1970L0156 — SL — 04.07.2006 — 023.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (UL L 042, 23.2.1970, p.1) |
spremenjena z:
spremenjena z:
|
Akt o pristopu Danske, Irske ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska |
L 73 |
14 |
27.3.1972 |
|
|
L 291 |
17 |
19.11.1979 |
||
|
L 302 |
23 |
15.11.1985 |
||
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
|
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
DIREKTIVA SVETA
z dne 6. februarja 1970
o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil
(70/156/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100,
ob upoštevanju predloga Komisije;
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 );
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 );
ker morajo motorna vozila, namenjena prevozu blaga ali potnikov, v vsaki državi članici izpolnjevati predpisane tehnične zahteve; ker se te zahteve med državami članicami razlikujejo in zato ovirajo trgovanje v okviru Evropske gospodarske skupnosti;
ker je take ovire pri ustanavljanju in pravilnem delovanju skupnega trga mogoče zmanjšati ali jih celo odstraniti, če vse države članice sprejmejo enake zahteve, ali kot dopolnilo svoji veljavni zakonodaji ali namesto nje;
ker je v državah članicah že ustaljena praksa, da preverjajo skladnost vozil z določenimi tehničnimi zahtevami, preden jih dajo na trg; ker se to preverjanje skladnosti nanaša na tipe vozil;
ker morajo biti usklajene tehnične zahteve, ki se nanašajo na posamezne dele ali tehnične značilnosti vozila, podrobneje opredeljene v posamičnih direktivah;
ker je na ravni Skupnosti nujno treba uvesti skupen homologacijski postopek za vsak tip vozila, da bi bilo tako mogoče preverjati skladnost z zgoraj omenjenimi zahtevami in bi vsaka država članica lahko priznala preverjanja, izvedena v drugi državi članici;
ker mora ta postopek vsaki državi članici omogočiti, da se lahko prepriča, ali je bil določen tip vozila že preverjen po določilih iz posamične direktive in je to razvidno v certifikatu o homologaciji; ker mora ta postopek proizvajalcem omogočiti, da lahko izdajo potrdilo o skladnosti za vsa vozila, ki so skladna homologiranemu tipu; ker mora za vozilo, za katero je bilo izdano tako potrdilo, veljati, da ustreza zakonodaji v vseh državah članicah; ker mora vsaka država članica o svojih ugotovitvah obvestiti druge države članice, kar zagotovi s pošiljanjem kopije certifikata o homologaciji za vsak tip vozila, ki ga je podelila;
ker je v prehodnem obdobju treba dovoliti tudi podelitev homologacije na podlagi zahtev Skupnosti takrat, ko začnejo veljati posamične direktive, ki se nanašajo na različne dele in značilnosti vozila, medtem ko ostanejo še naprej v veljavi nacionalne zahteve za tiste dele in značilnosti vozila, ki še niso zajeti v posamičnih direktivah;
ker je priporočljivo, da se brez vpliva na člena 169 in 170 Pogodbe v okviru sodelovanja med pristojnimi organi držav članic sprejmejo določbe, ki bi pomagale reševati tehnične spore o skladnosti proizvodnje vozil glede na homologirani tip vozila;
ker ima lahko vozilo kljub skladnosti s homologiranim tipom nekatere značilnosti, ki utegnejo ogroziti varnost v cestnem prometu; ker bi bilo zato priporočljivo predpisati ustrezen postopek, ki bi to preprečeval;
ker tehnični napredek zahteva sprotno prilagajanje tehničnih zahtev, določenih v posamičnih direktivah; ker je treba za lažje izvajanje predpisov, potrebnih za te namene, določiti postopek za vzpostavljanje tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v okviru Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku v direktivah o odpravljanju tehničnih ovir pri trgovanju na področju motornih vozil,
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta direktiva se uporablja za homologacije tipov motornih in priklopnih vozil, izdelanih v eni ali več stopnjah, ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za uporabo na takih vozilih.
Ne uporablja se za:
— homologacije posameznih vozil, razen če država članica, ki podeljuje tako homologacijo, upošteva veljavno homologacijo sistema vozila, sestavnega dela, samostojne tehnične enote ali nedodelanega vozila, podeljeno po tej direktivi, namesto ustreznih nacionalnih zahtev,
— „štiricikle“, v smislu člena 1(3) Direktive Sveta 92/61/EGS o homologaciji dvo- ali trikolesnih motornih vozil ( 3 ).
Člen 2
Opredelitve
V tej direktivi:
— izraz „homologacija“ pomeni postopek, po katerem država članica potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te direktive ali posamične direktive s seznama, navedenega v Prilogi IV ali XI,
— izraz „večstopenjska homologacija“ pomeni postopek, po katerem ena ali več držav članic potrdi, da, odvisno od stanja dodelave, tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te direktive,
— izraz „vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo, namenjeno uporabi na cesti, dokončano, dodelano ali nedodelano, z vsaj štirimi kolesi in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, ter njegova priklopna vozila, razen tirnih vozil ter kmetijskih in gozdarskih traktorjev ter mobilnih strojev,
— izraz „osnovno vozilo“ pomeni vsako nedodelano vozilo, katerega identifikacijska številka se ohrani med zaporednimi stopnjami večstopenjskega homologacijskega postopka,
— izraz „nedodelano vozilo“ pomeni vozilo, ki potrebuje dodelavo v vsaj eni nadaljnji stopnji, da bi izpolnilo vse ustrezne zahteve te direktive,
— izraz „dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu postopka večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje vse ustrezne zahteve te direktive,
— izraz „tip vozila“ označuje vozila določene kategorije, ki se ne razlikujejo vsaj v bistvenih pogledih, navedenih v Prilogi II.B. Tip vozila lahko vsebuje variante in izvedenke (glej Prilogo II.B),
— izraz „sistem“ pomeni katerikoli sistem v vozilu, kot na primer zavore, opremo za uravnavanje emisije, notranjo opremo itd., za katerega veljajo zahteve ustrezne posamične direktive,
— izraz „sestavni del“ pomeni napravo, kot na primer svetilko, za katero veljajo zahteve ustrezne posamične direktive, ki naj bi postala del vozila in ki je lahko homologirana neodvisno od vozila, kadar posamična direktiva to možnost izrecno določa,
— izraz „samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, kot na primer zadnji odbijač, za katero veljajo zahteve ustrezne posamične direktive, ki naj bi postala del vozila in ki je lahko homologirana ločeno, toda samo v povezavi z določenimi deli vozila, kadar posamična direktiva to možnost izrecno določa,
— izraz „proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike postopka homologacije in za skladnost proizvodnje. Ta fizična ali pravna oseba ni nujno neposredno vključena v vse stopnje gradnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet homologacijskega postopka,
— izraz „homologacijski organ“ pomeni pristojni organ države članice, odgovoren za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za izdajanje in (po potrebi) preklic certifikatov o homologaciji tipa, za delovanje kot kontaktna točka s homologacijskimi organi drugih držav članic in za preverjanje skladnosti proizvodnih postopkov proizvajalca,
— izraz „tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, določen kot preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov ali kontrol v imenu homologacijskega organa države članice. To delo lahko opravlja homologacijski organ tudi sam,
— izraz „opisni list“ pomeni dokument, določen v Prilogi I ali III k tej direktivi ali v ustrezni prilogi k posamični direktivi, v katerem so predpisani podatki, ki jih mora navesti vlagatelj,
— izraz „opisna mapa“ pomeni celoten sklop podatkov, risb, fotografij itd., ki jih tehnični službi ali homologacijskemu organu predloži vlagatelj, kot je to predpisano v opisnem listu,
— izraz „opisna dokumentacija“ pomeni opisno mapo z dodanimi rezultati preskusov ali drugimi dokumenti, ki jih je tehnična služba ali homologacijski organ dodal opisni mapi pri opravljanju svojega dela,
— izraz „seznam opisne dokumentacije“ pomeni dokument, v katerem je našteta vsebina opisne dokumentacije z ustrezno oštevilčenimi ali tako označenimi stranmi, da je mogoča enoznačna identifikacija posameznih strani.
Člen 3
Vloga za homologacijo
1. Vlogo za podelitev homologacije za vozilo proizvajalec vloži pri homologacijskem organu v državi članici. Vlogi je treba priložiti opisno mapo, ki vsebuje podatke, predpisane v Prilogi III, in certifikate o homologaciji za vsako posamično direktivo, ki se uporablja, kot je predpisano v Prilogi IV oziroma XI; poleg tega mora biti homologacijskemu organu na voljo opisna dokumentacija homologacije sistema in samostojne tehnične enote glede na vsako posamično direktivo vse do datuma, ko se homologacija podeli ali zavrne.
2. Kot odstopanje od odstavka 1 morajo v primeru, ko ni na voljo certifikata o homologaciji za katero od ustreznih posamičnih direktiv, vlogi priloženi dokumenti vsebovati opisno mapo z ustreznimi podatki, ki so v Prilogi I zahtevani glede na posamične direktive, navedene v Prilogi IV ali XI, oziroma kjer to pride v poštev, v Delu II Priloge III.
3. Pri večstopenjski homologaciji morajo priloženi podatki vsebovati:
— na prvi stopnji: tiste dele opisne mape in certifikate o homologaciji, potrebne za dodelano vozilo, ki so pomembni za stopnjo izdelave osnovnega vozila,
— na drugi in naslednjih stopnjah: tiste dele opisne mape in certifikate o homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in kopijo certifikata o homologaciji nedodelanega vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo dodelave. Dodatno mora proizvajalec podrobno navesti, kaj vse je na nedodelanem vozilu spremenil ali dodal.
4. Vlogo za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote mora proizvajalec vložiti pri homologacijskem organu države članice. Vlogi mora biti priložena opisna mapa, katere vsebina je navedena v opisnem listu v ustrezni posamični direktivi.
5. Vloge za homologacijo določenega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ni mogoče vložiti v več kot eni državi članici. Za vsak tip, ki ga je treba homologirati, je treba vložiti ločeno vlogo.
Člen 4
Homologacijski postopek
1. Država članica podeli:
(a) homologacijo vozila:
— tipom vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih posamičnih direktiv, kot je to predpisano v Prilogi IV;
— tipom vozil za posebne namene, navedenim v Prilogi XI, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih posamičnih direktiv, kot je to navedeno v ustreznem stolpcu v Prilogi XI.
Postopek se opravi na podlagi posameznih postopkov, opisanih v Prilogi V;
(b) večstopenjsko homologacijo tipom osnovnih, nedodelanih ali dodelanih vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve vseh ustreznih posamičnih direktiv, kot je to predpisano v Prilogi IV ali XI, upoštevajoč stopnjo dodelave tipa vozila.
Postopek se opravi na podlagi posameznih postopkov, opisanih v Prilogi XIV;
(c) homologacijo sistema tipom vozil, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve ►M12 ustrezna posamična direktiva, kot je omenjena v Prilogi IV ali XI ◄ ;
(d) če ustrezna posamična direktiva to možnost izrecno določa, tudi homologacijo sestavnega dela ali posamične tehnične enote vsem tipom sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so skladni s podatki v opisni mapi in izpolnjujejo tehnične zahteve ►M12 ustrezna posamična direktiva, kot je omenjena v Prilogi IV ali XI ◄ .
