1962R0031 — SL — 01.05.2014 — 012.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

REGULATION No 31 (EEC), 11 (EAEC),

laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community

Sole Article

The Staff Regulations of officials and the Conditions of Employment of other servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community are laid down in the Annex, which forms an integral part of this Regulation.

This Regulation shall enter into force on 1 January 1962.

This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.

▼M128

KADROVSKI PREDPISI ZA URADNIKE EVROPSKE UNIJE

▼B

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

▼M112

Člen 1

Ti kadrovski predpisi se uporabljajo za uradnike ►M128  Unije ◄ .

Člen 1a

1.  V teh Kadrovskih predpisih „uradnik ►M128  Unije ◄ “; pomeni vsako osebo, ki je imenovana, kakor določajo ti kadrovski predpisi, na stalno delovno mesto v eni od institucij ►M128  Unije ◄ z aktom, ki ga izda organ za imenovanja te institucije.

2.  Opredelitev iz odstavka 1 velja tudi za osebe, ki jih imenujejo organi ►M128  Unije ◄ in za katere se uporabljajo ti kadrovski predpisi na podlagi aktov ►M128  Unije ◄ o njihovi ustanovitvi (v nadaljnjem besedilu „agencije“;). Vsako sklicevanje na „institucije“; v teh kadrovskih predpisih se uporablja za agencije, razen če v Kadrovskih predpisih ni drugače določeno.

▼M112

Člen 1b

Razen če ni drugače določeno v teh kadrovskih predpisih, se

▼M128

▼M112

v teh kadrovskih predpisih obravnavajo kot institucije ►M128  Unije ◄ .

Člen 1c

V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.

▼M93

Člen 1 ►M112  d ◄

▼M112

1.  Pri uporabi teh kadrovskih predpisov je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega prepričanja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

V teh kadrovskih predpisih se izvenzakonska skupnost šteje kot zakonska skupnost, če so izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v členu 1(2)(c) Priloge VII.

▼M93

2.  Da se v praksi zagotovi popolna enakost med moškimi in ženskami v poklicnem življenju, ►M112  ki je bistven element, ki ga je treba upoštevati pri izvajanju vseh vidikov teh Kadrovskih predpisov ◄ načelo enakega obravnavanja ne preprečuje institucijam ►M128  Evropske unije ◄ , da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se tako manj zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na poklicnih poteh.

3.   ►M131  Organi za imenovanja institucij ◄ z dogovorom in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise določijo ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk na področjih, za katere veljajo ti kadrovski predpisi, in sprejmejo ustrezne določbe, zlasti za odpravo tistih dejanskih neenakosti, ki ovirajo možnosti žensk na teh področjih.

▼M131

4.  Za namene odstavka 1 je invalid oseba z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo pri tem, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Prizadetost se ugotovi v skladu s postopkom iz člena 33.

Invalid izpolnjuje pogoje iz točke (e) člena 28, če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.

„Razumna prilagoditev“ v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi ti ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.

Načelo enakega obravnavanja organom za imenovanja institucij ne preprečuje, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se invalidom olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na njihovi poklicni poti.

▼M112

5.  Kadar oseba, za katero veljajo ti Kadrovski predpisi, ki meni, da je bila oškodovana, ker se zanjo ni uporabilo zgoraj določeno načelo enakega obravnavanja, ugotovi dejstva, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za neposredno ali posredno diskriminacijo, nosi dokazno breme, da ni šlo za kršitev načela enakega obravnavanja, institucija. Ta določba se ne uporablja za disciplinski postopek.

6.  Treba je spoštovati načelo nediskriminacije in načelo proporcionalnosti, vse omejitve njune uporabe pa morajo biti objektivno utemeljene in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu in okviru kadrovske politike. S temi cilji je mogoče utemeljiti predvsem določitev obvezne upokojitvene starosti in najnižje starosti za prejemanje starostne pokojnine.

Člen 1e

▼M131

1.  Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.

▼M112

2.  Aktivno zaposlenim uradnikom se zagotovijo delovni pogoji, skladni z ustreznimi standardi zdravja in varnosti, ki morajo biti vsaj enakovredni minimalnim zahtevam, veljavnim v skladu z ukrepi, sprejetimi na teh področjih na podlagi Pogodb.

3.  Ukrepe socialne narave, sprejete v skladu s tem členom, izvajajo vse institucije v tesnem sodelovanju z Odborom uslužbencev in na podlagi predlaganih večletnih ukrepov. Ti predlagani ukrepi se v okviru proračunskega postopka vsako leto pošljejo proračunskemu organu.

▼B

Člen 2

►M112  1. ◄   Vsaka institucija določi, kdo izvaja pooblastila, ki jih ti kadrovski predpisi prenašajo na organ za imenovanja.

▼M112 —————

▼M112

2.  Vendar pa ena ali več institucij lahko kateri koli izmed njih ali medinstitucionalnemu organu zaupa izvajanje nekaterih ali vseh pooblastil, dodeljenih organu za imenovanja, razen odločitev v zvezi z imenovanji, napredovanji ali premestitvami uradnikov.

▼B

Člen 3

V instrumentu, s katerim se uradnik imenuje, je naveden datum začetka učinkovanja imenovanja; ta datum ne sme biti pred datumom, ko uradnik začne delati.

Člen 4

Imenovanje ali napredovanje je možno samo zaradi zapolnitve prostega delovnega mesta, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi.

Uslužbenci institucije se obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti.

▼M112

Če prostega delovnega mesta ni mogoče zasesti s premestitvijo, imenovanjem na delovno mesto v skladu s členom 45a ali napredovanjem, se o tem obvesti zaposlene v drugih institucijah in/ali izvede notranji natečaj.

