem obdobju.

Postopek

Test izvedemo na graduiranih mikroploščah z ravnim dnom za tkivno kulturo, v katere damo dovzetne celice, kakor so na primer IB-RS-2, BHK-21 ali celice telečje ledvice. Preiskovane serume razredčimo v razmerju 1:4 v mediju celične kulture brez seruma, z dodatkom 100 IE/ml neomicina ali drugih primernih antibiotikov. Serume inaktiviramo pri 56 °C 30 minut, in s količinami po 0,05 ml pripravimo na mikroploščah dvojno zaporedje razredčitvenih zank s po 0,05 ml. V vsako jamico dodamo predtitrirani virus, prav tako razredčen v mediju celične kulture brez seruma, ki vsebuje 100 TCID50 na 0,05 ml. Po inkubaciji pri 37 °C eno uro, da pride do nevtralizacije, v vsako jamico dodamo po 0,05 ml suspenzije celic s po 0,5 do 1,0 × 106 celic na 1 ml v mediju celične kulture, ki vsebuje serum brez protiteles proti SIPV, in zapečatimo plošče. Plošče inkubiramo pri 37 °C. Enojne plasti navadno konfluirajo v 24 urah. Po 48 urah je CPE navadno dovolj izrazit, da je test mogoče mikroskopsko odčitati. Po tem času dobimo tudi končno mikroskopsko odčitanje, ali pa mikroplošče fiksiramo in obarvamo za makroskopsko odčitanje, na primer z 10-odstotno solno raztopino formola in 0,05-odstotnim metilenskim modrilom.

Kontrole

Kontrole pri vsakem testu zajemajo homologni protiserum z znanim titrom, celično kontrolo, kontrolo toksičnosti seruma, kontrolo medija, in titracijo virusa, iz katere izračunamo dejansko količino virusa pri testu.

Interpretacija

Jamice z jasno izraženim CPE se štejejo za inficirane, in nevtralizacijski titri so izraženi kot obratne vrednosti končne razredčitve seruma, prisotnega v mešanicah serum/virus pri 50 % končni točki, ocenjeni po Spearman-Karberjevi metodi. (Karber, G., 1931, Archiv für Experimentelle Pathologie und Pharmokologie, 162, 480). Testi se štejejo za veljavne, če je dejanska količina virusa, uporabljenega na jamico v testu, med 101,5 in 102,5 TCID50, in če ima titer referenčnega seruma vsaj dvakratno vrednost njegovega pričakovanega titra, ocenjeno po predhodnih titracijah. Če so kontrole zunaj teh meja, je treba test ponoviti. Končni titer 1:11 ali manj se šteje za negativnega.

Dokazovanje in kvantificiranje protiteles s testom ELISA se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Reagenti

Kunčji protiserumi proti antigenu 146S sedmih tipov virusa slinavke in parkljevke (SIPV), uporabljeni v vnaprej določeni optimalni koncentraciji v pufru karbonat/bikarbonat, pH 9,6. Antigene pripravimo iz izbranih sevov virusa, namnoženih na enoslojnih BHK-21 celičnih linijah. Uporabimo neprečiščene supernatante in jih predtitriramo v skladu s protokolom, vendar brez seruma, da dobimo razredčino, ki po dodatku enake količine PBST (fosfatnega pufra s soljo, z 0,05 % Tween-20 in fenol rdečim indikatorjem) privede do odčitanja optične gostote med 1,2 in 1,5. Viruse lahko uporabimo inaktivirane. PBST uporabimo kot razredčilo. Protiserume budre pripravimo tako, da budre (morske prašičke) inokuliramo z antigenom 146S vsakega serotipa. Vnaprej določeno optimalno koncentracijo pripravimo v PBST, ki vsebuje 10 % normalni bovini serum, in 5 % normalni kunčji serum. Kunčji protibudrin imunoglobulin, konjugiran na hrenovo peroksidazo (HRP), uporabimo v vnaprej določeni optimalni koncentraciji v PBST, ki vsebuje 10 % normalnega bovinega seruma in 5 % normalnega kunčjega seruma. Preiskovane serume razredčimo v PBST.

Postopek:

1. Mikroplošče ELISA prekrijemo s 50 μl kunčjih protiserumov in jih pustimo stati prek noči v vlažni komori pri prostorski temperaturi.

2. Petdeset mikrolitrov dupliciranega, dvojnega zaporedja vsakega preiskovanega seruma, z začetno razredčitvijo 1:4, pripravimo na večjamičnih mikroploščah z dnom v obliki črke U (nosilnih ploščah). Petdeset mikrolitrov konstantnega odmerka antigena dodamo v vsako jamico in mešanice pustimo stati čez noč pri 4 °C. Z dodatkom antigena razredčimo začetno razredčino seruma na 1:8.

3. Mikroplošče ELISA petkrat speremo s PBST.

4. Petdeset mikrolitrov mešanic serum/antigen prenesemo z nosilnih plošč na mikroplošče ELISA, prekrite s kunčjim serumom, in jih inkubiramo pri 37 °C eno uro na orbitalnem stresalniku.

5. Po spiranju dodamo v vsako jamico po 50 μl budrinega protiseruma proti antigenu v skladu s točko 4. Mikroplošče inkubiramo pri 37 °C eno uro na orbitalnem stresalniku.

6. Mikroplošče speremo in v vsako jamico dodamo po 50 μl kunčjega protibudrinega imunoglobulina, konjugiranega na hrenovo peroksidazo (HRP). Mikroplošče inkubiramo pri 37 °C eno uro na orbitalnem stresalniku.

7. Mikroplošče speremo in v vsako jamico dodamo po 50 μl ortofenilen-diamina, z 0,05 % H2O2 (30 %) vol:vol.

8. Reakcijo ustavimo po 15 minutah z 1,25M H2SO4.

Mikroplošče odčitamo spektrofotometrično pri 492 nm na čitalniku testa ELISA, povezanem z mikroračunalnikom.