Pri homologaciji vozila na podlagi Priloge XI ali točke (c) člena 8(2) ali pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na podlagi Priloge XI ali točke (c) člena 8(2), ki vsebuje omejitve ali izjeme od določil zadevne posamične direktive, mora certifikat o homologaciji vključevati omejitve veljavnosti in odobrene izjeme ►M17 ————— ◄ .
Če podatki v opisnih mapah, ki so omenjeni v točkah (a), (b), (c) in (d), vsebujejo določila za vozila za posebne namene, kot je navedeno v posebnih rubrikah Priloge XI in njenih dodatkov, morajo biti ta določila in izjeme navedeni tudi v certifikatu o homologaciji.
2. Kadar država članica ugotovi, da je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladen z določbami odstavka 1, a kljub temu predstavlja resno tveganje za varnost na cesti, lahko zavrne podelitev homologacije tipa. O tem mora nemudoma obvestiti druge države članice in Komisijo ter pri tem navesti razloge za svojo odločitev.
3. Država članica izpolni vse ustrezne dele certifikata o homologaciji (vzorci so prikazani v Prilogi VI k tej direktivi in v eni od prilog k vsaki od posamičnih direktiv) za vsak tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki mu podeli homologacijo, poleg tega pa izpolni tudi ustrezne dele priloge z rezultati preskusov, ki je del certifikata o homologaciji vozila (vzorec je prikazan v Prilogi VIII), ter dopolni oziroma preveri seznam opisne dokumentacije. Certifikat o homologaciji se oštevilči po metodi, opisani v Prilogi VII. Izpolnjen certifikat in njegove priloge se dostavijo vlagatelju.
4. Kadar sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je treba homologirati, opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost z eno ali več zahtevami mogoče preverjati le takrat, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je treba homologirati, deluje v povezavi z drugimi deli vozila, lahko realnimi ali simuliranimi, je treba obseg homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omejiti. Certifikat o homologaciji sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v takem primeru vključuje omejitve pri uporabi in pogoje za pravilno vgradnjo. Upoštevanje teh omejitev in pogojev se preverja ob homologaciji tipa vozila.
5. Homologacijski organ vsake države članice v enem mesecu pošlje homologacijskim organom drugih držav članic kopijo certifikata o homologaciji vozila (skupaj s prilogami) za vsak tip vozila, za katerega je bila homologacija podeljena, zavrnjena ali preklicana.
6. Homologacijski organ vsake države članice mesečno pošilja homologacijskim organom držav članic seznam (s podatki iz Priloge XIII) sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, katerim je v preteklem mesecu dodelil, zavrnil ali preklical homologacijo; poleg tega ob prejemu prošnje homologacijskega organa druge države članice nemudoma pošlje kopijo certifikata o homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in/ali opisne dokumentacije za vsak tip sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za katerega je bila homologacija podeljena, zavrnjena ali preklicana.
Člen 5
Spremembe homologacij
1. Država članica, ki je podelila homologacijo, mora sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da bo obveščena o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji.
2. Vlogo za spremembo homologacije je treba posredovati izključno državam članicam, ki so podelile prvotno homologacijo.
3. Če se spremenijo podatki v opisnih dokumentih k homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, homologacijski organ v zadevni državi članici po potrebi izda popravljeno(-e) stran(-i) iz opisne dokumentacije; pri tem označi vsako popravljeno stran tako, da sta jasno razvidna vrsta spremembe in datum ponovne izdaje; tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane ažurirane različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom spremembe.
Ob izdaji popravljenih strani ali konsolidirane ažurirane različice je vedno treba spremeniti tudi seznam opisne dokumentacije (ki je priložen certifikatu o homologaciji) in ga dopolniti z najnovejšimi datumi popravljenih strani ali z datumom konsolidirane ažurirane različice.
Če je bil poleg opisanih sprememb spremenjen tudi kateri koli podatek v certifikatu o homologaciji (razen njegovih prilog) ali pa so bile po datumu homologacije spremenjene zahteve direktive, je treba spremembo označiti kot ’razširitev‘, homologacijski organ države članice pa izda popravljen certifikat o homologaciji (označen s številko razširitve), iz katerega sta jasno razvidna razlog za razširitev in datum ponovne izdaje.
Če homologacijski organ zadevne države članice ugotovi, da so zaradi spremembe opisne dokumentacije upravičeni dodatni preskusi ali preverjanja, o tem obvesti proizvajalca in izda dokumente, navedene v prvem, drugem in tretjem pododstavku, šele po uspešno opravljenih dodatnih preskusih ali preverjanjih.
4. Če se spremenijo podatki v opisnih dokumentih k homologaciji vozila, homologacijski organ v zadevni državi članici po potrebi izda popravljeno(-e) stran(-i) opisne dokumentacije; pri tem označi vsako popravljeno stran tako, da sta jasno razvidna vrsta spremembe in datum ponovne izdaje; tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane, ažurirane različice opisne dokumentacije s priloženim izčrpnim opisom spremembe.
Ob izdaji popravljenih strani ali pa konsolidirane ažurirane različice je vedno treba spremeniti in dopolniti tudi seznam opisne dokumentacije (ki je priložen certifikatu o homologaciji) tako, da so razvidni najnovejši datumi popravljenih strani oziroma datum konsolidirane ažurirane različice.
Če so poleg tega potrebna dodatna preverjanja ali pa so bili spremenjeni podatki v certifikatu o homologaciji (razen prilog) ali pa so bile po datumu prvotne homologacije vozila spremenjene zahteve katere koli posamične direktive glede na datum prepovedi začetka uporabe vozila, je treba spremembo označiti kot ‚razširitev‘ in homologacijski organ zadevne države članice izda popravljen certifikat o homologaciji (označen s številko razširitve), iz katerega sta jasno razvidna razlog za razširitev in datum ponovne izdaje.
Če homologacijski organ zadevne države članice ugotovi, da so zaradi spremembe opisne dokumentacije upravičena dodatna preverjanja, o tem obvesti proizvajalca in izda dokumente, omenjene v prvem, drugem in tretjem pododstavku, šele po uspešno opravljenih dodatnih preverjanjih. Homologacijski organ v enem mesecu pošlje vse spremenjene dokumente vsem ostalim homologacijskim organom.
5. Če postane očitno, da bo homologacija nekega vozila postala neveljavna, ker bodo postale neveljavne ena ali več homologacij, podeljenih na podlagi posamične direktive, na katere se sklicuje opisna dokumentacija, ali zaradi uvajanja nove posamične direktive v Delu I Priloge IV, homologacijski organ države članice, ki je podelil to homologacijo, najmanj en mesec pred potekom veljavnosti homologacije vozila o tem obvesti homologacijske organe v drugih državah članicah, pri tem pa navede zadevni datum ali identifikacijsko številko zadnjega vozila, ki je bilo proizvedeno skladno s starim certifikatom.
6. Za kategorije vozil, na katere sprememba zahtev posamičnih direktiv ali te direktive ne vpliva, ni potrebna sprememba homologacije.
Člen 6
Potrdilo o skladnosti
1. Proizvajalec kot imetnik homologacije vozila izda potrdilo o skladnosti (vzorci so prikazani v Prilogi IX), ki mora spremljati vsako vozilo, tudi nedodelano, izdelano skladno s homologiranim tipom vozila. Za nedodelano ali dodelano vozilo proizvajalec na drugi strani potrdila o skladnosti izpolni samo tiste podatke, ki so bili dodani ali spremenjeni na trenutni homologacijski stopnji, in temu potrdilu priloži vsa morebitna potrdila o skladnosti, izdana na prejšnjih stopnjah.
Potrdilo o skladnosti mora biti izdelano tako, da ga ni mogoče ponarediti. Zato je treba za tiskanje uporabiti papir, ki je zaščiten bodisi z barvnimi grafikami ali pa ima kot vodni znak oznako proizvajalca.
2. Zaradi obdavčenja in registracije vozil lahko države članice, potem ko tri mesece vnaprej obvestijo Komisijo in druge države članice, zahtevajo, da se podatki, ki niso omenjeni v Prilogi IX, dodajo potrdilu, če so ti podatki izrecno navedeni v opisni dokumentaciji oziroma jih je mogoče iz nje preprosto izračunati.
Države članice lahko poleg tega zahtevajo, da se potrdilo o skladnosti iz Priloge IX izpolni tako, da so poudarjeni podatki, ki so potrebni in zadostni za nacionalne organe, pristojne za obdavčenje in registracijo.
3. Proizvajalec kot imetnik homologacije za sestavni del ali samostojno tehnično enoto mora vsak sestavni del ali enoto, proizvedeno skladno s homologiranim tipom, označiti z tovarniškim imenom ali znamko ter oznako tipa in/ali homologacijskim znakom ali številko, če posamična direktiva to zahteva. V zadnjem primeru proizvajalcu ni treba označiti izdelka z imenom firme ali tovarniškim znakom ter oznako tipa.
4. Proizvajalec kot imetnik homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki po določbah člena 4(4) vključuje omejitve o uporabi, dostavi skupaj z vsakim izdelanim sestavnim delom ali enoto podatke o teh omejitvah in navede pogoje za vgradnjo sestavnega dela ali enote.
Člen 7
Registracija in začetek uporabe vozila
1. Vsaka država članica registrira ter dovoli prodajo in začetek uporabe novih vozil glede na njihovo konstrukcijo in delovanje izključno samo, kadar jih spremlja veljavno potrdilo o skladnosti. Prodajo nedodelanih vozil lahko države članice dovolijo, lahko pa zavrnejo njihovo trajno registracijo in začetek uporabe, dokler niso dodelana.
2. Države članice dovolijo prodajo ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot izključno samo, kadar so skladni z zahtevami ustrezne posamične direktive in zahtevami, navedenimi v členu 6(3), pri čemer to ne velja za sestavne dele in samostojne tehnične enote, namenjene uporabi na vozilih, ki so popolnoma ali deloma izvzeta iz te direktive oziroma ta direktiva zanje ne velja.
3. Če država članica meni, da so vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote določenega tipa, kljub temu da jih spremlja veljavno potrdilo o skladnosti oziroma so pravilno označeni, nevarni za prometno varnost, lahko za največ šest mesecev zavrne registracijo takih vozil ali prepove prodajo ali začetek uporabe takih vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem ozemlju. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice ter pri tem navede razlog za svojo odločitev. Če se država članica, ki je podelila homologacijo, ne strinja z ugotovljeno nevarnostjo za prometno varnost, morata državi članici skušati rešiti spor. O tem obveščata Komisijo, ki po potrebi organizira posvetovanja za rešitev spora.
Člen 8
Izjeme in alternativni postopki
1. Zahteve člena 7(1) ne veljajo za:
— vozila, namenjena uporabi v vojaških enotah, civilni zaščiti, gasilskih enotah in enotah za ohranjanje javnega reda in miru,
— vozila, homologirana po odstavku 2.