Člen 5

▼M131

1.  Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter funkcionalno skupino tajniki in referenti (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).

2.  V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravljavskim, konceptualnim in analitičnim ter jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim in tehničnim nalogam. V funkcionalni skupini AST/SC je šest razredov, ki ustrezajo nalogam referentov in tajnikov.

▼M112

3.  Za imenovanje se zahteva najmanj:

▼M131

4.  Tabela, ki kaže vrste delovnih mest, je v oddelku A Priloge I. Na podlagi te tabele lahko organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.

▼M112

5.  Za vse uradnike iz iste funkcionalne skupine veljajo enaki pogoji glede zaposlitve in kariere.

▼M131

Člen 6

1.  V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

2.  Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, navedeni načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v oddelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2014 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3.  Stopnje, določene v oddelku B Priloge I, so del poročila iz člena 113.

4.  Izvajanje določb, ki zadevajo funkcionalno skupino AST/SC, in prehodnih določb iz člena 31 Priloge XIII, pri čemer se upošteva razvoj potrebe po osebju, ki izvaja naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalnih skupinah AST in AST/SC, je del poročila iz člena 113.

▼M112

Člen 7

1.  Organ za imenovanja, ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na nacionalnost, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu.

Uradnik lahko zaprosi za premestitev znotraj svoje institucije.

2.  Uradnik je lahko začasno razporejen na delovno mesto v razredu njegove funkcionalne skupine, ki je višje od njegovega dejanskega razreda. Od začetka četrtega meseca take začasne razporeditve prejema diferencialni dodatek v višini razlike med osebnimi prejemki za dejanski razred in stopnjo ter osebnimi prejemki, ki bi jih dobil za stopnjo, v katero bi bil razporejen, če bi bil imenovan v razred začasnega delovnega mesta.

Začasna razporeditev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uradnika, ki je bil iz službenih razlogov napoten na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.

▼B

Člen 8

Uradnik, ki je napoten v drugo institucijo ►M128  Evropske unije ◄ , lahko po šestih mesecih zaprosi za premestitev v navedeno institucijo.

Če uradnikova matična institucija in institucija, v katero je bil napoten, soglašata s premestitvijo, se šteje, da je bil uradnik v času svoje celotne kariere v ►M128  Uniji ◄ zaposlen v slednji instituciji. Zaradi take premestitve ne dobi nobenih finančnih ugodnosti, do katerih je ob prenehanju delovnega razmerja v eni od institucij ►M128  Unije ◄ upravičen uradnik po teh kadrovskih predpisih.

Če odločitev o odobritvi prošnje vključuje razporeditev v razred, ki je višji od razreda v matični instituciji, se to šteje kot napredovanje; taka odločitev se lahko sprejme le v skladu s členom 45.

Člen 9

▼M131

1.  Brez poseganja v odstavek 1a se v vsaki instituciji ustanovijo:

ki opravljajo naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.

1a.  Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi en skupni odbor. Drugi odbori iz odstavka 1 ter disciplinska komisija se lahko ustanovijo kot skupni organi dveh ali več agencij.

▼B

2.  Sestavo in postopke organov določi vsaka institucija v skladu z določbami Priloge II.

▼M131

Agencije lahko odstopajo od določb člena 1 Priloge II v zvezi s članstvom odbora uslužbencev, da se upošteva sestava njihovega osebja. Agencije se lahko odločijo, da v skupni odbor ali odbore iz člena 2 Priloge II ne bodo imenovale nadomestnih članov.

▼M112

Uslužbenci institucije se seznanijo s seznamom članov teh organov.

▼B

3.  Odbor uslužbencev zastopa interese zaposlenih nasproti instituciji in vzdržuje stalni stik med institucijo in zaposlenimi. Z izražanjem mnenj zaposlenih prispeva k dobremu delovanju službe.

Pristojne organe institucije obvešča o vseh vprašanjih skupnega pomena v zvezi z razlago in uporabo teh kadrovskih predpisov. Z odborom uslužbencev se je mogoče posvetovati o kateri koli tovrstni težavi.

Odbor uslužbencev predloži pristojnim organom pobude glede organizacije in delovanja službe ter predloge za zboljšanje delovnih pogojev ali splošnih življenjskih razmer zaposlenih.

Odbor sodeluje pri vodenju in nadziranju organov za socialne zadeve, ki jih v interesu zaposlenih ustanovi institucija. S soglasjem institucije lahko ustanovi take socialne službe.

4.  Poleg nalog, dodeljenih po teh kadrovskih predpisih, se s skupnim odborom ali odbori lahko posvetuje organ za imenovanja ali odbor uslužbencev glede splošnih vprašanj, ki se enemu od slednjih zdijo primerna za predložitev v obravnavo.

▼M112

5.  Odbor za poročila mora dati mnenje o:

Organ za imenovanja mu lahko da navodila, da mora zagotoviti enotno pripravo periodičnih poročil o uslužbencih v instituciji.

▼M112

6.  Mnenje Skupnega svetovalnega odbora za ugotavljanje strokovne nesposobnosti je potrebno, kadar se uporabi člen 51.

▼M112

Člen 10

Ustanovi se odbor za Kadrovske predpise, ki je sestavljen iz predstavnikov institucij ►M128  Unije ◄ in enakega števila predstavnikov njihovih odborov uslužbencev. O postopku imenovanja članov odbora za Kadrovske predpise odločijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ v medsebojnem soglasju. Agencije imajo skupno zastopstvo v skladu s pravili, ki jih pripravijo sporazumno s Komisijo.

Komisija se z odborom posvetuje o vseh predlogih za revizijo Kadrovskih predpisov; mnenje da v roku, ki ga določi Komisija. Poleg nalog, ki jih ima odbor po teh Kadrovskih predpisih, lahko tudi predlaga revizijo Kadrovskih predpisov. Odbor se sestane na zahtevo svojega predsednika, institucije ali odbora uslužbencev institucije.