Kontrole

Za vsak uporabljeni antigen, 40 jamic brez seruma, ki vsebujejo antigen, razredčen v PBST. Duplicirano dvojno razredčitveno zaporedje homolognega bovinega referenčnega protiseruma. Duplicirano dvojno razredčitveno zaporedje negativnega bovinega seruma.

Interpretacija

Titri protiteles so izraženi kot končna razredčitev preiskovanih serumov, ki dosežejo 50 % srednje vrednosti OD, zabeležene v jamicah s kontrolami virusa brez preiskovanega seruma. Vrednosti titrov nad 1:40 se štejejo za pozitivne.

Reference

Hamblin C, Barnett ITR in Hedger RS (1986) A new enzyme-linked immunosorbent assay (ELISA) for the detection of antibodies against foot-and-mouth disease virus. I. Development and method of ELISA. Journal of Immunological Methods, 93, 115 do 121.11.

Bolezen Aujeszkega (BA)

Test serumske nevtralizacije se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Serum

Pred uporabo vse serume inaktiviramo 30 minut pri 56 °C.

Postopek

Za test serumske nevtralizacije na mikroploščah, pri katerem se virus konstantno spreminja, uporabimo celično linijo Vero ali druge dovzetne celice. Virus bolezni Aujeszkega uporabimo pri 100 TCID50 na 0,025 ml; inaktivirane nerazredčene vzorce seruma zmešamo z enako količino (0,025 ml) suspenzije virusa. Mešanice virus/serum inkubiramo dve uri pri 37 °C na mikroploščah, preden jim dodamo ustrezne celice. Celice uporabimo v koncentraciji, ki zagotavlja, da se po 24 urah oblikuje popolna enoslojna celična kultura.

Kontrole

(i) preverjanje infektivnosti virusa, (ii) kontrole toksičnosti seruma, (iii) kontrole nenacepljenih celičnih kultur, (iv) referenčni protiserumi.

Interpretacija

Rezultate testa serumske nevtralizacije in titer virusa, uporabljenega v testu, zabeležimo po treh do sedmih dneh inkubacije pri 37 °C. Titri seruma, manjši od 1:2 (nerazredčeni serum), se štejejo za negativne.

B.	Kateri koli drug test, priznan v Odločbi Komisije 2001/618/ES o dodatnih jamstvih za trgovino s prašiči v Skupnosti glede bolezni Aujeszkega.

Virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih (TGE)

Test serumske nevtralizacije se izvaja v skladu z naslednjim protokolom:

Serum

Pred uporabo vse serume inaktiviramo 30 minut pri 56 °C.

Postopek

Za test serumske nevtralizacije na mikroploščah, pri katerem se virus konstantno spreminja, uporabimo celično linijo A72 (celice pasjega tumorja) ali druge dovzetne celice. Virus TGE uporabimo pri 100 TCID50 na 0,025 ml; inaktivirane nerazredčene vzorce seruma zmešamo z enako količino (0,025 ml) suspenzije virusa. Mešanice virus/serum inkubiramo 30 do 60 minut pri 37 °C na mikroploščah, preden jim dodamo ustrezne celice. Celice uporabimo v koncentraciji, ki zagotavlja, da se po 24 urah oblikuje popolna enoslojna celična kultura. Vsaka celica sprejme 0,1 ml celične suspenzije.

Kontrole

(i) preverjanje infektivnosti virusa, (ii) kontrole toksičnosti seruma, (iii) kontrole nenacepljenih celičnih kultur, (iv) referenčni protiserumi.

Interpretacija

Rezultate testa serumske nevtralizacije in titer virusa, uporabljenega v testu, zabeležimo po treh do petih dneh inkubacije pri 37 °C. Titri seruma, manjši od 1:2 (končna razredčitev), se štejejo za negativne. Če so nerazredčeni vzorci seruma toksični za tkivne kulture, lahko te serume razredčimo na 1:2 pred uporabo v testu, kar ustreza končni razredčitvi seruma 1:4. V teh primerih se titri seruma, manjši od 1:4 (končna razredčitev), štejejo za negativne.

Vezikularna bolezen prašičev (SVD)

Preskusi za vezikularno bolezen prašičev (SVD) se izvajajo v skladu z Odločbo Komisije 2000/428/ES.

Klasična prašičja kuga (KPK)

Preskusi za klasično prašičjo kugo (KPK) se izvajajo v skladu z Odločbo Komisije 2002/106/ES.

Preskusi za KPK morajo potekati v skladu s smernicami, podrobno opisanimi v Poslovniku standardnih postopkov za diagnostične preskuse in cepiva – OIE, Poglavje 2.1.13.

Občutljivost in specifičnost serolokega testa za KPK mora določati nacionalni laboratorij z uvedenim sistemom zagotavljanja kakovosti. Uporabljeni testi morajo biti dokazano sposobni prepoznavati razpone ibko in močno pozitivnih referenčnih serumov ter omogočati dokazovanje protiteles v zgodnji fazi bolezni in fazi rekonvalescence.

▼M56

DEL 4

Sistematika
RED	DRUŽINA	ROD IN VRSTA
Artiodactila	Camelidae	Camelus ssp., Lama ssp., Vicugna ssp.

Živalska vrsta

Pogoji zdravstvenega varstva živali

Pogoji uvoza in karantene za živali, uvožene na St. Pierre in Miquelon v času, krajšem od šest mesecev pred izvozom v Evropsko skupnost

Poglavje 1

Bivanje in karantena

Živali, uvožene na St. Pierre in Miquelon, morajo pred izvozom v Evropsko skupnost najmanj 60 dni bivati v odobreni karantenski postaji. To obdobje se lahko podaljša glede na zahteve testov za posamezne vrste. Poleg tega morajo živali izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) Različne pošiljke živali lahko hkrati pridejo v karantensko postajo. Vendar, po prihodu v karantensko postajo je treba vse živali iste vrste šteti za eno skupino in jih tako tudi obravnavati. V tem primeru se začne obdobje karantene za celotno skupino na dan, ko je zadnja žival prišla v karanteno.