2. Na prošnjo proizvajalca lahko države članice od ene ali več določb ene ali več posamičnih direktiv oprostijo:
(a) vozila, izdelana v majhnih serijah
V tem primeru število vozil takega tipa, registriranih, prodanih ali vključenih v uporabo na leto v določeni državi članici, ne sme presegati števila enot, navedenega v Prilogi XII. Vsako leto države članice pošljejo Komisiji seznam takih homologacij. Država članica, ki podeli tako homologacijo, pošlje homologacijskim organom držav članic, ki jih določi proizvajalec, kopijo certifikata o homologaciji in prilog, pri tem pa navede naravo izjem. V treh mesecih te države članice odločijo, ali sprejmejo homologacijo za vozila, ki bodo registrirana na njenem ozemlju, in za kolikšno število enot. Za homologacije, podeljene po tej točki (a), veljajo zahteve člena 3, 4, 5, 6, 10 in 11 samo v primeru, da jih homologacijski organ šteje za pomembne. Če je izjema po tej točki dovoljena, lahko država članica zahteva izpolnitev ustrezne alternativne zahteve;
(b) vozila zaključka serije
1. V okviru ►M12 ————— ◄ omejitev iz Dela B Priloge XII lahko države članice v omejenem obdobju registrirajo in dovolijo prodajo ter začetek uporabe novih vozil, skladnih tipu vozila, katerega homologacija po členu 5(5) ni več veljavna.
Ta določba velja samo za vozila, ki:
— so bila na ozemlju Evropske skupnosti in
— jih je spremljalo veljavno potrdilo o skladnosti, ki je bilo izdano,
ko je homologacija zadevnega tipa vozila še veljala, a niso bila registrirana ali dana v uporabo do poteka veljavnosti homologacije.
Ta možnost je omejena na obdobje 12 mesecev za dokončana vozila in na 18 mesecev za vozila, dodelana po datumu prenehanja veljavnosti homologacije tipa.
2. Zaradi uporabe točke 1 za enega ali več tipov vozil določene kategorije mora proizvajalec posredovati zahtevo pristojnemu organu vsake države članice, ki jo zadeva začetek uporabe takšnih tipov vozil. V zahtevi je treba opredeliti tehnične in/ali gospodarske razloge, na katerih le-ta temelji.
V treh mesecih se te države članice odločijo o tem, ali in koliko vozil zadevnega tipa bodo sprejele za registracijo na svojem ozemlju.
Vsaka država članica, ki jo zadeva začetek uporabe takšnih tipov vozil, mora zagotoviti, da proizvajalec upošteva določila Priloge XII.B.
Države članice vsako leto Komisiji posredujejo seznam odobrenih izjem.
(c) Vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, v katerih so vgrajene tehnologije ali tehnične rešitve, ki zaradi svoje narave ne morejo biti skladne z eno ali več zahtevami ene ali več posamičnih direktiv
V takem primeru država članica lahko podeli homologacijo z omejitvijo veljavnosti na svoje ozemlje, vendar v enem mesecu pošlje kopijo certifikata o homologaciji in njegovih prilog homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji. Hkrati pošlje Komisiji zahtevo za odobritev podelitve homologacije po tej direktivi. Zahtevi mora priložiti dokumente, ki vsebujejo:
— razlog, zaradi katerega zadevne tehnologije ali tehnične rešitve preprečujejo vozilu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, da bi bila skladna z zahtevami ene ali več ustreznih posamičnih direktiv,
— opis področij varnosti in varovanja okolja, ki jih to odstopanje zadeva, ter sprejete ukrepe,
— opis preskusov in njihove rezultate, ki kažejo vsaj enako raven varnosti in varovanja okolja, kot ju določajo zahteve ene ali več ustreznih posamičnih direktiv,
— po potrebi predloge sprememb ustreznih posamičnih direktiv oziroma predloge novih posamičnih direktiv.
Komisija v treh mesecih od prejema celotne dokumentacije posreduje osnutek odločbe Odboru, ki je naveden v členu 13. Komisija po postopku, določenem v členu 13, odloči, ali bo državi članici odobrila podelitev homologacije skladno s to direktivo.
Državam članicam bosta posredovani v njihovem nacionalnem jeziku samo zahteva za podelitev homologacije in osnutek odločbe, vendar države članice lahko zahtevajo vso dokumentacijo v izvirniku kot pogoj za odločbo, ki jo bodo sprejele po postopku, določenem v členu 13.
Če se z odločbo zahtevi ugodi, lahko država članica podeli homologacijo po tej direktivi. V takih primerih se v odločbi hkrati določi, ali je treba omejiti veljavnost homologacije (npr. časovno). Veljavnost nikakor ne more biti krajša od 36 mesecev.
Po prilagoditvi ustreznih posamičnih direktiv tehničnemu napredku tako, da vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, za katere so bile podeljene homologacije po določilih tega pododstavka (c), ustrezajo direktivam, s katerimi se določajo spremembe, države članice spremenijo takšne homologacije v običajne, pri tem pa priznajo potrebno prehodno obdobje, npr. da bi proizvajalci lahko spremenili homologacijske oznake na sestavnih delih. To vključuje tudi brisanje morebitnega sklicevanja na omejitve ali izjeme ►M17 ————— ◄ .
Če potrebni ukrepi za prilagajanje posamične(-ih) direktive (direktiv) niso bili sprejeti, se lahko na zahtevo države članice, ki je podelila homologacijo, veljavnost homologacij, podeljenih na podlagi določil iz te točke, podaljša z dodatno odločbo, sprejeto po postopku, opredeljenem v členu 13.
3. Certifikati o homologaciji, izdani po odstavku 2, katerih vzorci so prikazani v Prilogi VI, ne smejo imeti naslova „certifikat o EGS-homologaciji vozila“, razen v primeru, omenjenem v točki c) drugega odstavka, ko je Komisija poročilo odobrila.
Člen 9
Priznavanje enakovrednih homologacij
1. Svet lahko v okviru večstranskih ali dvostranskih sporazumov med Skupnostjo in tretjimi državami na predlog Komisije s kvalificirano večino prizna enakovrednost pogojev ali določb za homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih določa ta direktiva, ter postopkov, ki jih določajo mednarodni predpisi ali predpisi tretjih držav.
2. Prizna se enakovrednost mednarodnih predpisov, naštetih v Delu II Priloge IV, z ustreznimi posamičnimi direktivami. Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije v skladu s temi predpisi in po možnosti nanje se nanašajoče homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in/ali homologacijskih oznak v skladu z enakovrednimi posamičnimi direktivami. Našteti mednarodni predpisi bodo objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 10
Skladnost proizvodnje
1. Država članica, ki podeli homologacijo, sprejme potrebne ukrepe po Prilogi X, po potrebi tudi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da proizvodni postopki za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote zagotavljajo njihovo skladnost s homologiranim tipom.
2. Država članica, ki je podelila homologacijo, sprejme potrebne ukrepe po Prilogi X v zvezi s podeljeno homologacijo, po potrebi tudi v sodelovanju s homologacijskimi organi drugih držav članic, da zagotovi, da ukrepi iz prvega odstavka ostajajo ustrezni in je proizvodnja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot še vedno skladna s homologiranim tipom. P ►M12 Preverjanje skladnosti izdelkov s homologiranim tipom je omejeno na postopke, določene v oddelku 2 in 3 Priloge X in v tistih posamičnih direktivah, ki vsebujejo posebne zahteve. ◄
Člen 11
Neskladnost s homologiranim tipom
1. Neskladnost s homologiranim tipom obstaja v primeru, kadar so ugotovljeni odkloni od podatkov v certifikatu o homologaciji in/ali opisni dokumentaciji in kadar teh razlik ni po členu 5(3) ali (4) odobrila država članica, ki je podelila homologacijo. Vozilo ni v neskladju s homologiranim tipom, kadar so odstopanja v mejah dovoljenih, če posamične direktive taka odstopanja sploh dovoljujejo.
2. Če država članica, ki je podelila homologacijo, meni, da vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, mora sprejeti potrebne ukrepe, da se proizvodnja vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ponovno uskladi s homologiranim tipom. Homologacijski organ te države članice obvesti homologacijske organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih, ki lahko po potrebi vključujejo tudi preklic homologacije.
3. Če država članica dokaže, da vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, lahko od države članice, ki je podelila homologacijo, zahteva, da preveri, ali so vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji skladni s homologiranim tipom. To preverjanje je treba opraviti takoj oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve.
4. Pri:
— homologaciji vozila, kjer do neskladnosti vozila pride izključno zaradi neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali pri
— večstopenjski homologaciji, kjer do neskladnosti vozila pride izključno zaradi neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali neskladnosti nedodelanega vozila samega,
homologacijski organ, ki homologira vozilo, zahteva od držav članic, ki so zadevnemu sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelile homologacijo, da sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da bodo vozila v proizvodnji ponovno skladna s homologiranim tipom. To je treba storiti takoj oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve, po potrebi tudi v sodelovanju z državo članico, ki je ukrepe zahtevala. Ko je neskladnost ugotovljena, homologacijski organ države članice, ki je sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti oziroma nedodelanemu vozilu podelila homologacijo, sprejme ukrepe iz odstavka 2.
5. Homologacijski organi držav članic se med seboj v enem mesecu obvestijo o preklicu homologacije in razlogih zanj.
6. Če se država članica, ki je podelila homologacijo, ne strinja z ugotovljeno neskladnostjo, ki ji je bila sporočena, morata državi članici skušati rešiti spor. O tem obveščata Komisijo, ki po potrebi organizira posvetovanja za rešitev spora.
Člen 12
Obveščanje o odločitvah in možnih pravnih sredstvih
Ob vseh odločitvah na podlagi določb, sprejetih ob izvajanju te direktive, ki zavračajo ali preklicujejo homologacijo oziroma zavračajo registracijo vozila ali prepovedujejo prodajo, morajo biti podrobno navedeni razlogi zanje. Vse odločitve morajo biti sporočene zadevnim strankam, ki morajo biti hkrati obveščene o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo po veljavnih zakonih držav članic, in o časovnih omejitvah, ki veljajo za ta pravna sredstva.
Člen 13
Prilagoditev prilog direktive
1. Komisiji pomaga odbor, v nadaljevanju „Odbor za prilagajanje tehničnemu napredku“.
2. Vse spremembe, potrebne za prilagoditev:
— prilog k tej direktivi ali
— določb posamičnih direktiv, če ni v njih določeno drugače,
se sprejmejo po postopku, določenem v odstavku 3. Ta postopek velja tudi za uvedbo določb o homologaciji samostojnih tehničnih enot v posamične direktive.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 4 ).
Obdobje iz člena 5 (6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.
4. Če Svet na predlog Komisije sprejme novo posamično direktivo, potem na podlagi istega predloga sprejme ustrezna dopolnila in spremembe ustreznih prilog k tej direktivi.
5. Če Komisija sprejme spremembe posamične direktive, mora na njihovi podlagi sprejeti primerne spremembe ustreznih prilog k tej direktivi.
6. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 14
Priglasitev homologacijskih organov in tehničnih služb
1. Države članice priglasijo Komisiji in drugim državam imena in naslove:
— homologacijskih organov, in kjer je to potrebno, tudi strokovna področja, za katera so odgovorni, ter
— tehničnih služb, ki so jih imenovale, z navedbo strokovnih področij preskušanja, za katere so bile posamezne službe imenovane. Priglašene službe morajo izpolnjevati zahteve harmoniziranih standardov o delovanju preskuševalnih laboratorijev (EN 45001) pod naslednjimi pogoji:
—(i) proizvajalec ne more biti imenovan kot tehnična služba, razen če je tako izrecno dovoljeno v posamični direktivi;
(ii) za to direktivo se ne šteje za neobičajno, če tehnična služba uporablja tujo opremo, če se s tem strinja homologacijski organ.