Zapisniki sestankov odbora se predložijo ustreznim organom.

▼M23

Člen 10a

Institucija predpiše roke, v katerih morajo odbor uslužbencev, skupni odbor ali odbor za kadrovske predpise dati zahtevana mnenja; ti roki ne smejo biti krajši od 15 delovnih dni. Če v predpisanem roku mnenje ni podano, institucija sprejme odločitev.

▼M112

Člen 10b

Sindikati in združenja uslužbencev iz člena 24b delujejo v splošnem interesu uslužbencev in brez poseganja v pristojnosti odborov uslužbencev.

O predlogih Komisije iz člena 10 se lahko posvetuje z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev.

Člen 10c

Vsaka institucija lahko sklepa sporazume glede svojih uslužbencev z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev. Ti sporazumi ne smejo povzročiti sprememb Kadrovskih predpisov ali kakršne koli proračunske obveznosti, niti ne smejo vplivati na delo zadevne institucije. Reprezentativni sindikati in združenja uslužbencev, ki so podpisniki, delujejo v vsaki instituciji v skladu s pristojnostmi odbora uslužbencev.

▼B

NASLOV II

PRAVICE IN OBVEZNOSTI URADNIKOV

▼M131

Člen 11

Uradnik pri opravljanju svojih nalog in pri svojem ravnanju postopa izključno v skladu z interesi Unije. Ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj svoje institucije. Dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do svoje države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo nasprotje interesov. V ta namen kandidat s posebnim obrazcem organ za imenovanja obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih nasprotjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju. Če je treba, organ za imenovanja sprejme ukrepe iz člena 11a(2).

Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.

▼M112

Člen 11a

1.  Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, razen kakor je določeno v nadaljevanju.

2.  Vsak uradnik, ki mora pri opravljanju svojih nalog obravnavati zadevo, navedeno zgoraj, o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme ustrezen ukrep, predvsem pa lahko uradnika razreši zadolžitev v tej zadevi.

3.  V podjetjih, ki so v pristojnosti institucije, kateri pripada, ali ki poslujejo s to institucijo, uradnik ne sme imeti niti pridobiti, neposredno ali posredno, deleža take vrste ali obsega, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog.

▼M112

Člen 12

Uradnik se vzdrži kakršnih koli dejanj ali obnašanja, ki bi njegov položaj lahko kazali v slabi luči.

▼M112

Člen 12a

1.  Uradniki se vzdržijo vseh oblik psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja.

2.  Uradnik, ki je žrtev psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja, ne utrpi nobenih škodljivih posledic s strani institucije. Uradnik, ki je pričal o psihičnem nasilju ali spolnem nadlegovanju, s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal pošteno.

3.  „Psihično nasilje“; pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe.

4.  „Spolno nadlegovanje“; pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, na katero je usmerjeno, ne želi, in katerega namen ali učinek je užaliti to osebo ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje. Spolno nadlegovanje se šteje za diskriminacijo na podlagi spola.

Člen 12b

1.  Ob upoštevanju člena 15 mora uradnik, ki se želi vključiti v zunanjo dejavnost, plačano ali neplačano, ali ki želi opraviti kakršno koli nalogo zunaj ►M128  Unije ◄ , najprej dobiti dovoljenje organa za imenovanja. Dovoljenja ne dobi samo v primeru, ko je dejavnost ali naloga taka, da bi vplivala na opravljanje uradnikih nalog ali ni združljiva z interesi institucije.

2.  Uradnik obvesti organ za imenovanja o vsaki spremembi dovoljene zunanje dejavnosti ali naloge, do katere pride po tem, ko je organ za imenovanja že zaprosil za dovoljenje po odstavku 1. Dovoljenje se lahko prekliče, če dejavnost ali naloga ne izpolnjuje več pogojev iz zadnjega stavka odstavka 1.

▼B

Člen 13

Uradnik mora obvestiti organ za imenovanja svoje institucije o zaposlitvi ali delu svojega zakonca. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uradnika, in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom odloči, ali naj uradnik ►M112  obdrži delovno mesto ali se premesti na drugo delovno mesto ◄ .

▼M112 —————

▼M112

Člen 15

1.  Uradnik, ki namerava kandidirati za javno funkcijo, o tem obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja glede na interes službe odloči, ali naj zadevni uradnik:

2.  Na javno funkcijo izvoljeni ali imenovani uradnik o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme eno od odločitev iz odstavka 1 glede na interes službe, pomembnost funkcije, dolžnosti te funkcije in osebne prejemke ter povračila stroškov, ki nastanejo pri opravljanju teh nalog. Če mora uradnik vzeti dopust iz osebnih razlogov ali se mu dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega, traja dopust ali delo s krajšim delovnim časom toliko časa kot uradnikov mandat.

▼M131

Člen 16

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vede pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati pridobitno ali nepridobitno poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku prepove oziroma dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Organ za imenovanja sporoči svojo odločitev v 30 delovnih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen, in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot dovoljenje.

Nekdanjim višjim uradnikom, kakor so opredeljeni v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.

▼M112

Člen 17

1.  Uradnik se vzdrži vsakega nedovoljenega razkritja informacij, ki jih dobi v okviru službenih dolžnosti, razen če te niso že javno objavljene ali dostopne javnosti.

2.  Ta obveznost velja tudi potem, ko preneha delati.

▼M112

Člen 17a

1.  Uradnik ima pravico do svobode izražanja, pri čemer mora spoštovati načela lojalnosti in nepristranskosti.

2.  Brez poseganja v člena 12 in 17 mora uradnik, ki namerava sam ali skupaj z drugimi objaviti ali sprožiti objavo katere koli zadeve v zvezi z delom ►M128  Unije ◄ , o tem predhodno obvestiti organ za imenovanja.

Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da bi ta zadeva verjetno resno škodila legitimnim interesom ►M128  Unije ◄ , uradnika v tridesetih delovnih dneh po prejemu informacije pisno obvesti o svoji odločitvi. Če v določenem roku obvestila o taki odločitvi ni, se šteje, da organ za imenovanja temu ne ugovarja.

▼M112

Člen 18

▼M131

1.  Vse pravice, ki izhajajo iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Evropske unije, kadar se taki pisni izdelki ali delo nanašajo na njene dejavnosti, oziroma, če se ti pisni izdelki ali delo nanašajo na dejavnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, last navedene skupnosti. Unija ali, kjer je primerno, Evropska skupnost za atomsko energijo ima pravico pridobiti avtorske pravice za tako delo.

▼M112

2.  Vsak izum, ki ga ustvari uradnik pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njim, je nesporno last ►M128  Unije ◄ . Institucija lahko na lastne stroške in v imenu ►M128  Unije ◄ v vseh državah zaprosi in pridobi patente za ta izum. Vsak izum, povezan z delom ►M128  Unije ◄ , ki ga ustvari uradnik v letu po prenehanju delovnega razmerja, se šteje za izum, ustvarjen pri opravljanju njegovih nalog ali v povezavi z njim, razen če ni dokazano drugače. Kadar se izumi patentirajo, se navede ime izumitelja ali izumiteljev.

3.  Uradniku, ki je avtor patentiranega izuma, lahko institucija v ustreznih primerih dodeli nagrado, katere višino določi sama.

▼M131

Člen 19

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme uradnik iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju dela.

Določbe prvega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.

▼B

Člen 20

Uradnik stanuje v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki še omogoča neovirano opravljanje dela. ►M112  Organ za imenovanja obvesti o svojem naslovu in mu nemudoma sporoči vsako spremembo naslova. ◄

Člen 21

Uradnik ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje svojim nadrejenim; odgovoren je za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene.

Uradnik, ki vodi kateri koli oddelek službe, je odgovoren svojim nadrejenim v zvezi z dodeljenimi pooblastili in izvajanjem navodil, ki jih izda. Odgovornost njegovih podrejenih ga nikakor ne odvezuje lastne odgovornosti.

▼M112 —————

▼M112

Člen 21a

1.  Uradnik, ki dobi navodila, za katera meni, da so nepravilna ali bi lahko povzročila resne težave, o tem obvesti neposredno nadrejenega, ki mu, če je obvestilo v pisni obliki, odgovori pisno. Ob upoštevanju odstavka 2 in če neposredno nadrejeni potrdi navodila, uradnik pa je prepričan, da ta potrditev ni razumen odgovor na njegov pomislek, pisno vprašanje predloži naslednjemu nadrejenemu. Če slednji pisno potrdi navodila, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakoniti ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov.

2.  Če neposredno nadrejeni meni, da je treba navodila izvršiti takoj, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakonite ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov. Na uradnikovo zahtevo mora neposredno nadrejeni dati taka navodila v pisni obliki.

▼M131

3.  Uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, za katere meni, da so nepravilni ali bi lahko povzročili resne težave, zaradi tega ne utrpi nobenih negativnih posledic.

▼B

Člen 22

Uradnik mora v celoti ali delno popraviti škodo, ki jo utrpijo ►M128  Unija ◄ , če je pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njihovim opravljanjem zagrešil hujšo kršitev.

Organ za imenovanja izda obrazložen sklep v skladu z disciplinskim postopkom.

Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je neomejeno pristojno za reševanje sporov iz te določbe.

▼M112

Člen 22a

1.  Uradnik, ki pri opravljanju nalog ali v povezavi z njimi izve za dejstva, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, vključno z goljufijo ali korupcijo, ki škodi interesom ►M128  Unije ◄ , ali o ravnanju v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov ►M128  Unije ◄ , o tem nemudoma obvesti svojega neposredno nadrejenega ali svoj Generalni direktorat ali, če sem mu zdi to koristno, generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF).

Informacije iz prvega pododstavka morajo biti dane pisno.

Ta odstavek se uporablja tudi v primeru, ko član institucije ali katera koli druga oseba, ki je v službi ali opravlja delo za institucijo, hudo krši podobne obveznosti.

2.  Vsak uradnik, ki dobi informacije iz odstavka 1, nemudoma posreduje OLAF vse dokaze, za katere ve in na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nepravilnosti iz odstavka 1.

3.  Zaradi posredovanja informacij iz odstavkov 1 in 2 uradnik s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno.

4.  Odstavki 1 do 3 ne veljajo za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

Člen 22b

1.  Uradnik, ki razkrije informacije, opredeljene v členu 22a, predsedniku Komisije ali Računskega sodišča ali Sveta ali Evropskega parlamenta ali Evropskemu varuhu človekovih pravic, s strani institucije, ki ji pripada, ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da sta izpolnjena oba spodaj navedena pogoja:

2.  Rok iz odstavka 1 se ne uporabi, kadar uradnik lahko dokaže, da je glede na vse okoliščine zadeve nerazumen.

3.  Odstavka 1 in 2 ne veljajta za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

▼M131

Člen 22c

V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.

Organ za imenovanja vsake institucije določi notranja pravila, med drugim o:

▼B

Člen 23

Posebne pravice in imunitete uradnikov se odobrijo samo v interesu ►M128  Unije ◄ . Ob upoštevanju ►M15  Protokola o ◄ posebnih pravicah in imunitetah uradniki niso oproščeni izpolnjevanja svojih zasebnih dolžnosti ali spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih predpisov.