(b) Znotraj karantenske postaje je treba posamezne skupine živali ločiti tako, da ne pridejo bodisi neposredno ali posredno v stik z drugimi živalmi, vključno z morebitno prisotnimi živalmi iz drugih pošiljk. Posamezne pošiljke živali morajo biti nameščene v odobreni karantenski postaji in zaščitene pred insekti vektorji.

(c) Če se v času karantene ne upošteva predpis o izolaciji skupine živali in pridejo v stik z drugimi živalmi, se karantena šteje za nično in ta skupina živali mora začeti novo obdobje karantene v enakem trajanju, kakor je bilo prvotno predpisano pri vstopu v karantensko postajo.

(d) živali, namenjene za izvoz v Evropsko skupnost, ki gredo skozi karantensko postajo, morajo biti neposredno natovorjene in poslane v Evropsko skupnost:

(i) ne da bi prišle v stik z živalmi, ki ne izpolnjujejo pogojev zdravstvenega stanja živali, predpisanih za uvoz zadevne kategorije živali v Evropsko skupnost;

(ii) razdeljene na pošiljke tako, da nobena pošiljka ne more priti v stik z živalmi, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvoz v Evropsko skupnost;

(iii) v prevoznih sredstvih ali kontejnerjih, ki so bili očiščeni in razkuženi z razkužilom, ki je v St. Pierru in Miquelonu uradno priznano kot učinkovito pri nadzoru bolezni, navedenih v Poglavju II, in ki so konstruirani tako, da med prevozom iz prevoznega sredstva ali kontejnerja ne morejo iztekati ali padati iztrebki, urin, nastilj ali krma.

Prostori karantene morajo ustrezati vsaj minimalnim standardom, opredeljenim v Prilogi B Direktive 91/496/EGS in izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) morajo biti pod nadzorom uradnega veterinarja;

(b) morajo se nahajati sredi področja s premerom 20 km, na katerem, po uradnih ugotovitvah, najmanj 30 dni pred njihovo uporabo za karantensko postajo ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke;

(c) pred uporabo kot karantenska postaja morajo biti očiščeni in razkuženi z razkužilom, ki je na St. Pierru in Miquelonu uradno priznano kot učinkovito pri nadzoru bolezni, navedenih v Poglavju II;

(d) zajemajo, ob upoštevanju zmogljivosti glede števila živali:

(i) prostore, namenjene izključno za karanteno, vključno z ustreznimi hlevi, ki ustrezajo standardom za živali;

(ii) ustrezne prostore, ki

— se lahko v celoti očistijo in razkužijo,

— vključno z napravami za varno natovarjanje in raztovarjanje živali,

— izpolnjujejo vse zahteve glede napajanja in krmljenja živali,

— omogočajo lahko opravljanje vseh potrebnih veterinarskih storitev;

(iii) ustrezne prostore za preglede in izolacijo;

(iv) ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje prostorov in prevoznih sredstev;

(v) primerno površino za skladiščenje krme, nastilja in gnoja;

(vi) primeren sistem za zbiranje odpadne vode;

(vii) pisarno za uradnega veterinarja;

(e) ko karantenska postaja deluje, mora imeti zadostno število veterinarjev za opravljanje vseh nalog;

(f) lahko se sprejemajo samo živali, ki so posamično označene tako, da je zagotovljena sledljivost. Zato se mora pri sprejetju živali lastnik ali oseba, odgovorna za karantensko postajo, prepričati, da so živali pravilno označene in da jih spremljajo dokumenti ali spričevala o zdravstvenem stanju, potrebna za zadevno vrsto in kategorijo živali. Poleg tega mora ta oseba vpisati v register ali vnesti v bazo podatkov ime lastnika, poreklo, datum vstopa in izstopa, število in identifikacijske oznake živali ter njihov namembni kraj in te podatke hraniti najmanj 3 leta;

(g) pristojni organ določi postopek za uradni nadzor karantenske postaje in zagotovi izvajanje tega nadzora; ta nadzor vključuje redne kontrole zaradi ugotavljanja, da so izpolnjene zahteve za odobritev. V primeru neustreznosti in odvzema odobritve se odobritev lahko ponovno pridobi, ko se pristojni organ prepriča, da prostori karantene v celoti ustrezajo vsem zgoraj navedenim določbam.

Poglavje 2

Testi zdravstvenega stanja živali

1. Splošne zahteve

Na živalih je treba opraviti naslednje teste, ki se izvajajo na vzorcih krvi, odvzetih ne prej kot 21 dni po začetku obdobja izolacije, če ni določeno drugače. Laboratorijski testi morajo biti opravljeni v odobrenem laboratoriju v Evropski skupnosti in vsi laboratorijski testi in njihovi rezultati, cepljenja in zdravljenja morajo biti priloženi veterinarskemu spričevalu. Da bi intervencije na živalih čim bolj zmanjšali, morajo biti odvzem vzorcev, testi in morebitna cepljenja združeni kolikor je le mogoče, ob upoštevanju najmanjših časovnih presledkov, predpisanih v protokolih za testiranje.