2. Šteje se, da priglašena tehnična služba izpolnjuje zahteve usklajenih standardov, vendar lahko Komisija po potrebi od države članice zahteva dokazila.
Službe v tretjih državah je mogoče priglasiti kot imenovane tehnične službe samo v okviru dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Skupnostjo in tretjo državo.
SEZNAM PRILOG
|
Priloga I |
Popoln seznam opisnih podatkov za ES-homologacijo vozil |
|
Priloga II |
Opredelitev kategorij vozila in tipov vozila |
|
Priloga III |
Opisni list za ES-homologacijo vozila |
|
Priloga IV |
Seznam zahtev za ES-homologacijo vozila |
|
Priloga V |
Postopki za ES-homologacijo vozila |
|
Priloga VI |
Certifikat o ES-homologaciji vozila |
|
Priloga VII |
Sistem številčnega označevanja certifikatov o ES-homologaciji |
|
Priloga VIII |
Rezultati preskusov |
|
Priloga IX |
ES-potrdilo o skladnosti |
|
Priloga X |
Skladnost proizvodnje |
|
Priloga XI |
Lastnosti vozil za posebne namene in določbe zanje |
|
Priloga XII |
Omejitve števila vozil za majhne serije in za zaključek serije |
|
Priloga XIII |
Seznam podeljenih ES-homologacij po posamičnih direktivah |
|
Priloga XIV |
Postopki za večstopenjsko ES-homologacijo |
|
Priloga XV |
Certifikat o poreklu vozila - Izjava proizvajalca osnovnih/nedodelanih vozil drugih kategorij, razen M1. |
PRILOGA I (a)
PRILOGA II
OPREDELITEV KATEGORIJ IN TIPOV VOZIL
A. KATEGORIJE VOZIL
Kategorije vozil so določene po naslednji klasifikaciji:
(V naslednjih opredelitvah je treba izraz „največja masa“ razumeti kot „največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila“, kakor je določeno v točki 2.8 Priloge I.)
|
1. |
Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije M1, so določeni v delu C, prvi odstavek (vozila kategorije M1) in odstavek 2 (vozila kategorije M2 in M3), te priloge in se uporabljajo za namene tega dela. |
|
2. |
Pri vlečnem vozilu, namenjenem za vleko polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, je masa, ki se upošteva za klasifikacijo vozila, masa vlečnega vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, povečana za maso, ustrezno največji statični navpični obremenitvi, preneseni na vlečno vozilo s polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, in največjo maso tovora vlečnega vozila, kjer pride v poštev. Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije N, so določeni v delu C, tretji odstavek, te priloge in se uporabljajo za namene tega dela. |
|
3. |
Pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo je največja masa, ki se šteje za kvalifikacijo priklopnega vozila, statična navpična obremenitev, prenesena na tla z osjo ali osmi polpriklopnika ali priklopnika s centralno osjo, ko je ta povezan z vlečnim vozilom in nosi svoj največji tovor. Tipi nadgradnje in kodiranje, ki veljajo za vozila kategorije O, so določeni v delu C, odstavek 4, te priloge in se uporabljajo za namene tega dela. |
|
4. |
TERENSKA VOZILA (simbol G)
|
|
5. |
„Vozila za posebne namene“ so vozila kategorije M, N ali O za prevoz potnikov ali blaga in za opravljanje posebnih opravil, ki zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje in/ali opremo.
Kodiranje, ki velja za „vozila za posebne namene“, je določeno v delu C, peti odstavek, te priloge in se uporablja za namene tega dela. |
B. OPREDELITEV TIPA VOZILA
|
1. |
Za namene kategorije M1: „Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih značilnostih: — proizvajalec, — proizvajalčeva oznaka tipa, — bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije: —— šasija/podvozje (očitne in bistvene razlike), — motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibrid). „Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih: — oblika karoserije (npr. limuzina, vozilo z dvižnimi vrati zadaj, kupe, kabriolet, karavan, večnamensko vozilo), — pogonski motor: —— način delovanja (kot v točki 3.2.1.1 Priloge III), — število in namestitev valjev, — razlike v moči več kot 30 % (največja je več kot 1,3-krat večja od najmanjše), — razlike v delovni prostornini večje kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše), — gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave), — krmiljene osi (število in položaj). „Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII. Večkraten vpis naslednjih parametrov v okviru ene izvedenke ni dovoljen: — največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila, — delovna prostornina motorja, — največja nazivna moč motorja, — vrsta menjalnika in število prestav, — največje število sedežev, kakor je določeno v Prilogi II C. |
|
2. |
Za namene kategorij M2 in M3: „Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo v vsaj naslednjih značilnostih: — proizvajalec, — proizvajalčeva oznaka tipa, — kategorija, — bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije: —— šasija/samonosna karoserija, eno- ali večnivojska, toga/zgibna konstrukcija (očitne in bistvene razlike), — število osi, — motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibrid). „Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih: — razred, kakor je opredeljen v Direktivi 2001/…/ES „Avtobusi“ (samo za dokončana vozila), — stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedokončano), — pogonski motor: —— način delovanja (kakor v točki 3.2.1.1 Priloge III), — število in namestitev valjev, — razlike v moči več kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše), — razlike v delovni prostornini večje kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše), — namestitev (spredaj, v sredini, zadaj), — razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše), — gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave), — krmiljene osi (število in položaj). „Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII. |
|
3. |
Za namene kategorij N1, N2 in N3: „Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih značilnostih: — proizvajalec, — proizvajalčeva oznaka tipa, — kategorija, — bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije: —— šasija/podvozje (očitne in bistvene razlike), — število osi, — motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibrid), „Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih: — konstrukcija karoserije (npr. tovorno vozilo s kesonom/prekucna karoserija/cisterna/sedlasti vlačilec) (samo za dokončana vozila), — stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedokončano), — pogonski motor: —— način delovanja (kot v točki 3.2.1.1 Priloge III), — število in namestitev valjev, — razlike v moči več kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše), — razlike v delovni prostornini večje kot 50 % (največja je več kot 1,5-krat večja od najmanjše), — razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše), — gnane osi (število, položaj, medsebojne povezave), — krmiljene osi (število in položaj). „Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji skladno z zahtevami Priloge VIII. |
|
4. |
Za namene kategorij O1, O2, O3 in O4: „Tip“ zajema vozila, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih: — proizvajalec, — proizvajalčeva oznaka tipa, — kategorija, — bistvene lastnosti izdelave in konstrukcije: —— šasija/samonosna karoserija (očitne in bistvene razlike), — število osi, — priklopniki z vrtljivim ojesom/polpriklopniki/priklopniki s centralno osjo, — tip zavornega sistema (npr. nezavirani/z naletno zavoro/z običajno zavoro. „Varianta“ tipa označuje vozila istega tipa, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih značilnostih: — stanje dodelanosti (npr. dokončano/nedokončano), — oblika karoserije (npr. bivalna vozila/keson/cisterna) (samo za dokončana/dodelana vozila), — razlike v največji tehnično dovoljeni masi obremenjenega vozila več kot 20 % (največja je več kot 1,2-krat večja od najmanjše), — krmiljene osi (število in položaj). „Izvedenka“ variante označuje vozila, sestavljena iz kombinacij lastnosti, navedenih v opisni dokumentaciji. |
|
5. |
Za vse kategorije: Popolna identifikacija vozila samo z označbo tipa, variante in izvedenke mora biti skladna s točno in enoznačno definicijo vseh tehničnih lastnosti, zahtevanih za začetek uporabe vozila. |
C. OPREDELITEV TIPA NADGRADNJE
(samo za dokončana/dodelana vozila)
Tip nadgradnje je treba v Prilogi I, Prilogi III, del 1, točka 9.1, in v Prilogi IX, točka 37, označiti z naslednjimi kodami:
|
1. |
Osebni avtomobili (M1)
|
|
2. |
Motorna vozila kategorije M2 ali M3 Vozila razreda I (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)
Vozila razreda II (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)
Vozila razreda III (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)
Vozila razreda A (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“)
Vozila razreda B (glej Direktivo 2001/…/ES „Avtobusi“) CWEnonivojski |
|
3. |
Motorna vozila kategorije N
— Vendar, če vozilo, opredeljeno kot BB, z največjo tehnično dovoljeno maso, ki ni večja od 3 500 kg: —— ima več kot šest sedežev poleg vozniškega sedeža — ali — izpolnjuje oba naslednja pogoja: —(a) število sedežev, poleg vozniškega sedeža, ni večje od šest in (b) P - (M + N × 68) ≤ N × 68 — ne šteje za vozilo kategorije N. — Vendar, če vozilo, opredeljeno kot BA, BB z največjo tehnično dovoljeno maso večjo od 3 500 kg, BC ali BD, ustreza vsaj eni izmed naslednjih zahtev: —(a) število sedežev, poleg vozniškega, je večje od osem ali (b) P - (M + N × 68) ≤ N × 68 — ne šteje za vozilo kategorije N. Glej del C, točka 1 v tej prilogi, ki opredeljuje „sedeže“, P, M in N. |
|
4. |
Vozila kategorije O
|
|
5. |
Vozila za posebne namene
|
PRILOGA III
PRILOGA IV
SEZNAM ZAHTEV ZA ES-HOMOLOGACIJO VOZILA
DEL I
|
Predmet homologacije |
Številka direktive |
Uradni list |
Velja za kategorijo vozila |
|||||||||
|
M1 |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
|||
|
1. Nivo hrupa |
70/157/EGS |
L 42, 23.2.1970, str. 16 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
2. Emisije |
70/220/EGS |
L 76, 6.4.1970, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
3. Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj |
70/221/EGS |
L 76, 6.4.1970, str. 23 |
x (1) |
x (1) |
x (1) |
x (1) |
x (1) |
x (1) |
x |
x |
x |
x |
|
4. Namestitev zadnje registrske tablice |
70/222/EGS |
L 76, 6.4.1970, str. 25 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
5. Krmilje |
70/311/EGS |
L 133, 18.6.1970, str. 10 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
6. Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
L 176, 10.8.1970, str. 5 |
x |
x |
x |
x |
||||||
|
7. Zvočni signal |
70/388/EGS |
L 176, 10.8.1970, str. 12 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
8. Naprave za posredno gledanje |
2003/97/ES |
L 25 z dne 29.1.2004 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
9. Zavore |
71/320/EGS |
L 202, 6.9.1971, str. 37 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
10. Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
L 152, 6.7.1972, str. 15 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
11. Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
L 190, 20.8.1972, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
12. Notranja oprema |
74/60/EGS |
L 38, 11.2.1974, str. 2 |
x |
|||||||||
|
13. Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila |
74/61/EGS |
L 38, 11.2.1974, str. 22 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
14. Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
L 165, 20.6.1974, str. 16 |
x |
|||||||||
|
15. Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
L 221, 12.8.1974, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
16. Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
L 256, 2.10.1974, str. 4 |
x |
|||||||||
|
17. Merilnik hitrosti in vzvratna prestava |
75/443/EGS |
L 196, 26.7.1975, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
18. Tablica proizvajalca |
76/114/EGS |
L 24, 30.1.1976, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
19. Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
L 24, 30.1.1976, str. 6 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
20. Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme |
76/756/EGS |
L 262, 27.9.1976, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
21. Odsevniki |
76/757/EGS |