Kadar se posebne pravice in imunitete spodbijajo, zadevni uradnik nemudoma obvesti organ za imenovanja.

▼M128

Prepustnice, predvidene v Protokolu o posebnih pravicah in imunitetah, se izdajo vodjem enot, uradnikom iz razredov AD 12 do AD 16, uradnikom, ki delajo izven ozemlja Evropske unije, in, če je to v interesu službe, drugim uradnikom.

▼B

Člen 24

►M15   ►M128  Unija ◄ pomaga vsakemu uradniku ◄ , zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.

►M15  Uradniku solidarno povrnejo ◄ tako nastalo škodo, kolikor je ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti in mu nadomestila ni uspelo dobiti od osebe, ki je povzročila škodo.

Člen ►M112  24a ◄

▼M23

►M112   ►M128  Unija ◄ omogoča ◄ se tako dodatno izobraževanje in usposabljanje uradnikov, ki je združljivo s pravilnim delovanjem službe in je v skladu z njenimi lastnimi interesi.

Tako izobraževanje in usposabljanje se upošteva pri kariernem napredovanju.

Člen ►M112  24b ◄

Uradniki imajo pravico združevanja; zlasti so lahko člani sindikatov ali združenj evropskih uradnikov.

▼B

Člen 25

▼M112

Uradniki lahko vložijo zahteve glede zadev iz teh Kadrovskih predpisov pri organu za imenovanja v svoji instituciji.

▼B

O vsaki odločitvi, sprejeti po teh kadrovskih predpisih, ki se nanaša na nekega posameznika, je ta uradnik takoj pisno obveščen. V vsaki odločitvi, ki ima za uradnika škodljive posledice, morajo biti navedeni utemeljeni razlogi.

▼M112

Posebne odločbe glede imenovanja, zaposlitve, napredovanja, premestitve, določitve upravnega statusa in prenehanja delovnega razmerja uradnika se objavijo v instituciji, ki ji uradnik pripada. Objava je primerno obdobje dostopna vsem uslužbencem.

▼B

Člen 26

Osebni spis uradnika obsega:

Dokumenti se vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu; institucija dokumentov iz pododstavka (a) ne morejo uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo.

Dokaz o tem, da je uradnik seznanjen z dokumentom, je njegov podpis na njem, če pa to ni mogoče, se obveščanje opravi s priporočeno pošiljko ►M112  na zadnji naslov, ki ga je sporočil uradnik ◄ .

▼M112

V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegove politične, sindikalne, filozofske ali verske dejavnosti ali prepričanj, niti njegovega rasnega ali narodnostnega porekla ali spolne usmerjenosti.

Vendar pa prejšnji odstavek ne prepoveduje, da se v spis vložijo upravni akti in dokumenti, ki jih uradnik pozna, in so nujni za izvajanje teh Kadrovskih predpisov.

▼B

Za vsakega uradnika se vodi le en osebni spis.

Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu ►M112  in jih kopira ◄ .

Osebni spis je zaupen, vpogled vanj je mogoč le v pisarnah uprave ►M112  ali na varnem elektronskem mediju ◄ . Lahko pa se pošlje Sodišču ►M128  Evropske unije ◄ , če se ►M112  ————— ◄ začne postopek v zvezi z uradnikom.

▼M112

Člen 26a

Uradnik ima pravico seznaniti se s svojo zdravstveno kartoteko v skladu z ureditvijo, ki jo določijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ .

▼B

NASLOV III

URADNIŠKA KARIERA

POGLAVJE 1

Zaposlovanje

▼M131

Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za učinkovanje tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbudilo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.

▼B

Člen 28

Uradnik je lahko imenovan, le pod pogojem, da:

▼M112

Člen 29

▼M131

1.  Pred zapolnitvijo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preveri:

ali pa izvede natečajne postopke na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Ta postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za prihodnje zaposlovanje.

Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (d) in zgolj v izjemnih primerih odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za to kategorijo osebja veljajo omejitve glede te možnosti, določene v členu 82(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter glede konkretnih nalog, ki jih smejo opravljati kot pogodbeni uslužbenci.

▼M112

2.  Za zaposlovanje visokih uradnikov (generalni direktorji ali njim enakovredni v razredu AD 16 ali AD 15 in direktorji ali njim ustrezni v razredu AD 15 ali AD 14) in v izjemnih primerih tudi za zaposlovanje na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebne kvalifikacije, lahko organ za imenovanja sprejme postopek, ki se razlikuje od natečajnega postopka.

3.  Institucije lahko za vsako zadevno institucijo organizirajo notranje natečaje na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji.

Na teh natečajih lahko sodelujejo le začasni uslužbenci te institucije, zaposleni v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128  Evropske unije ◄ . Pri teh natečajih morajo institucije zahtevati, da je uslužbenec najmanj deset let zaposlen kot začasni uslužbenec in se je kot tak zaposlil na podlagi postopka izbire, ki zagotavlja, da so bili uporabljeni enaki standardi izbire kot za uradnike po členu 12(4) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Z odstopanjem od odstavka (1)(a) tega člena organ za imenovanja institucije, ki je zaposlila začasnega uslužbenca, pred zasedbo prostega delovnega mesta v tej instituciji sočasno s kandidati, ki so bili uspešni na teh notranjih natečajih, obravnava premestitve uradnikov znotraj institucije.

4.  Evropski parlament vsakih pet let organizira notranji natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji, v skladu s pogoji, določenimi v drugem pododstavku odstavka 3.

▼M131

Člen 30

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od kandidatov se imenujejo na prosta delovna mesta.

Ti kandidati imajo dostop do ustreznih informacij o primernih prostih delovnih mestih, ki jih objavijo institucije in agencije.