2. Posebne zahteve

2.1 Družina kamel

2.1.1 Tuberkuloza

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: test komparativne intradermalne reakcije z bovinim PPD in aviarnim PPD, ki ustrezajo standardom za proizvodnjo bovinih in aviarnih tuberkulinov, kakor je opisano v Prilogi B Direktive Sveta 64/432/EGS. Test je treba opraviti na področju za ramo (aksilarno področje) po postopku, opisanem v Prilogi B Direktive Sveta 64/432/EGS.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti teste v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, nato 42 dni po prvem testu.

reakcijo je treba šteti za:

— negativno, če je povečanje debeline kože manjše od 2 mm,

— pozitivno, če je povečanje debeline kože večje od 4 mm,

— nedokončno, če je povečanje debeline kože na bovini PPD med 2 mm in 4 mm, ali večje kot 4 mm, vendar manjše od reakcije na aviarni PPD.

(d) Možni ukrepi po testiranju:

Če se pri živali ugotovi pozitivna reakcija na intradermalno injekcijo bovinega PPD, je treba to žival izključiti iz skupine, na ostalih živalih pa je treba test ponoviti ne prej kot 42 dni po prvem pozitivnem testu: ta test je treba šteti kot prvi test, opisan v točki (b).

Če več živali iz skupine reagira pozitivno, se celotna skupina izključi iz izvoza v ES.

Če se pri eni ali več živali ugotovi nedokončna reakcija, bo na celi skupini test ponovljen po 42 dneh in se bo štel kot prvi test, opisan v točki (b).

2.1.2 Bruceloza.

(a) Test, ki ga je treba uporabiti:

— B. Abortus: SAT in RBT, kot sta opisana v točki 2.6 oziroma (2.5) Priloge C Direktive 64/432/EGS. Pri pozitivnem rezultatu je treba zaradi potrditve opraviti test reakcije vezanja komplementa.

— B. Melitensis: SAT in RBT, kot sta opisana v točki 2.6 oziroma 2.5 Priloge C Direktive 64/432/EGS. Pri pozitivnem rezultatu je treba zaradi potrditve opraviti test reakcije vezanja komplementa po postopku, opisanem v Prilogi C Direktive 91/68/ES.

— B. Ovis: Test reakcije vezanja komplementa, kakor je opisan v Prilogi D Direktive 91/68/ES

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti teste v roku dveh dni po prihodu v karantensko postajo, nato 42 dni po prvem testu.

Pozitivna reakcija na teste je reakcija v smislu Priloge C Direktive 64/432/EGS.

(d) Možni ukrepi po testiranju:

Če žival na enega izmed testov reagira pozitivno, jo je treba izključiti iz skupine, na ostalih živalih pa je treba test ponoviti ne prej kot 42 dni po prvem pozitivnem testu: ta test je treba šteti kot prvi test, opisan v točki (b).

Samo živali, ki so imele negativno reakcijo pri dveh zaporednih testih, opravljenih skladno s točko (b), so odobrene za izvoz v ES.

2.1.3 Bolezen modrikastega jezika in goveja hemoragična septikemija (EHD).

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: AGID test, kakor je opisan v Delu 3 (C) Priloge I Odločbe Sveta 79/542/EGS.

Pri pozitivni reakciji je treba živali testirati s pomočjo kompetitivnega ELISA testa v skladu z Delom 3 (C) Priloge I Odločbe Sveta 79/542/EGS zaradi ločevanja teh dveh bolezni.

(b) Časovna razporeditev:

Živali morajo pokazati negativno reakcijo pri dveh testih: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 21 dni po prvem testu.

(i) Bolezen modrikastega jezika

Če je pri eni ali več živalih reakcija na test ELISA skladno z Delom 3 (C) Priloge I Odločbe 79/542/EGS pozitivna, je treba pozitivno(-e) žival(-i) izključiti iz skupine, vse preostale živali iz skupine pa namestiti v karantenske prostore za 100 dni od dneva, ko so bili odvzeti vzorci za zadevni test. Skupina se lahko šteje za prosto bolezni, če se pri rednih pregledih uradnih veterinarjev v obdobju karantene ne pokažejo klinični znaki bolezni in če karantenska postaja ostane prosta povzročiteljev bolezni modrikastega jezika (Culicoides).

Če se v času zgoraj navedene karantene pokažejo znaki bolezni pri še eni živali, se zavrne izvoz v ES cele skupine živali.

(ii) goveja hemoragična septikemija (EHD).

Če se pri eni ali več živalih, ki so imele pozitivno reakcijo, med potrditvenim testom ELISA odkrije prisotnost protiteles za virus EHD, je treba živali šteti za pozitivne in jih izključiti iz skupine, na celi skupini pa je treba ponoviti test vsaj 21 dni po prvi pozitivni diagnozi in še enkrat vsaj 21 dni nato, pri čemer morajo biti rezultati obeh testov negativni. Če so pri ponovljenih testih na dodatnih živalih reakcije pozitivne, je treba celotno skupino izključiti iz izvoza v ES.

2.1.4 Slinavka in parkljevka (SIP)

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Diagnostični testi (probang test in serološke preiskave) ob uporabi postopkov ELISA in NV v skladu s protokoli, kakor so opisani v Delu 3 (C) Priloge I Odločbe 79/542/EGS.

(b) Časovna razporeditev: živali morajo pokazati negativno reakcijo pri dveh testih: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na virus SIP, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

Opomba: Odkritje protiteles za strukturalne ali nestrukturalne proteine virusa SIP, se bo štelo za posledico prejšnje okužbe s SIP, ne glede na status cepljenja.

2.1.5 Goveja kuga

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Kompetitivni ELISA test, kakor je opisan v priročniku OIE je predpisani test za mednarodno trgovino in je test izbora. Lahko se uporabi tudi test nevtralizacije seruma ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na virus goveje kuge, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

2.1.6 Vezikularni stomatitis

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: ELISA test, test nevtralizacije virusa ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na virus vezikularnega stomatitisa, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

2.1.7 Mrzlica doline Rift

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: ELISA test, test nevtralizacije virusa ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja mrzlice doline Rift, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

2.1.8 Vozličasti dermatitis

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Serološki testi ELISA test, test nevtralizacije virusa ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja vozličastega dermatitisa, je treba celotno skupino izključiti iz izvoza v ES.