L 262, 27.9.1976, str. 32 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
22. Gabaritne, pozicijske, zavorne, bočne svetilke, svetilke za dnevno vožnjo |
76/758/EGS |
L 262, 27.9.1976, str. 54 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
23. Smerne svetilke |
76/759/EGS |
L 262, 27.9.1976, str. 71 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
24. Osvetlitev zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
L 262, 27.9.1976, str. 85 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
25. Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
L 262, 27.9.1976, str. 96 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
26. Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
L 262, 27.9.1976, str. 122 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
27. Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
L 145, 13.6.1977, str. 41 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
28. Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
L 220, 29.8.1977, str. 60 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
29. Žaromet za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
L 220, 29.8.1977, str. 72 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
30. Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
L 220, 29.8.1977, str. 83 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
31. Varnostni pasovi |
77/541/EGS |
L 220, 29.8.1977, str. 95 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
32. Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
L 267, 19.10.1977, str. 1 |
x |
|||||||||
|
33. Označevanje stikal, kontrol in upravljal |
78/316/EGS |
L 81, 28.3.1978, str. 3 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
34. Odleditev in sušenje |
78/317/EGS |
L 81, 28.3.1978, str. 27 |
x |
|||||||||
|
35. Pranje/brisanje |
78/318/EGS |
L 81, 28.3.1978, str. 49 |
x |
|||||||||
|
36. Grelni sistemi |
2001/56/EGS |
L 292, 9.11.2001, str. 21 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
37. Okrovi koles |
78/549/EGS |
L 168, 26.6.1978, str. 45 |
x |
|||||||||
|
38. Nasloni za glavo |
78/932/EGS |
L 325, 20.11.1978, str. 1 |
x |
|||||||||
|
39. Emisije CO2 poraba goriva |
80/1268/EGS |
L 375, 31.12.1980, str. 36 |
X |
X |
||||||||
|
40. Moč motorja |
80/1269/EGS |
L 375, 31.12.1980, str. 46 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
41. Emisije dizelskih motorjev |
88/77/EGS |
L 36, 9.2.1988, str. 33 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
||||
|
42. Bočna zaščita |
89/297/EGS |
L 124, 5.5.1989, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
||||||
|
43. Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles |
91/226/EGS |
L 103, 23.4.1991, str. 5 |
x |
x |
x |
x |
||||||
|
44. Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
L 129, 14.5.1992, str. 1 |
x |
|||||||||
|
45. Varnostna stekla |
92/22/EGS |
L 129, 14.5.1992, str. 11 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
46. Pnevmatike |
92/23/EGS |
L 129, 14.5.1992, str. 95 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
47. Omejilnik hitrosti |
92/24/EGS |
L 129, 14.5.1992, str. 154 |
x |
x |
x |
|||||||
|
48. Mase in mere (druga vozila od navedenih v točki 44) |
97/ 27/ES |
L 233, 28.8.1997, str. 1 |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
|
49. Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil |
92/114/EGS |
L 409, 31.12.1992, str. 17 |
x |
x |
x |
|||||||
|
50. Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
L 195, 29.7.1994, str. 1 |
x (4) |
x (4) |
x (4) |
x (4) |
x (4) |
x (4) |
x |
x |
x |
x |
|
51. Vnetljivost materialov |
95/28/ES |
L 281, 23.11.1995, str. 1 |
x |
|||||||||
|
52. Avtobusi |
…/…/ES |
L |
M1 |
M2X |
M3X |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
|
53. Čelni trk |
96/79/ES |
L 18, 21.1.1997, str. 7 |
x |
|||||||||
|
54. Bočni trk |
96/27/ES |
L 169, 8.7.1996, str. 1 |
x |
x |
||||||||
|
55. |
||||||||||||
|
56. Vozila za prevoz nevarnega blaga |
98/91/ES |
L 11, 16.1.1999, str. 25 |
x (5) |
x (5) |
x (5) |
x (5) |
x (5) |
x (5) |
x (5) |
|||
|
57. Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
L 203, 10.8.2000, str. 9 |
x |
x |
||||||||
|
58. Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
UL L 321, 6.12.2003, str. 15. |
X (6) |
|||||||||
|
59. Možnost recikliranja |
2005/64/ES |
L 310, 25. november 2005, str. 10 |
X |
— |
— |
X |
— |
— |
||||
|
60. Prednji zaščitni sistem |
2005/66/ES |
L 309, 25.11.2005, str. 37. |
X (8) |
— |
— |
X |
— |
— |
||||
|
61. Klimatska naprava |
2006/40/ES |
L 161, 14.6.2006 str. 12 |
x |
x () |
||||||||
|
(1) Pri vozilih na tekoči naftni plin ali zemeljski plin do sprejema ustreznih sprememb Direktive 70/221/EGS, ki bodo zajemale tudi posode za tekoči naftni plin in zemeljski plin, je potrebna homologacija vozila po Pravilniku UN/ECE R 67-01 ali 110. (2) Vozila te kategorije morajo biti opremljena s primerno napravo za odleditev in sušenje vetrobrana. (3) Vozila te kategorije morajo biti opremljena s primerno napravo za pranje in brisanje vetrobrana. (4) Zahteve Direktive 94/20/ES se uporabljajo samo za vozila, opremljena z napravami za spenjanje vozil. (5) Zahteve Direktive 98/91/ES se uporabljajo samo v primeru, da proizvajalec zahteva ES-homologacijo za vozilo za prevoz nevarnih snovi. (6) največja masa ne presega 2,5 tone. (7) izvedeno iz vozil kategorije M1. (8) Največja dovoljena masa 3,5 ton. (9) Samo za vozila razreda I kategorije N1, kot so opisana v prvi tabeli pod točko 5.3.1.4. Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, ki je bila vstavljena z Direktivo 98/69ES. X Veljavna direktiva. |
||||||||||||
DEL II
|
Predmet homologacije |
Št. pravilnika ECE |
Št. spremembe |
|
1. Nivo hrupa |
51 |
02 |
|
1. Nadomestne naprave za dušenje zvoka |
59 |
00 |
|
2. Emisije |
83 |
03 |
|
2. Nadomestni katalizatorji |
103 |
00 |
|
3. Zaščita pred podletom od zadaj |
58 |
01 |
|
3. Posode za gorivo |
34 |
01 |
|
3. Posode za gorivo |
67 |
01 |
|
3. Posode za gorivo |
110 |
00 |
|
5. Krmilje |
79 |
01 |
|
6. Ključavnice in tečaji vrat |
11 |
02 |
|
7. Zvočni signal |
28 |
00 |
|
8. ►M21 Naprave za posredno gledanje ◄ |
46 |
01 |
|
9. Zavore |
13 |
09 |
|
9. Zavore |
13H |
00 |
|
10. Odprava radijskih motenj |
10 |
02 |
|
11. Dimljenje dizelskih motorjev |
24 |
03 |
|
12. Notranja oprema |
21 |
01 |
|
13. Zaščita pred nedovoljeno uporabo |
18 |
02 |
|
13. Naprava za imobilizacijo vozila |
97 |
00 |
|
13. Alarmni sistemi |
97 |
00 |
|
14. Obnašanje krmilne naprave pri trku |
12 |
03 |
|
15. Trdnost sedežev |
17 |
06 |
|
15. Trdnost sedežev (avtobusi) |
80 |
01 |
|
16. Zunanji štrleči deli |
26 |
02 |
|
17. Merilnik hitrosti |
39 |
00 |
|
19. Pritrdišča varnostnih pasov |
14 |
04 |
|
20. Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme |
48 |
01 |
|
21. Odsevniki |
3 |
02 |
|
22. Gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne svetilke |
7 |
02 |
|
22. Svetilke za dnevno vožnjo |
87 |
00 |
|
22. Bočne svetilke |
91 |
00 |
|
23. Smerne svetilke |
6 |
01 |
|
24. Osvetlitev zadnje registrske tablice |
4 |
00 |
|
25. Žarometi (R2 in HS1) |
1 |
01 |
|
25. Žarometi (sealed beam) |
5 |
02 |
|
25. Žarometi (H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, in/ali H8) |
8 |
04 |
|
25. Žarometi (H4) |
20 |
02 |
|
25. Žarometi (halogeni sealed beam) |
31 |
02 |
|
25. Žarnice za uporabo v homologiranih svetilkah |
37 |
03 |
|
25. Žarometi s svetlobnimi viri z električnim praznjenjem v plinu |
98 |
00 |
|
25. Svetlobni viri z električnim praznjenjem v plinu za uporabo v žarometih z električnim praznjenjem v plinu |
99 |
00 |
|
26. Žarometi za meglo |
19 |
02 |
|
28. Zadnje svetilke za meglo |
38 |
00 |
|
29. Žaromet za vzvratno vožnjo |
23 |
00 |
|
30. Parkirne svetilke |
77 |
00 |
|
31. Varnostni pasovi |
16 |
04 |
|
31. Sistemi za zadrževanje otrok |
44 |
03 |
|
38. Nasloni za glavo (združeni s sedeži) |
17 |
06 |
|
38. Nasloni za glavo |
25 |
04 |
|
39. Poraba goriva |
101 |
00 |
|
40. Moč motorja |
85 |
00 |
|
41. Emisije dizelskega motorja |
49 |
02 |
|
42. Bočna zaščita |
73 |
00 |
|
45. Varnostna stekla |
43 |
00 |
|
46. Pnevmatike, motorna in priklopna vozila |
30 |
02 |
|
46. Pnevmatike, gospodarska vozila in priklopna vozila |
54 |
00 |
|
46. Pnevmatike za zasilna rezervna kolesa |
64 |
00 |
|
47. Omejilniki hitrosti |
89 |
00 |
|
52. Trdnost nadgradnje (avtobusi) |
66 |
00 |
|
52. trdnost nadgradnje (avtobusi) |
66 |
— |
|
57. Zaščita pred podletom od spredaj |
93 |
00 |
|
(1) Če posamične direktive vsebujejo tudi zahteve za vgradnjo, veljajo te tudi za sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so bile homologirane po pravilnikih Gospodarske komisije za Evropo ZN. (2) Za naknadne spremembe glej zadnjo spremembo dokumenta UN/ECE TRANS7WP.29/343. |
||
PRILOGA V
POSTOPKI ZA ES-HOMOLOGACIJO VOZILA
|
1. |
Pri vlogi za homologacijo celotnega vozila mora organ za podelitev ES-homologacije: (a) preveriti, ali so vse ES-homologacije po posamičnih direktivah skladne z vsakokratnimi veljavnimi zahtevami posamične direktive; (b) na podlagi predložene dokumentacije preveriti, ali so značilnosti vozila s podatki, vsebovanimi v delu I opisnega dokumenta vozila, navedene tudi v opisni dokumentaciji in/ali certifikatih o homologaciji po posamičnih direktivah; kadar neki podatek iz dela I opisne dokumentacije vozila ni naveden v nobeni od opisnih dokumentacij po posamičnih direktivah, je treba preveriti, ali ta sestavni del ali značilnost ustreza podatkom iz opisne mape vozila; (c) na izbranem vzorcu vozil tipa, za katerega je zahtevana homologacija, pregledati ali organizirati izvedbo pregleda delov in sistemov vozila za potrditev, da je (so) vozilo(-a) zgrajeno(-a) v skladu s podatki v opisni dokumentaciji za vsako od ES-homologacij na podlagi posamičnih direktiv; (d) preveriti ali organizirati preverjanje vgradnje samostojnih tehničnih enot, kjer je to potrebno; (e) preveriti ali organizirati preverjanje prisotnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, kjer je to potrebno. |
|
2. |
Število pregledanih vozil za namene točke (c) prvega odstavka mora omogočiti zadostno preverjanje različnih kombinacij za homologacijo po naslednjih merilih:
|
|
3. |
Če ne obstajajo homologacijski certifikati po nobeni od posamičnih direktiv, mora organ za podelitev ES-homologacije: (a) poskrbeti za potrebna preskušanja in preglede, kakor je to zahtevano v vsaki od posamičnih direktiv; (b) preveriti, ali je vozilo skladno s posameznimi podatki v opisni mapi vozila in ali izpolnjuje tehnične zahteve vsake posamične direktive; (c) pregledati ali organizirati pregled vgradnje samostojnih tehničnih enot, kjer je to potrebno; (d) preveriti ali organizirati preverjanje prisotnosti naprav, predvidenih v opombah (1) in (2) dela I Priloge IV, kjer je to potrebno. |
PRILOGA VI
PRILOGA VII
SISTEM ŠTEVILČNEGA OZNAČEVANJA CERTIFIKATOV O ES-HOMOLOGACIJI ( 5 )
|
1. |
Pri homologaciji celotnega vozila je številka ES-homologacije sestavljena iz štirih delov, pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali posamezne tehnične enote pa iz petih delov, kakor je navedeno spodaj. V vseh primerih so deli ločeni z znakom „*“:
|
|
2. |
Pri ES-homologaciji celotnega vozila se del 2 izpusti. |
|
3. |
Samo na predpisanih tablicah proizvajalca na vozilu se del 5 izpusti. |
|
4. |
Primer za tretjo homologacijo sistema (še brez razširitve), ki jo je izdala Francija za homologacijo po direktivi v zvezi z zaviranjem: e2*71/320*98/12*0003*00 ali e2*88/77*91/542A*0003*00 pri direktivi z dvema stopnjama uporabe A in B. |
|
5. |
Primer za drugo razširitev četrte homologacije vozila, ki jo je izdalo Združeno kraljestvo: e11*98/14*0004*02 Direktiva 98/14/ES je do sedaj zadnja direktiva, ki spreminja člene Direktive 70/156/EGS. |
|
6. |
Primer za številko ES-homologacije, ki je vtisnjena na predpisani ploščici proizvajalca vozila: e11*98/14*0004 |
PRILOGA VIII
PRILOGA IX
PRILOGA X
SKLADNOST PROIZVODNJE
0. SKLADNOST PROIZVODNJE
Skladnost proizvodnje zaradi zagotavljanja skladnosti homologiranega tipa, vključno s presojo sistemov vodenja kakovosti v smislu spodaj opisane začetne presoje ( 6 ), ter preverjanje kontrole predmeta homologacije in proizvodnje v smislu spodaj opisanih ukrepov za skladnost proizvodnje.