▼M112

Člen 31

1.  Izbrani kandidati so imenovani v razred funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.

2.   ►M131  Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. ◄ Razred v obvestilu o natečaju določi institucija v skladu z naslednjimi merili:

Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se pri zaposlovanju uradnikov lahko upoštevajo v ►M128  Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela.

3.  Ne glede na odstavek (2) institucija lahko, kadar je to primerno, dovoli organiziranje natečaja za razrede AD 9, AD 10, AD 11 ali, v izjemnih primerih, za razred AD 12. Skupno število kandidatov, imenovanih na prosta delovna mesta v teh razredih, ne sme preseči 20 % skupnega letnega števila imenovanj v funkcionalno skupino AD v skladu z drugim odstavkom člena 30.

▼B

Člen 32

Novo zaposleni uradnik se razporedi na prvo stopnjo v svojem razredu.

▼M112

Organ za imenovanja lahko odobri dodatno prednost glede na delovno dobo, ki ne sme presegati štiriindvajset mesecev, upoštevaje njegove poklicne izkušnje. Za uveljavitev tega člena se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi.

▼M85

Začasni uslužbenci, razvrščeni v razrede po merilih za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme ►M131  organ za imenovanja vsake institucije ◄ , ohranijo delovno dobo v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za uradnike v istem razredu takoj po koncu dela za določen čas.

▼B

Člen 33

Pred imenovanjem uspešni kandidat opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 28(e).

▼M39

Če je po opravljenem zdravniškem pregledu, predvidenem v prvem odstavku, izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat v dvajsetih dneh po tem, ko ga institucija uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, ki jih med uradnimi zdravniki institucije izbere organ za imenovanja. Zdravstvena komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravstveni komisiji predloži mnenje zdravnika, ki ga sam izbere. Če mnenje zdravstvene komisije potrdi ugotovitve zdravniškega pregleda, predvidenega v prvem odstavku, mora 50 % honorarja in nastalih stroškov plačati kandidat.

▼M131

Člen 34

1.  Preden se lahko stalno zaposlijo, uradniki opravijo devetmesečno poskusno dobo. Odločitev o stalni zaposlitvi uradnika se sprejme na podlagi poročila iz odstavka 3 kot tudi informacij, ki jih ima na voljo organ za imenovanja o ravnanju uradnika na poskusnem delu v zvezi z naslovom II.

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.  Poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli pred iztekom poskusne dobe, če se njegovo delo izkaže za očitno neustrezno.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki od skupnega odbora za poročila v treh tednih pridobi mnenje o tem, kako ukrepati. Organ za imenovanja lahko odloči, da uradnika na poskusnem delu odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer mu da enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostanek poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.  Najpozneje mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti uradnika na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju v službi. Poročilo se posreduje uradniku na poskusnem delu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v treh tednih posvetuje s skupnim odborom za poročila o tem, kako ukrepati.

Uradnika na poskusnem delu, čigar delo ali ravnanje se ni izkazalo za ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti.

4.  Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni uradnik na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

5.  Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabljajo za uradnike, ki dajo odpoved pred koncem poskusne dobe.

▼B

POGLAVJE 2

Upravni status

Člen 35

Uradnikom se dodeli eden od naslednjih upravnih statusov:

▼M112

▼M131

▼B

Oddelek 1

AKTIVNA ZAPOSLITEV

Člen 36

Aktivno zaposleni uradnik je tisti, ki opravlja naloge na delovnem mestu, na katero je bil imenovan ali začasno dodeljen pod pogoji iz naslova IV.

Oddelek 2

NAPOTITEV

Člen 37

▼M23

Napoteni uradnik ►M56  je zaposleni uradnik ◄ , ki se z odločitvijo organa za imenovanja:

▼M56

▼B

Napoteni uradnik še naprej uživa vse pravice pod pogoji iz členov 38 in 39, prav tako zanj še naprej veljajo vse dolžnosti uradnika njegove matične institucije. ►M23  Ob upoštevanju določb tretjega odstavka člena 77 glede pokojnine se za napotene uradnike iz druge alinee točke (a) prvega odstavka uporabljajo tiste določbe, ki veljajo za uradnika iz istega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je napoten. ◄

▼M112

Vsak uradnik, ki je aktivno zaposlen ali na dopustu iz osebnih razlogov lahko zaprosi za, ali se mu ponudi, napotitev v interesu službe. Po uradnikovi napotitvi se dopust iz osebnih razlogov konča.

▼B

Člen 38

Napotitev zaradi službenih razlogov urejajo naslednja pravila:

▼M23

▼B

Člen 39

Napotitev na uradnikovo lastno zahtevo urejajo naslednja pravila:

▼M23

▼M112

▼M23

▼B

Oddelek 3

DOPUST IZ OSEBNIH RAZLOGOV

Člen 40

1.  V izjemnih okoliščinah in na lastno zahtevo lahko zaposleni uradnik ►M56  dobi neplačan dopust ◄ zaradi osebnih razlogov.

▼M131

1a.  Člen 12b se uporablja tudi med trajanjem dopusta iz osebnih razlogov. Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri uradniku za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri njegovi instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

▼M112

2.  Brez poseganja v določbe člena 15 tak dopust ne sme presegati enega leta. Dopust se lahko podaljša.

Podaljšanja ne smejo preseči enega leta. V času celotne uradnikove kariere seštevek dopustov iz osebnih razlogov ne sme preseči ►M131  dvanajstih ◄ let.

Če pa uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko:

▼M131

▼M131

▼M112

se dopust lahko podaljša brez omejitev, pod pogojem, da so ob vsakokratnem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za odobritev dopusta.

▼B

3.  Med dopustom uradnik ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu; pravice uradnika iz sistema socialne varnosti, predvidene v členih 72 in 73, ter pokrivanje tveganj po tem sistemu mirujejo.