2.1.9 Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: ELISA test, test nevtralizacije virusa, imunofluorescenčni test ali drugi priznani testi.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja Krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je treba žival izključiti iz skupine.

2.1.10 Tripasomiaza (Trypanosoma evansi)

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Parazit se lahko dokaže v koncentriranih krvnih vzorcih skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri živali ugotovijo znaki T. evansi, se mora ta žival izključiti iz skupine. Nato je treba preostale živali iz skupine lokalno in sistemsko zdraviti proti parazitom, ob uporabi zdravil, učinkovitih proti T. evansi.

2.1.11 Maligna kataralna mrzlica

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Najbolj običajna metoda je ugotavljanje virusne DNK zaradi odkrivanja povzročitelja na podlagi imunofluorescence ali imunocitokemije, v skladu s protokoli, opisanimi v ustreznih oddelkih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja maligne kataralne mrzlice, je treba celotno skupino izključiti iz izvoza v ES.

2.1.12 Steklina

Cepljenje: V določenih primerih se lahko opravi cepljenje proti steklini in živali je treba odvzeti kri, da bi se opravil test nevtralizacije seruma za protitelesa.

2.1.13 Goveja levkoza (samo, če so živali namenjene za regijo, prosto goveje levkoze)

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: AGID test ali blocking ELISA skladno s protokoli, opisanimi v priročniku OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: živali, ki pokažejo pozitivno reakcijo na test, je treba izključiti iz skupine, na ostalih živalih pa je treba test ponoviti ne prej kot 21 dni po prvem pozitivnem testu: ta test je treba šteti kot prvi test, opisan v točki (b).

Samo živali, ki so imele negativno reakcijo pri dveh zaporednih testih, opravljenih skladno s točko (b), so odobrene za izvoz v ES.

▼M67

PRILOGA II

(SVEŽE MESO)

DEL 1

SEZNAM TRETJIH DRŽAV ALI NJIHOVIH DELOV (1)