1. ZAČETNA PRESOJA
|
1.1 |
Homologacijski organ države članice mora pred podelitvijo ES-homologacije preveriti obstoj mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovite kontrole skladnosti sestavnih delov, sistemov, samostojnih tehničnih enot ali vozil v proizvodnji s homologiranim tipom. |
|
1.2 |
Zahteve iz točke 1.1 je treba preveriti na zadovoljstvo organa, ki podeli ES-homologacijo. Ta organ se zadovolji z začetno presojo in z začetnimi ukrepi za skladnost proizvodnje, navedenimi v točki 2, ob upoštevanju, po potrebi, enega od ukrepov, navedenih v točkah 1.2.1 do 1.2.3, ali pa kombinacije teh ukrepov v celoti ali delno.
|
|
1.3 |
Za ES-homologacijo celotnega vozila ni treba ponavljati začetnih presoj, opravljenih zaradi podelitve homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot vozila, vendar jih je treba dopolniti z ocenitvijo, ki velja za lokacijo in dejavnost v zvezi s proizvodnjo celotnega vozila, ki ni bila zajeta v prejšnjih presojah. |
2. UKREPI ZA SKLADNOST PROIZVODNJE
|
2.1 |
Vsako vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, homologirana skladno s to direktivo ali z neko posamično direktivo, mora biti izdelana tako, da je skladna s homologiranim tipom, to je, da izpolnjuje vse zahteve te direktive ali neke posamične direktive, navedene v seznamu v prilogi IV ali XI. |
|
2.2 |
Homologacijski organ države članice mora ob podelitvi ES-homologacije preveriti, ali obstajajo primerni ukrepi in pisno določeni postopki kontrole, ki morajo biti dogovorjeni s proizvajalcem za vsako ES-homologacijo, po katerih je mogoče v določenih časovnih presledkih opraviti preskuse ali ustrezne kontrole, potrebne za zagotovitev stalne skladnosti s homologiranim tipom. Ti postopki po potrebi vključujejo tudi preskuse, opredeljene v posamičnih direktivah. |
|
2.3 |
Imetnik ES-homologacije mora še posebej:
|
3. DOLOČBE ZA STALNO PREVERJANJE
|
3.1 |
Organ, ki je podelil ES-homologacijo, lahko vedno preveri postopke kontrole skladnosti, uporabljane v vsakem proizvodnem obratu.
|
|
3.2 |
Pri vsaki kontroli se kontrolorju dajo na voljo zapiski o preskusih ali preverjanjih ter dokumenti o proizvodnji, zlasti zapisi tistih preskusov ali preverjanj, ki so bili na podlagi točke 2.2 te priloge označeni kot potrebni. |
|
3.3 |
Če to ustreza vrsti preskusov, lahko kontrolor izbere naključne vzorce za preskus v laboratoriju proizvajalca (ali pri tehnični službi, če je tako določeno v posamični direktivi). Najmanjše število vzorcev se lahko določi na podlagi rezultatov preverjanj pri proizvajalcu. |
|
3.4 |
Če se kakovost kontrole pokaže za nezadovoljivo ali če se zdi, da je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih na podlagi točke 3.2, mora kontrolor izbrati vzorce, ki jih je treba poslati tehnični službi, izvajalki preskusov za ES-homologacijo. |
|
3.5 |
Homologacijski organ lahko opravi vsa preverjanja ali preskuse, predpisane v tej direktivi ali v ustreznih posamičnih direktivah, ki so vključene v seznam Priloge IV ali Priloge XI. |
|
3.6 |
Če so rezultati nadzora oziroma kontrole nezadovoljivi, mora homologacijski organ zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za čim prejšnjo vzpostavitev skladnosti proizvodnje. |
PRILOGA XI
LASTNOSTI VOZIL ZA POSEBNE NAMENE IN DOLOČBE ZANJE
Dodatek 1
Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila
|
Zap. št. |
Predmet homologacije |
Direktiva št. |
M1 ≤ 2 500 (1) kg |
M1>2 500 (1) kg |
M2 |
M3 |
|
1. |
Nivo hrupa |
70/157/EGS |
H |
G + H |
G + H |
G + H |
|
2. |
Emisije |
70/220/EGS |
Q |
G + Q |
G + Q |
G + Q |
|
3. |
Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj |
70/221/EGS |
F |
F |
F |
F |
|
4. |
Namestitev zadnje registrske tablice |
70/222/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
5. |
Krmilje |
70/331/EGS |
X |
G |
G |
G |
|
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
B |
G + B |
||
|
7. |
Zvočni signal |
70/388/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
8. |
►M21 Naprave za posredno gledanje ◄ |
71/127/EGS |
X |
G |
G |
G |
|
9. |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
G |
G |
G |
|
10. |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
H |
H |
H |
H |
|
12. |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
C |
G + C |
||
|
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila |
74/61/EGS |
X |
G |
G |
G |
|
14. |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
X |
G |
||
|
15. |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
D |
G + D |
G + D |
G + D |
|
16. |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
X za kabino; A za ostali del |
G za kabino; A za ostali del |
||
|
17. |
Merilnik hitrosti in vzvratna prestava |
75/443/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
18. |
Tablice proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
D |
G + L |
G + L |
G + L |
|
20. |
Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme |
76/756/EGS |
A + N |
A+G+N za kabino; A+N za ostali del |
A+G+N za kabino; A+N za ostali del |
A+G+N za kabino; A + N za ostali del |
|
21. |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
22. |
Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne |
76/758/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
23. |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
24. |
Svetilka zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
25. |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
26. |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
27. |
Naprava za vleko vozila |
77/389/EGS |
E |
E |
E |
E |
|
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
29. |
Žaromet za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
30. |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
31. |
Varnostni pasovi |
77/541/EGS |
D |
G + M |
G + M |
G + M |
|
32. |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
X |
G |
||
|
33. |
Označevanje stikal, kontrol in upravljal |
78/316/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
34. |
Odleditev in sušenje |
78/317/EGS |
X |
G + O |
O |
O |
|
35. |
Pranje/brisanje |
78/318/EGS |
X |
G + O |
O |
O |
|
36. |
Ogrevalni sistemi |
2001/56/ES |
X |
X |
X |
X |
|
37. |
Okrovi koles |
78/549/EGS |
X |
G |
||
|
38. |
Nasloni za glavo |
78/932/EGS |
D |
G + D |
||
|
39. |
Emisije CO2/poraba goriva |
80/1268/EGS |
N/A |
N/A |
||
|
40. |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
X |
X |
X |
|
41. |
Emisije dizelskih motorjev |
88/77/EGS |
H |
G + H |
G + H |
G + H |
|
44. |
Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
X |
X |
||
|
45 |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
J |
G + J |
G + J |
G + J |
|
46. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
X |
G |
G |
G |
|
47. |
Omejilniki hitrosti |
92/24/EGS |
X |
|||
|
48. |
Mase in mere (drugih vozil od navedenih v točki 44) |
97/27/ES |
X |
X |
||
|
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
G |
G |
G |
|
51. |
Vnetljivost |
95/28/ES |
G za kabino; X za ostali del |
|||
|
52. |
Avtobusi |
…/…/ES |
A |
A |
||
|
53. |
Čelni trk |
96/79/ES |
N/A |
N/A |
||
|
54. |
Bočni trk |
96/27/ES |
N/A |
N/A |
||
|
58. |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
X |
|||
|
59. |
Možnost recikliranja |
2005/64/ES |
N/A |
N/A |
— |
— |
|
60. |
Prednji zaščitni sistemi |
2005/66/ES |
X |
X (2) |
— |
— |
|
61. |
Klimatska naprava |
2006/40/ES |
X |
X |
||
|
(1) Največja tehnično dovoljena masa. (2) Največja dovoljena masa 3,5 ton. |
||||||
Dodatek 2
Neprebojna vozila
|
Zap. št. |
Predmet homologacije |
Direktiva št. |
M1 |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
|
1. |
Nivo hrupa |
70/157/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
2. |
Emisije |
70/220/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||
|
3. |
Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj |
70/221/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
4. |
Namestitev zadnje registrske tablice |
70/222/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
5. |
Krmilje |
70/311/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
X |
X |
X |
X |
||||||
|
7. |
Zvočni signal |
70/388/EGS |
A+K |
A+K |
A+K |
A+K |
A+K |
A+K |
||||
|
8. |
►M21 Naprave za posredno gledanje ◄ |
71/127/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||
|
9. |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
10. |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
12. |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
A |
|||||||||
|
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila |
74/61/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
14. |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
N/A |
N/A |
||||||||
|
15. |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
X |
D |
D |
D |
D |
D |
||||
|
16. |
Zunanji štrleči deli |
74/483/EGS |
A |
|||||||||
|
17. |
Merilnik hitrosti in vzvratna prestava |
75/443/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
18. |
Tablice proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||
|
20. |
Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme |
76/756/EGS |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
|
21. |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
22. |
Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne |
76/758/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
23. |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
24. |
Svetilke zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
25. |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
26. |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
27. |
Naprave za vleko vozila |
77/389/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||
|
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
29. |
Žaromet za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
30. |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
31. |
Varnostni pasovi |