▼M39

►M112  Vendar uradnik, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek. Zavarovanje v skladu s členom 73 je mogoče le, če je pridobljeno v skladu s členom 72. Prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo. ◄ Poleg tega uradnik, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic za največ eno leto, če sam plača prispevke v višini trikratne stopnje iz ►M56  člena 83(2); prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za uradnikov razred in stopnjo ◄ .

▼B

4.  Dopust iz osebnih razlogov urejajo naslednja pravila:

▼M23

▼B

Oddelek 4

NEAKTIVNI STATUS

Člen 41

1.  Uradnik z neaktivnim statusom je tisti, ki postane zaradi zmanjšanja števila delovnih mest v instituciji presežni delavec.

2.  O zmanjšanju števila delovnih mest v določenem razredu odloči ustrezen proračunski organ po proračunskem postopku.

Po posvetovanju s skupnim odborom se organ za imenovanja odloči, na katere vrste delovnih mest se bodo taki ukrepi nanašali.

Organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom sestavi seznam s temi ukrepi prizadetih uradnikov, pri čemer upošteva sposobnosti, učinkovitost, obnašanje v službi, družinske razmere in delovno dobo uradnikov. Vsak uradnik, zaposlen na enem od delovnih mest iz prejšnjega pododstavka, ki izrazi željo, da se mu dodeli neaktivni status, se samodejno uvrsti na ta seznam.

Neaktivni status se uradnikom s seznama dodeli z odločitvijo organa za imenovanja.

3.  V času, ko ima uradnik tak status, ne opravlja nalog in ne uživa pravic do osebnih prejemkov ali povišanja v stopnji, čeprav še naprej, za obdobje največ petih let, pridobiva pravice do starostne pokojnine na podlagi plače za svoj razred in stopnjo.

Dve leti po datumu dodelitve neaktivnega statusa ima uradnik prednost pri ponovni zaposlitvi na katerem koli prostem ali novo odprtem delovnem mestu v njegovi ►M112  funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če ima zanj ustrezne kvalifikacije.

Uradnik z neaktivnim statusom prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

▼M23

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega pododstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata celotni zadnji uradnikov osebni prejemek, ki je izračunan po tabeli plač, veljavni prvi dan tistega meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

▼M62

Uradnik predloži zahtevana pisna dokazila in obvesti institucijo o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na njegovo pravico.

▼M112

Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Vendar pa se nadomestilo in celotni zadnji osebni prejemek iz četrtega pododstavka tega člena ►C2  ponderirata po stopnji iz člena 3(5)(a) Priloge XI, ◄ določeni za državo članico, za katero prejemnik dokaže, da v njej prebiva, pod pogojem, da je to država članica, v kateri je bil prejemnikov zadnji kraj zaposlitve. Če v takih primerih valuta države članice ni evro, se nadomestilo izračuna na podlagi menjalnih tečajev, predvidenih v členu 63 teh kadrovskih predpisov.

▼B

4.  Ob koncu upravičenosti do nadomestila se od uradnika zahteva, da odstopi. Kadar je to primerno, prejema starostno pokojnino, predvideno v sistemu pokojninskega zavarovanja.

5.  Uradnik, ki mu pred iztekom dveletnega obdobja iz odstavka 3 ponudijo njegovemu razredu ustrezno delovno mesto, on pa ga brez razloga odkloni, lahko po tem, ko je bilo opravljeno posvetovanje s skupnim odborom, izgubi pravice po zgornjih določbah, od njega pa se zahteva, da odstopi.

Oddelek 5

DOPUST ZARADI SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA

Člen 42

Uradniku, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka ali na vojaške vaje ali ki ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, se dodeli status „dopust zaradi služenja vojaškega roka“.

Uradnik, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka, ne dobiva osebnih prejemkov, obdrži pa pravico do povišanja v stopnji in napredovanja po teh kadrovskih predpisih. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Uradnik, ki ga pokličejo na vojaške vaje ali ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, med vajami ali ponovnim služenjem še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih se odšteje znesek, ki ga prejema kot plačilo za služenje vojski.

▼M112

Oddelek 6

STARŠEVSKI ALI DRUŽINSKI DOPUST

▼M131

Člen 42a

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do največ šest mesecev starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanje vsake institucije, in za starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik institucije, se trajanje tega dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se trajanje dopusta, določeno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini ►M136  919,02 EUR ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega drugega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, določen v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bi bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, ki jo potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo ►M136  1 225,36 EUR ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

Zneski iz tega člena se prilagajajo skladno z osebnimi prejemki.

▼M112

Člen 42b

V primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti uradnikovega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ima uradnik pravico do družinskega dopusta brez osnovne plače. V času celotne uradnikove kariere seštevek takih dopustov ne sme preseči devetih mesecev.

Uporablja se drugi odstavek člena 42a.

▼M131

Oddelek 7

Dopust v interesu službe

Člen 42c

Organ za imenovanja lahko odloči, da se uradniku, ki ima najmanj 10 let delovne dobe, največ pet let pred njegovo upokojitveno starostjo določi dopust v interesu službe zaradi organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih pristojnosti v institucijah.

Skupno število uradnikov, ki se jim vsako leto določi dopust v interesu službe, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Tako izračunano skupno število se razdeli med institucije glede na število uradnikov posamezne institucije 31. decembra v preteklem letu. Tako izračunano število za vsako institucijo se zaokroži navzgor na najbližje celo število.

Navedeni dopust ni disciplinski ukrep.

Trajanje dopusta se načeloma ujema s preostalim obdobjem do upokojitvene starosti uradnika. V izjemnih okoliščinah lahko organ za imenovanje odloči, da uradniku dopust preneha in da se mora uradnik vrniti na delovno mesto.