Država	Oznaka ozemlja	Opis ozemlja	Veterinarsko spričevalo		Posebni pogoji
Država	Oznaka ozemlja	Opis ozemlja	Obrazec(-ci)	SG	Posebni pogoji
1	2	3	4	5	6
AL – Albanija	AL-0	Celotno ozemlje države	—
AR – Argentina	AR-0	Celotno ozemlje države	EQU
	AR-1	Province Buenos Aires, Catamarca, Corrientes, Entre Ríos, La Rioja, Mendoza, Misiones, Neuquen, Rio Negro, San Juan, San Luis, Santa Fe in Tucuman	BOV	A	1 in 2
	AR-2	La Pampa in Santiago del Estero	BOV	A	1 in 2
	AR-3	Cordoba	BOV	A	1 in 2
	AR-4	Chubut, Santa Cruz in Tierra del Fuego	BOV, OVI, RUW, RUF		1
	AR-5	Formosa (le ozemlje Ramon Lista) in Salta (le departma Rivadavia)	BOV	A	1 in 2
	AR-6	Salta (le departmaji General Jose de San Martin, Oran, Iruya in Santa Victoria)	BOV	A	1 in 2
	AR-7	Chaco, Formosa (razen ozemlja Ramon Lista), Salta (razen departmajev General Jose de San Martin, Rivadavia, Oran, Iruya in Santa Victoria), Jujuy	BOV	A	1 in 2
	AR-8	Chaco, Formosa, Salta, Jujuy, z izjemo varovalnega pasu 25 km od meje z Bolivijo in Paragvajem, ki se razteza od okraja Santa Catalina v provinci Jujuy do okraja Laishi v provinci Formosa	BOV	A	1 in 2
	AR-9	Varovalni pas 25 km od meje z Bolivijo in Paragvajem, ki se razteza od okraja Santa Catalina v provinci Jujuy do okraja Laishi v provinci Formosa	—
AU – Avstralija	AU-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW
BA – Bosna in Hercegovina	BA-0	Celotno ozemlje države	—
BG – Bolgarija a	BG-0	Celotno ozemlje države	EQU
	BG-1	Province Varna, Dobrič, Silistra, Šumen, Targovište, Razgrad, Ruse, Veliko Tarnovo, Gabrovo, Pleven, Loveč, Plovdiv, Smoljan, Pazardžik, okraj mesta Sofija, mesto Sofija, Pernik, Kjustendil, Blagoevgrad, Vraca, Montana in Vidin	BOV, OVI RUW, RUF
	BG-2	Province Burgas, Jambol, Sliven, Stara Zagora, Haskovo, Kardžali in 20 km širok pas na meji s Turčijo	—
BH – Bahrajn	BH-0	Celotno ozemlje države	—
BR – Brazilija	BR-0	Celotno ozemlje države	EQU
	BR-1	Del zvezne države Minas Gerais (razen regijskih okrožij Oliveira, Passos, São Gonçalo de Sapucai, Setelagoas in Bambuí); zvezna država Espíritu Santo zvezna država Santa Catarina zvezna država Goias in del zvezne države Mato Grosso, ki vključuje regionalno enoto Cuiaba (razen občin San Antonio de Leverger, Nossa Senhora do Livramento, Pocone and Barão de Melgaço), regionalno enoto Caceres (razen občine Caceres), regionalno enoto Lucas do Rio Verde, regionalno enoto Rondonopolis (razen občine Itiquiora), regionalno enoto Barra do Garça in regionalno enoto Barra do Burgres	BOV	A	1 in 2
	BR-2	Zvezna država Rio Grande do Sul	BOV	A	1 in 2
	BR-3	Del zvezne države Mato Grosso do Sul, ki vključuje občino Sete Quedas	BOV	A	1 in 2
	BR-4	Del zvezne države Mato Grosso do Sul (razen občin: Sonora, Aquidauana, Bodoqueno, Bonito, Caracol, Coxim, Jardim, Ladario, Miranda, Pedro Gomes, Porto Murtinho, Rio Negro, Rio Verde of Mato Grosso in Corumbá) zvezna država Paraná in zvezna država Sao Paulo	BOV	A	1 in 2
	BR-5	Zvezna država Paraná zvezna država Mato Grosso do Sul in zvezna država Sao Paulo	—	—	1
BW – Bocvana	BW-0	Celotno ozemlje države	EQU, EQW
	BW-1	Območja pod veterinarskim nadzorom št. 5, 6, 7, 8, 9 in 18	BOV, OVI, RUF, RUW	F	1 in 2
	BW-2	Območja pod veterinarskim nadzorom št. 10, 11, 12, 13 in 14	BOV, OVI, RUF, RUW	F	1 in 2
BY – Belorusija	BY-0	Celotno ozemlje države	—
BZ – Belize	BZ-0	Celotno ozemlje države	BOV, EQU
CA – Kanada	CA-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, POR, EQU, SUF, SUW, RUF, RUW	G
CH – Švica	CH-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW
CL – Čile	CL-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF
CN – Kitajska (Ljudska republika)	CN-0	Celotno ozemlje države	—
CO – Kolumbija	CO-0	Celotno ozemlje države	EQU
	CO-1	Območje znotraj naslednjih meja: od točke, kjer se reka Murri steka v reko Atrato, navzdol po reki Atrato do točke, kjer se ta steka v Atlantski ocean, od te točke do meje s Panamano ob atlantski obali do Cabo Tiburón; od te točke do Pacifiškega oceana vzdolž kolumbijsko-panamske meje; od te točke dalje do ustja reke Valle vzdolž pacifiške obale in od te točke v ravni črti do točke, kjer se reka Murri steka v reko Atrato	BOV	A	2
	CO-3	Območje znotraj naslednjih meja: od ustja reke Sinu ob Atlantskem oceanu, navzgor po reki Sinu do njenega izvira Alto Paramillo, od te točke do Puerta Rey na obali Atlantskega oceana vzdolž meje med departmajema Antiquia in Córdoba ter od te točke do ustja reke Sinu vzdolž Atlantske obale	BOV	A	2
CR – Kostarika	CR-0	Celotno ozemlje države	BOV, EQU
CU – Kuba	CU-0	Celotno ozemlje države	BOV, EQU
DZ – Alžirija	DZ-0	Celotno ozemlje države	—
ET – Etiopija	ET-0	Celotno ozemlje države	—
FK – Falklandski otoki	FK-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, EQU
GL – Grenlandija	GL-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, EQU, RUF, RUW
GT – Gvatemala	GT-0	Celotno ozemlje države	BOV, EQU
HK – Hong Kong	HK-0	Celotno ozemlje države	—
HN – Honduras	HN-0	Celotno ozemlje države	BOV, EQU
HR – Hrvaška	HR-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, EQU, RUF, RUW
IL – Izrael	IL-0	Celotno ozemlje države	—
IN – Indija	IN-0	Celotno ozemlje države	—
IS – Islandija	IS-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, EQU, RUF, RUW
KE – Kenija	KE-0	Celotno ozemlje države	—
MA – Maroko	MA-0	Celotno ozemlje države	EQU
MG – Madagaskar	MG-0	Celotno ozemlje države	—
MK – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (3)	MK-0	Celotno ozemlje države	OVI, EQU
MU – Mauritius	MU-0	Celotno ozemlje države	—
MX – Mehika	MX-0	Celotno ozemlje države	BOV, EQU
NA – Namibija	NA-0	Celotno ozemlje države	EQU, EQW
NA – Namibija	NA-1	Južno od ograje sanitarnega kordona, ki se razteza od Palgrave Pointa na zahodu do Gama na vzhodu	BOV, OVI, RUF, RUW	F	2
NC – Nova Kaledonija	NC-0	Celotno ozemlje države	BOV, RUF, RUW
NI – Nikaragva	NI-0	Celotno ozemlje države	—
NZ – Nova Zelandija	NZ-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW
PA – Panama	PA-0	Celotno ozemlje države	BOV, EQU
PY – Paragvaj	PY-0	Celotno ozemlje države	EQU
PY – Paragvaj	PY-1	Chaco central and San Pedro areas	BOV	A	1 in 2
RO – Romunija a	RO-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, EQU, RUW, RUF
RU – Rusija	RU-0	Celotno ozemlje države	—
RU – Rusija	RU-1	Regija Murmansk, avtonomno območje Jamal-Nenec	RUF
SV – Salvador	SV-0	Celotno ozemlje države	—
SZ – Svazi	SZ-0	Celotno ozemlje države	EQU, EQW
	SZ-1	Območje, zahodno od „rdečih“ ograj, ki se razteza severno od reke Usutu do meje z Južno Afriko, zahodno od območja Nkalashane	BOV, RUF, RUW	F	2
	SZ-2	Območja, kjer se izvaja veterinarski nadzor nad slinavko in parkljevko ter cepljenje živali proti tema boleznima, so zakonsko opredeljena v skladu s pravnim obvestilom št. 51 iz leta 2001	BOV, RUF, RUW	F	1 in 2
TH – Tajska	TH-0	Celotno ozemlje države	—
TN – Tunizija	TN-0	Celotno ozemlje države	—
TR – Turčija	TR-0	Celotno ozemlje države	—
TR – Turčija	TR-1	Province Amasya, Ankara, Aydin, Balikesir, Bursa, Cankiri, Corum, Denizli, Izmir, Kastamonu, Kutahya, Manisa, Usak, Yozgat in Kirikkale	EQU
UA – Ukrajina	UA-0	Celotno ozemlje države	—
US – Združene države	US-0	Celotno ozemlje države	BOV, OVI, POR, EQU, SUF, SUW, RUF, RUW	G
XM – Črna gora	XM-0	Celotno carinsko območje države (4)	BOV, OVI, EQU
XS – Srbija (2)	XS-0	Celotno carinsko območje države (4)	BOV, OVI, EQU
UY – Urugvaj	UY-0	Celotno ozemlje države	EQU
			BOV,	A	1 in 2
			OVI	A	1 in 2
ZA – Južna Afrika	ZA-0	Celotno ozemlje države	EQU, EQW
ZA – Južna Afrika	ZA-1	Celotno območje državerazen: — dela območja, kjer se izvaja veterinarski nadzor nad slinavko in parkljevko, v regiji Mpumalanga in severnih provincah, v okraju Ingwavuma v regiji Natal in obmejnem območju z Bocvano, vzhodno od 28 ° zemljepisne dolžine, in — okraja Camperdown v provinci KwaZuluNatal	BOV, OVI, RUF, RUW	F	2
ZW – Zimbabve	ZW-0	Celotno ozemlje države	—
(1) Brez poseganja v posebne zahteve v zvezi z izdajo spričeval, ki so določene v sporazumih Skupnosti s tretjimi državami. (2) Ne vključuje Kosova, kakor opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta OZN 1244 z dne 10. junija 1999. (3) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; začasna oznaka, ki na noben način ne prejudicira dokončne nomenklature za to državo, ki bo sprejeta po zaključku pogajanj, ki trenutno na to temo potekajo v okviru Združenih narodov. (4) Srbija in Črna gora sta republiki s svojima carinskima območjema, ki sestavljata državno skupnost, zato sta navedeni vsaka posebej. — = Spričevalo ni določeno, uvoz svežega mesa pa je prepovedan (razen za vrste, navedene v vrstici, ki se nanaša na celotno območje države). a = Uporablja se samo dokler država, ki pristopa, ne postane država članica Evropske unije.