77/541/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||
|
32. |
Vidno polje voznika |
77/649/EGS |
S |
|||||||||
|
33. |
Označevanje stikal, kontrol in upravljal |
78/316/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
34. |
Odleditev in sušenje |
78/317/EGS |
A |
O |
O |
O |
O |
O |
||||
|
35. |
Pranje/brisanje |
78/318/EGS |
A |
O |
O |
O |
O |
O |
||||
|
36. |
Ogrevalni sistemi |
2001/56/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
37. |
Blatniki |
78/549/EGS |
X |
|||||||||
|
38. |
Nasloni za glavo |
78/932/EGS |
X |
|||||||||
|
39. |
Emisije CO2/poraba goriva |
80/1268/EGS |
N/A |
|||||||||
|
40. |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
41. |
Emisije dizelskih motorjev |
88/77/EGS |
A |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
42. |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
X |
X |
X |
X |
||||||
|
43. |
Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles |
91/226/EGS |
X |
X |
X |
X |
||||||
|
44. |
Mase in mere (osebna vozila) |
92/21/EGS |
X |
|||||||||
|
45. |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
N/A |
|
46. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
47. |
Omejilniki hitrosti |
92/24/EGS |
X |
X |
X |
|||||||
|
48. |
Mase in mere (druga vozila od navedenih v točki 44) |
97/27/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
49. |
Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil |
92/114/EGS |
A |
A |
A |
|||||||
|
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
51. |
Vnetljivost |
95/28/ES |
X |
|||||||||
|
52. |
Avtobusi |
…/…/ES |
||||||||||
|
53. |
Čelni trk |
96/79/ES |
N/A |
|||||||||
|
54. |
Bočni trk |
96/27/ES |
N/A |
N/A |
||||||||
|
56. |
Vozila za prevoz nevarnega blaga |
98/91/ES |
X (1) |
X (1) |
X (1) |
X (1) |
X (1) |
X (1) |
X (1) |
|||
|
57. |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
X |
X |
||||||||
|
58. |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
||||||||||
|
59. |
Možnost recikliranja |
2005/64/ES |
N/A |
— |
— |
N/A |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
60. |
Prednji zaščitni sistemi |
2005/66/ES |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
61. |
Klimatska naprava |
2006/40/ES |
X |
W |
||||||||
|
(1) Zahteve Direktive 1998/91/ES se uporabljajo samo, če proizvajalec zahteva ES-homologacijo za vozilo za prevoz nevarnega blaga. |
||||||||||||
Dodatek 3
Druga vozila za posebne namene (vključno z bivalnimi prikolicami)
|
Zap. št. |
Predmet homologacije |
Direktiva št. |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
|
1. |
Nivo hrupa |
70/157/EGS |
H |
H |
H |
H |
H |
||||
|
2. |
Emisije |
70/220/EGS |
Q |
Q |
Q |
Q |
Q |
||||
|
3. |
Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj |
70/221/EGS |
F |
F |
F |
F |
F |
X |
X |
X |
X |
|
4. |
Namestitev zadnje registrske tablice |
70/222/EGS |
A+R |
A+R |
A+R |
A+R |
A+R |
A+R |
A+R |
A+R |
A+R |
|
5. |
Krmilje |
70/311/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
B |
B |
B |
||||||
|
7. |
Zvočni signal |
70/388/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
8. |
Vzvratna ogledala |
71/127/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
9. |
Zavore |
71/320/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
10. |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
H |
H |
H |
H |
H |
||||
|
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila |
74/61/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
14. |
Zaščita voznika pred volanom pri trčenju |
74/297/EGS |
X |
||||||||
|
15. |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
D |
D |
D |
D |
D |
||||
|
17. |
Merilnik hitrosti in vzvratna prestava |
75/443/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
18. |
Tablice proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
D |
D |
D |
D |
D |
||||
|
20. |
Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme |
76/756/EGS |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
A+N |
|
21. |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
22. |
Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne |
76/758/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
23. |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
24. |
Svetilke zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
25. |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
26. |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
27. |
Naprave za vleko vozila |
77/389/EGS |
A |
A |
A |
A |
A |
||||
|
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
29. |
Žaromet za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
30. |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
31. |
Varnostni pasovi |
77/541/EGS |
D |
D |
D |
D |
D |
||||
|
33. |
Označevanje stikal, kontrol in upravljal |
78/316/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
34. |
Odleditev in sušenje |
78/317/EGS |
O |
O |
O |
O |
O |
||||
|
35. |
Pranje/brisanje |
78/318/EGS |
O |
O |
O |
O |
O |
||||
|
36. |
Ogrevalni sistemi |
2001/56/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
40. |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
||||
|
41. |
Emisije dizelskih motorjev |
88/77/EGS |
H |
H |
H |
H |
H |
||||
|
42. |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
X |
X |
X |
X |
|||||
|
43. |
Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles |
91/226/EGS |
X |
X |
X |
X |
|||||
|
45. |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
J |
|
46. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
47. |
Omejilniki hitrosti |
92/24/EGS |
X |
X |
X |
||||||
|
48. |
Mase in mere |
97/27/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
49. |
Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil |
92/114/EGS |
X |
X |
X |
||||||
|
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
51. |
Vnetljivost |
95/28/ES |
X |
||||||||
|
52. |
Avtobusi |
…/…/ES |
X |
X |
|||||||
|
54. |
Bočni trk |
96/27/ES |
A |
||||||||
|
56. |
Vozila za prevoz nevarnega blaga |
98/91/ES |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|||
|
57. |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
X |
X |
|||||||
|
58. |
Zaščita pešcev |
2003/102/ES |
|||||||||
|
59. |
Možnost recikliranja |
2005/64/ES |
— |
— |
N/A |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
60. |
Prednji zaščitni sistemi |
2005/66/ES |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
61. |
Klimatska naprava |
2006/40/ES |
W |
||||||||
Dodatek 4
Avto-dvigala
|
Zap. št. |
Predmet homologacije |
Direktiva |
Avto-dvigala kategorije N |
|
1. |
Nivo hrupa |
70/157/EGS |
T |
|
2. |
Emisije |
70/220/EGS |
X |
|
3. |
Posode za gorivo/zaščita pred podletom od zadaj |
70/221/EGS |
X |
|
4. |
Namestitev zadnje registrske tablice |
70/222/EGS |
X |
|
5. |
Krmilje |
70/311/EGS |
X poševno krmiljenje dovoljeno |
|
6. |
Ključavnice in tečaji vrat |
70/387/EGS |
A |
|
7. |
Zvočni signal |
70/388/EGS |
X |
|
8. |
Vzvratna ogledala |
71/127/EGS |
X |
|
9. |
Zavore |
71/320/EGS |
U |
|
10. |
Odprava radijskih motenj |
72/245/EGS |
X |
|
11. |
Dimljenje dizelskih motorjev |
72/306/EGS |
X |
|
12. |
Notranja oprema |
74/60/EGS |
X |
|
13. |
Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija vozila |
74/61/EGS |
X |
|
15. |
Trdnost sedežev |
74/408/EGS |
D |
|
17. |
Merilnik hitrosti in vzvratna prestava |
75/443/EGS |
X |
|
18. |
Tablice proizvajalca |
76/114/EGS |
X |
|
19. |
Pritrdišča varnostnih pasov |
76/115/EGS |
D |
|
20. |
Namestitev svetil in svetlobno-signalne opreme |
76/756/EGS |
A + Y |
|
21. |
Odsevniki |
76/757/EGS |
X |
|
22. |
Svetilke: gabaritne, pozicijske, prednje in zadnje, zavorne, za dnevno vožnjo, bočne |
76/758/EGS |
X |
|
23. |
Smerne svetilke |
76/759/EGS |
X |
|
24. |
Svetilke zadnje registrske tablice |
76/760/EGS |
X |
|
25. |
Žarometi (vključno z žarnicami) |
76/761/EGS |
X |
|
26. |
Žarometi za meglo |
76/762/EGS |
X |
|
27. |
Naprave za vleko vozila |
77/389/EGS |
A |
|
28. |
Zadnje svetilke za meglo |
77/538/EGS |
X |
|
29. |
Žaromet za vzvratno vožnjo |
77/539/EGS |
X |
|
30. |
Parkirne svetilke |
77/540/EGS |
X |
|
31. |
Varnostni pasovi |
77/541/EGS |
D |
|
33. |
Označevanje stikal, kontrol in upravljal |
78/316/EGS |
X |
|
34. |
Odleditev in sušenje |
78/317/EGS |
O |
|
35. |
Pranje/brisanje |
78/318/EGS |
O |
|
36. |
Ogrevalni sistemi |
(2001/56/ES) |
X |
|
40. |
Moč motorja |
80/1269/EGS |
X |
|
41. |
Emisije dizelskih motorjev |
88/77/EGS |
V |
|
42. |
Bočna zaščita |
89/297/EGS |
X |
|
43. |
Zaščita pred škropljenjem vode izpod koles |
91/226/EGS |
X |
|
45. |
Varnostna stekla |
92/22/EGS |
J |
|
46. |
Pnevmatike |
92/23/EGS |
A, če so izpolnjene zahteve standarda ISO 10571 – 1995 (E) ali Standardizacijski priročnik ETRTO 1998. |
|
47. |
Omejilniki hitrosti |
92/24/EGS |
X |
|
48. |
Mase in mere |
97/27/ES |
X |
|
49. |
Zunanji štrleči deli kabin tovornih vozil |
92/114/EGS |
X |
|
50. |
Naprave za spenjanje vozil |
94/20/ES |
X |
|
57. |
Zaščita pred podletom od spredaj |
2000/40/ES |
X |
Pomen črk
|
X |
Ni izjem, razen določenih v posamični direktivi. |
|
N/A |
Ta direktiva ne velja za to vozilo (ni zahtev). |
|
A |
Izjeme so dovoljene, kjer teh zahtev zaradi posebnega namena vozila ni mogoče izpolniti v celoti. Proizvajalec mora homologacijskemu organu zadovoljivo dokazati, da zahtev zaradi posebnega namena vozila ni mogoče izpolniti. |
|
B |
Uporaba je omejena samo na vrata za dostop do sedežev, namenjenih normalni uporabi med vožnjo, in če razdalja med točko R sedeža in ravnino povprečne površine vrat, merjena pravokotno na vzdolžno srednjico vozila, ni daljša od 500 mm. |
|
C |
Uporaba je omejena samo na tisti del vozila pred skrajnim zadnjim sedežem, namenjenem normalni uporabi med vožnjo; omejena je tudi na cono trčenja glave, kakor je določeno v Direktivi 74/60/EGS. |
|
D |
Uporaba je omejena na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. |
|
E |
Samo spredaj. |
|
F |