Posebne zahteve, navedene v stolpcu 6

„1“ :

Geografske in časovne omejitve:

Oznaka ozemlja	Veterinarsko spričevalo		Časovna obdobja (datumi), med katerimi je uvoz v Skupnost dovoljen ali prepovedan glede na datume zakola/ubitja živali, iz katerih je bilo pridobljeno mesto
	Obrazec	SG
AR-1	BOV	A	Pred in vključno z 31. januarjem 2002	Ni dovoljen
			Po in vključno s 1. februarjem 2002	Dovoljen
AR-2	BOV	A	Pred in vključno z 8. marcem 2002	Ni dovoljen
			Po in vključno s 9. marcem 2002	Dovoljen
AR-4	BOV, OVI, RUW, RUF	—	Pred in vključno z 28. februarjem 2002	Ni dovoljen
			Po in vključno s 1. marcem 2002	Dovoljen
AR-5	BOV	A	Od 1. februarja 2002 do 10. julija 2003 (vključno)	Dovoljen
			Po in vključno z 11. julijem 2003	Ni dovoljen
AR-6	BOV	A	Od 1. februarja 2002 do 4. septembra 2003 (vključno)	Dovoljen
			Po in vključno s 5. septembrom 2003	Ni dovoljen
AR-7	BOV	A	Od 1. februarja 2002 do 7. oktobra 2003 (vključno)	Dovoljen
			Po in vključno z 8. oktobrom 2003	Ni dovoljen
AR-8	BOV	A	Pred in vključno s 17. marcem 2005	glej AR-5, AR-6 in AR-7 za obdobja, ko uvoz iz posebnih ozemelj znotraj območja iz AR-8 ni bil dovoljen
			Po in vključno z 18. marcem 2005	Dovoljen
BR-1	BOV	A	Po 1. decembru 2001	Dovoljen
BR-2	BOV	A	Pred in vključno s 30. novembrom 2001	Ni dovoljen
			Po in vključno s 1. decembrom 2001	Dovoljen
BR-3	BOV	A	Pred in vključno z 31. oktobrom 2002	Dovoljen
			Po in vključno s 1. novembrom 2002	Ni dovoljen
BR-4	BOV	A	Po in vključno s 1. decembrom 2001 do in vključno z 29. septembrom 2005	Dovoljen
BR-5	BOV	—	Po in vključno s 30. septembrom 2005	Ni dovoljen
BW-1	BOV, OVI, RUW, RUF	A	Pred in vključno s 7. julijem 2002	Ni dovoljen
			Po in vključno z 8. julijem 2002 do 22. decembra 2002	Dovoljen
			Po in vključno s 23. decembrom 2002 do 6. junija 2003	Ni dovoljen
			Po in vključno s 7. junijem 2003	Dovoljen
BW-2	BOV, OVI, RUW, RUF	A	Pred in vključno s 6. marcem 2002	Ni dovoljen
			Po in vključno s 7. marcem 2002	Dovoljen
PY-1	BOV	A	Pred in vključno z 31. avgustom 2002	Ni dovoljen
			Po in vključno s 1. septembrom 2002 do 19. februarja 2003	Dovoljen
			Po in vključno z 20. februarjem 2003	Ni dovoljen
SZ-2	BOV, RUF, RUW	A	Pred in vključno s 3. avgustom 2003	Ni dovoljen
			Po in vključno s 4. avgustom 2003	Dovoljen
UY-0	BOV, OVI	A	Pred in vključno z 31. oktobrom 2001	Ni dovoljen
			Po in vključno s 1. novembrom 2001	Dovoljen

„2“ :

Omejitve pri kategorijah:

Drobovina ni dovoljena (razen trebušne prepone in žvečnih mišic goved).

▼M65

DEL 2

Obrazci veterinarskih spričeval

Obrazec(-ci):

„BOV“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso domačega goveda (Bos taurus, Bison bison, Bubalus bubalis in njihovih križancev).

„POR“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso domačih prašičev (Sus scrofa).

„OVI“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso domačih ovac (Ovis aries) in koz (Capra hircus).

„EQU“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso domačih kopitarjev (Equus caballus, Equus asinus in njihovih križancev).

„RUF“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso gojenih nedomačih živali, razen prašičev in kopitarjev.

„RUW“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso nedomače divjadi, razen prašičev in kopitarjev.

„SUF“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso gojenih nedomačih prašičev.

„SUW“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso divjih nedomačih prašičev.

„EQW“

Obrazec veterinarskega spričevala za sveže meso divjih nedomačih kopitarjev.

DJ (Dodatna jamstva):

„A“

Jamstva glede zorenja, merjenja pH in izkoščevanja svežega mesa, razen klavničnih odpadkov, certificiranega v skladu z obrazci veterinarskih spričeval BOV (točka 10.6), OVI (točka 10.6), RUF (točka 10.7) in RUW (točka 10.4).

„B“

Jamstva glede zorjenih obrezanih klavničnih odpadkov, kakor so opisni v obrazcu veterinarskega spričevala BOV (točka 10.6).

„C“

Jamstva glede laboratorijskih testov za klasično prašičjo kugo na trupih, iz katerih je bilo pridobljeno sveže meso, certificirano v skladu z obrazcem veterinarskega spričevala SUW (točka 10.3(a)).

„D“

Jamstva glede hranjenja s pomijami na gospodarstvu(-ih) izvora živali, iz katerih je bilo pridobljeno sveže meso, certificirano v skladu z obrazcem veterinarskega spričevala POR (točka 10.3(d)).

„E“

amstva glede testov za tuberkulozo na živalih, iz katerih je bilo pridobljeno sveže meso, certificirano v skladu z obrazcem veterinarskega spričevala BOV (točka 10.4(d)).

„F“

Jamstva glede zorenja in izkoščevanja svežega mesa, razen klavničnih odpadkov, certificiranega v skladu z obrazci veterinarskih spričeval BOV (točka 10.6), OVI (točka 10.6), RUF (točka 10.7) in RUW (točka 10.4).

„G“

Jamstva glede 1 – izključitve klavničnih odpadkov in hrbtenjače; in 2 – testiranja in izvora jelenov v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja iz obrazcev veterinarskih spričeval RUF (točka 9.2.1) in RUW (točka 9.3.1).

„H“

Dodatna jamstva, zahtevana za Brazilijo glede kontaktov med živalmi, programov cepljenja in nadzora. Vendar ker zvezna država Santa Catarina v Braziliji ne izvaja cepljenja proti slinavki in parkljevki, se sklicevanje na program cepljenja ne uporablja za meso živali, ki izvirajo iz navedene države in so bile v njej zaklane.

Opombe:

(a) Veterinarska spričevala pripravi država izvoznica na podlagi obrazcev iz dela 2 Priloge II, v skladu z obliko obrazca spričevala za zadevno meso. Spričevala morajo v istem zaporedju kot v obrazcu vsebovati potrdila, ki se zahtevajo za vse tretje države in, če je to primerno, dodatna jamstva, ki se zahtevajo za tretjo državo izvoznico ali njen del.

(b) Posebno in enotno spričevalo je treba pripraviti za meso, ki se izvaža z enega samega ozemlja, navedenega v stolpcih 2 in 3 dela 1 Priloge II, ki se pošilja v isti namembni kraj in prevaža z istim železniškim vagonom, tovornjakom, letalom ali ladjo.

(c) Izvirnik vsakega spričevala sestavlja en list, izpolnjen na obeh straneh, če pa je potrebnega več besedila, je spričevalo oblikovano tako, da so vse potrebne strani del ene neločljive celote.

(d) Spričevalo se pripravi vsaj v enem uradnem jeziku države članice EU, v kateri se bo izvajal inšpekcijski pregled na mejni kontrolni točki, in namembne države članice EU. Ti državi članici lahko po potrebi dovolita tudi druge jezike, ki jih spremlja uradni prevod.

(e) Če so spričevalu zaradi identifikacije kosov v pošiljki (razpredelnica v točki 8.3 obrazca spričevala) dodane strani, se tudi te strani štejejo kot del izvirnika spričevala, če je na vsaki strani podpis in žig uradnega veterinarja, ki izdaja spričevalo.

(f) Če spričevalo vključno z dodatnimi razpredelnicami iz (e) obsega več kot eno stran, je treba vsako stran na dnu oštevilčiti – (številka strani) od (skupnega števila strani) – in na vrhu označiti s številčno oznako spričevala, ki jo je določil pristojni organ.

(g) Izvirnik spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar. V ta namen pristojni organi države izvoznice zagotovijo, da se upoštevajo načela certificiranja, enakovredna tistim, ki so predpisana v Direktivi Sveta 96/93/ES. Barva podpisa se razlikuje od barve tiska. Isto pravilo velja za žige, razen reliefnih in vodnih žigov.

(h) Na kontrolni točki na meji EU mora biti pošiljki priložen izvirnik spričevala.

▼M59

▼M54

►(1) M59

▼M60

▼M54

►(1) M59

▼M55

PRILOGA III

PRILOGA IV

Seznam posebej določenih mejnih kontrolnih točk iz člena 12b

Oznaka ISO	Država članica	MKT
LT	Litva	Kakor je določeno v Odločbi 2001/881/ES za Litvo
LV	Latvija	Kakor je določeno v Odločbi 2001/881/ES za Latvijo
PL	Poljska	Kakor je določeno v Odločbi 2001/881/ES za Poljsko

( 1 ) UL L 302, 31.12.1972, str. 28.

( 2 ) UL L 26, 31.1.1977, str. 81.