Dovoljeni sta sprememba položitve in dolžine cevi za oskrbo z gorivom in tudi prestavljanje posode za gorivo znotraj vozila. |
|
G |
Zahteve skladno s kategorijo osnovnega/nedodelanega vozila (katerega šasija je bila uporabljena za izdelavo vozila za posebne namene). Pri nedodelanih/dodelanih vozilih je sprejemljivo, če so izpolnjene zahteve za vozila ustrezne kategorije N (na osnovi največje mase). |
|
H |
Brez dodatnih preskusov je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m. |
▼M23 —————
|
J |
Za vsa okenska stekla razen stekel vozniške kabine (vetrobransko steklo in bočna stekla) je lahko material bodisi varnostno steklo ali toga plastika. |
|
K |
Dovoljene so dodatne alarmne naprave za priklic pomoči v sili. |
|
L |
Uporaba je omejena samo na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. Na zadnjih sedežih so predpisana vsaj pritrdišča trebušnih pasov. |
|
M |
Uporaba je omejena samo na sedeže za normalno uporabo med vožnjo. Na vseh zadnjih sedežih so predpisani vsaj trebušni varnostni pasovi. |
|
N |
Če so vgrajene vse obvezne svetlobne naprave in če ne vpliva na geometrijsko vidnost. |
|
O |
Vozilo mora biti spredaj opremljeno z ustreznim sistemom. |
▼M23 —————
|
Q |
Brez dodatnega preskusa je dovoljena sprememba dolžine izpušnega sistema za zadnjim dušilnikom zvoka, ki ne presega 2 m. ES-homologacija, izdana za najznačilnejše vzorčno osnovno vozilo, ostane veljavna ne glede na spremenjeno referenčno težo. |
|
R |
Če se lahko namestijo in ostanejo vidne registrske tablice vseh držav članic. |
|
S |
Faktor prepuščanja svetlobe je vsaj 60 %, kot zaslanjanja stebrička „A“ ne presega 10 stopinj. |
|
T |
Preskus je treba opraviti samo pri dokončanem/dodelanem vozilu. Vozilo se lahko preskuša po Direktivi 70/157/EGS, nazadnje spremenjeni z Direktivo 99/101/ES. Ob upoštevanju točke 5.2.2.1 Priloge I k Direktivi 70/157/EGS se uporabljajo naslednje mejne vrednosti: 81 dB(A) za vozila z močjo motorja manjšo od 75 kW 83 dB(A) za vozila z močjo motorja ne manjšo od 75 kW, vendar manjšo od 150 kW 84 dB(A) za vozila z močjo motorja ne manjšo od 150 kW |
|
U |
Preskušati je treba samo dokončana/dodelana vozila. Vozila z največ štirimi osmi morajo ustrezati zahtevam, opredeljenim v Direktivi 1971/320/EGS. Odstopanja so dovoljena pri vozilih z več kot štirimi osmi, če: tako zahteva posebna konstrukcija če so izpolnjene vse učinkovitosti zavornega sistema, ki veljajo za parkirno, delovno in pomožno zavoro, kakor je opredeljeno v Direktivi 1971/320/EGS. |
|
V |
Sprejemljivo je izpolnjevanje zahtev Direktive 1997/68/ES. |
|
W |
Samo za vozila razreda I kategorije N1, kakor so opisana v prvi tabeli pod točko 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, ki je bila vstavljena z Direktivo 98/69/ES |
|
Y |
Če so vgrajene vse obvezne svetlobne naprave. |
PRILOGA XII
OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE IN ZA ZAKLJUČEK SERIJE
A. OMEJITVE ŠTEVILA VOZIL ZA MAJHNE SERIJE
|
Kategorija |
Število enot |
|
M1 |
500 |
|
M2, M3 |
250 |
|
N1 |
500 |
|
N2, N3 (1) |
250 |
|
O1, O2 |
500 |
|
O3, O4 |
250 |
|
(1) Za avto-dvigala 20 enot. |
|
„Družino tipa“ sestavljajo vozila, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih:
1. Za vozila kategorije M1:
— proizvajalec,
— bistvene lastnosti gradnje in konstrukcije:
—— podvozje/platforma (očitne in temeljne razlike),
— pogonski motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibridni).
2. Za vozila kategorij M2 in M3:
— proizvajalec,
— kategorija,
— bistvene lastnosti gradnje in konstrukcije:
—— podvozje/samonosna nadgradnja (očitne in temeljne razlike),
— pogonski motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibridni),
— število osi.
3. Za vozila kategorij N1, N2 in N3:
— proizvajalec,
— kategorija,
— bistvene lastnosti gradnje in konstrukcije:
—— podvozje/platforma (očitne in temeljne razlike),
— pogonski motor (z notranjim zgorevanjem/električni/hibridni),
— število osi.
4. Za vozila kategorij O1, O2, O3 in O4:
— proizvajalec,
— kategorija,
— bistvene lastnosti gradnje in konstrukcije:
—— podvozje/samonosna nadgradnja (očitne in temeljne razlike),
— število osi,
— priklopnik z ojesom/polpriklopnik/priklopnik s centralno osjo,
— vrsta zavornega sistema (npr. nezavirana/naletna zavora/zavirana).
B. OMEJITVE ZA ZAKLJUČEK SERIJE
Največje število dokončanih in dodelanih vozil, ki se začnejo uporabljati v vsaki državi članici po postopku „zaključek serije“, omeji država članica na enega od naslednjih načinov:
ali
1. največje število vozil enega ali več tipov ne sme presegati 10 % pri kategoriji M1 oziroma 30 % pri vseh drugih kategorijah vozil vseh zadevnih tipov, danih v uporabo v tej državi članici v preteklem letu.
Če 10 % oziroma 30 % znaša manj kot 100 vozil, lahko država članica dovoli začetek uporabe za največ 100 vozil; ali pa
2. vozila katerega koli tipa je treba omejiti na tista, za katera je bilo izdano veljavno potrdilo o skladnosti na dan izdelave ali po njem in ki je bilo veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, vendar je pozneje postalo neveljavno zaradi začetka veljavnosti neke posamične direktive.
Potrdilo o skladnosti vozil, danih v uporabo po tem postopku, mora vključevati posebno opombo o tem.
PRILOGA XIII
PRILOGA XIV
POSTOPKI ZA VEČSTOPENJSKO ES-HOMOLOGACIJO
1. SPLOŠNO
|
1.1 |
Za uspešno delovanje postopka večstopenjske ES-homologacije je potrebno sodelovanje vseh udeleženih proizvajalcev. Zato se mora homologacijski organ pred izdajo prve ali naslednje stopnje homologacije prepričati o obstoju dogovorov za dobavo in izmenjavo dokumentov in informacij med proizvajalci, tako da tip dodelanega vozila izpolnjuje tehnične zahteve vseh zahtevanih posamičnih direktiv, kakor je to določeno v Prilogi IV ali v Prilogi XI. Te informacije morajo vsebovati tudi podrobnosti iz podeljenih homologacij za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote in tudi o delih vozila, vgrajenih v nedodelano vozilo, a še nehomologiranih. |
|
1.2 |
ES-homologacije vozila v skladu s to prilogo se podelijo na podlagi trenutnega stanja sestavljenosti tipa vozila in morajo vsebovati vse homologacije, podeljene na prejšnjih stopnjah. |
|
1.3 |
Vsak proizvajalec v večstopenjskem postopku ES-homologacije je odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje vseh sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je izdelal ali jih dodal prejšnji stopnji sestave. Ni pa odgovoren za predmete, ki so bili homologirani v prejšnjih stopnjah, razen za tiste, ki jih je modificiral do te mere, da prejšnja homologacija ni več veljavna. |
2. POSTOPKI
Homologacijski organ mora:
(a) preveriti, ali vse ustrezne ES-homologacije na podlagi posamičnih direktiv ustrezajo veljavnim zahtevam v posamičnih direktivah;
(b) se prepričati, ali so vsi potrebni podatki, upoštevajoč stopnjo dodelave vozila, vključeni v opisno mapo;
(c) se na podlagi prejete dokumentacije prepričati, ali so podatki o vozilu in podatki iz dela I opisne mape vozila vključeni v opisno dokumentacijo in/ali certifikate o ES-homologaciji po ustreznih posamičnih direktivah. Če za dodelano vozilo določen podatek iz dela I opisne mape ni vključen v opisno dokumentacijo katerekoli posamične direktive, mora preveriti, ali je ta del ali značilnost skladna s podatki v opisni mapi;
(d) na izbranem vzorcu vozil tipa, ki ga je treba homologirati, pregledati ali organizirati pregled sestavnih delov in sistemov vozila, da bi zagotovil, da je (so) vozilo(-a) izdelano(-a) skladno z ustreznimi podatki iz overjene opisne dokumentacije in skladno z ES-homologacijami po posamičnih direktivah;
(e) po potrebi pregledati ali organizirati ustrezne preglede vgradnje samostojnih tehničnih enot.
|
3. |
Število vozil, ki jih je treba pregledati po odstavku 2(d), mora biti dovolj veliko, da omogoča ustrezen nadzor različnih kombinacij, ki jim je treba podeliti ES-homologacijo glede na stopnjo dodelave vozila in naslednja merila: — motor, — menjalnik, — pogonske osi (število, položaj, medsebojna povezava), — krmiljene osi (število in položaj), — vrste nadgradnje, — število vrat, — stran vožnje, — število sedežev, — nivo opreme. |
|
4. |
IDENTIFIKACIJA VOZILA Na drugi in naslednjih stopnjah mora vsak proizvajalec poleg obvezne tablice proizvajalca, ki jo predpisuje Direktiva 76/114/EGS, na vozilo pritrditi dodatno tablico, katere vzorec je prikazan v Dodatku k tej prilogi. Ta tablica mora biti trdno pritrjena na opaznem in lahko dostopnem kraju na delu, ki ga med normalno uporabo vozila ni treba menjati. Zahtevani podatki morajo biti vpisani jasno in neizbrisno ter si morajo slediti v naslednjem vrstnem redu: — ime proizvajalca, — deli 1, 3 in 4 številke ES-homologacije, — stopnja homologacije, — identifikacijska številka vozila, — največja dovoljena skupna masa vozila ( 8 ), — največja dovoljena masa skupine vozil (kadar vozilo lahko vleče priklopno vozilo) (8) — največja dovoljena obremenitev za vsako os, razvrščena od prednje osi proti zadnji (8) , — pri polpriklopniku ali priklopniku s centralno osjo največja dovoljena obremenitev naprave za spenjanje vozil (8) . — Če zgoraj ni predvideno drugače, mora tablica ustrezati zahtevam Direktive 1976/114/EGS. |
Dodatek
Primer dodatne tablice proizvajalca
Spodnji vzorec je prikazan le kot vodilo.
PRILOGA XV
( 1 ) UL C 160, 18.12.1969, str. 7.
( 2 ) UL C 48, 16.4.1969, str. 14.
( 3 ) UL 225, 10.8.1992, str. 72.
( 4 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 5 ) Sestavne dele in samostojne tehnične enote je treba označevati skladno z zahtevami posamične direktive.
( 6 ) Smernice za načrtovanje in izvajanje ocenitve so v usklajenem standardu ISO 10011 – 1., 2. in 3. del, 1991.
( 7 ) Na primer ustrezno posamično direcktivo, če je treba homologirati sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ali pa Direktivo, če je treba homologirati celotno vozilo.
( 8 ) Navesti samo v primeru, da je podatek spremenjen glede na prejšnjo stopnjo homologacije.