Ko uradnik, ki se mu je določil dopust v interesu službe, doseže upokojitveno starost, se samodejno upokoji.

Dopust v interesu službe urejajo naslednja pravila:

Uradnik, ki se mu tako določi dopust, prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Na zahtevo uradnika se od tega nadomestila obračunajo prispevki, ki se plačujejo v pokojninski sistem. V tem primeru se obdobje, ko je uradnik na dopustu v interesu službe, upošteva za namene izračuna let pokojninske dobe v smislu člena 2 Priloge VIII.

Za nadomestilo se ne uporablja korekcijski koeficient.

▼B

POGLAVJE 3

Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje

▼M131

Člen 43

Za vsakega uradnika se pripravi letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in ravnanju v službi, kakor predvidi organ za imenovanja vsake institucije v skladu s členom 110. V tem poročilu se navede, ali je bila raven delovne uspešnosti uradnika zadostna ali ne. Organ za imenovanja vsake institucije predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku priprave poročila, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za razred AST 5 ali višje lahko poročilo vsebuje tudi mnenje, ali bi bil uradnik na podlagi njegove delovne uspešnosti sposoben opravljati funkcijo upravnega uslužbenca.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico podati vsa ustrezna pojasnila.

Člen 44

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova delovna uspešnost ocenjena kot nezadostna. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen če se uporabi postopek iz člena 51(1).

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in je svoje naloge prvih devet mesecev po imenovanju opravljal uspešno v smislu člena 43, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. S tem povišanjem se njegova osnovna mesečna plača poviša za odstotek, ki je enak razliki med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je povišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se njegova osnovna plača poviša tako, da prejema razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.

▼M112

Člen 45

▼M131

1.  O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Razen če se uporabi postopek iz členov 4 in 29(1), lahko uradniki napredujejo le, če so zaposleni na delovnem mestu, ki ustreza eni od vrst delovnih mest iz oddelka A Priloge I za naslednji višji razred. Napredovanje se izvede z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o temeljitem znanju v skladu s točko (f) člena 28, in raven odgovornosti.

▼M112

2.  Pred prvim napredovanjem po zaposlitvi morajo uradniki izkazati sposobnost delati v tretjem od jezikov iz ►M131  člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji ◄ . ►M131  Organi za imenovanje institucij ◄ sporazumno sprejmejo skupna pravila za izvajanje tega odstavka. Ta pravila zahtevajo, da imajo uradniki dostop do usposabljanja v tretjem jeziku in določajo podrobno ureditev za ocenjevanje uradnikove sposobnosti delati v tretjem jeziku, v skladu s členom 7(2)(d) Priloge III.

Člen 45a

1.  Z odstopanjem od člena 5(3)(b) in (c) je uradnik iz funkcionalne skupine AST, od razreda 5, lahko imenovan na delovno mesto v funkcionalni skupini AD, pod pogojem, da:

2.  Organ za imenovanja pripravi predlog seznama uradnikov iz AST, izbranih, da sodelujejo v prej omenjenem programu usposabljanja na podlagi ►M131  letnih poročil ◄ iz člena 43 in stopnje izobrazbe in usposobljenosti ter ob upoštevanju potreb službe. Predlog se predloži skupnemu odboru, ki da mnenje.

Odbor lahko zasliši uradnike, ki so prosili za sodelovanje v navedenem programu usposabljanja, in zastopnike organa za imenovanja. Z večino glasov sprejme utemeljeno mnenje o seznamu, ki ga pripravi organ za imenovanja. Organ za imenovanja določi seznam uradnikov, ki so upravičeni do sodelovanja v navedenem programu usposabljanja.

3.  Imenovanje na delovno mesto v funkcionalni skupini AD ne vpliva na razred in stopnjo, ki ju zaseda uradnik ob imenovanju.

4.  Število imenovanj na delovna mesta v funkcionalni skupini AD, kakor določajo odstavki (1) do (3) tega člena, ne sme preseči 20 % skupnega števila imenovanj, ki se v enem letu opravijo v skladu z drugim odstavkom člena 30.

5.   ►M131  Organ za imenovanja vsake institucije ◄ sprejmejo splošne predpise za izvajanje tega člena v skladu s členom 110.

Člen 46

Uradnik, imenovan v višji razred v skladu s členom 45, se razporedi na začetno stopnjo tega razreda. Vendar pa se uradniki iz razredov AD 9 do AD 13, ki opravljajo delo vodje enote in so imenovani v višji razred v skladu s členom 45, razporedijo na drugo stopnjo novega razreda. Enako velja za vsakega uradnika, ki:

▼B

POGLAVJE 4

Prenehanje delovnega razmerja

Člen 47

Delovno razmerje preneha z:

Oddelek 1

ODSTOP

Člen 48

Uradnik, ki želi odstopiti, pisno navede svojo nedvoumno namero, da bo nepreklicno prenehal delati v instituciji.

Organ za imenovanje sprejme odločitev o potrditvi odstopa v enem mesecu po prejemu pisne odpovedi. ►M23  Lahko pa odstop odkloni, če na dan prejema pisne odpovedi teče proti uradniku disciplinski postopek ali če se tak postopek začne v naslednjih tridesetih dneh. ◄

▼M112

Odstop začne veljati na dan, ki ga določi organ za imenovanja; navedeni dan ne sme biti več kot tri mesece po datumu, ki ga je v pisni odpovedi predlagal uradnik iz funkcionalne skupine AD in več kot en mesec v primeru uradnikov iz ►M131  funkcionalnih skupin AST in AST/SC. ◄

▼B

Oddelek 2

OBVEZNI ODSTOP

Člen 49

Od uradnika se lahko zahteva odstop le, kadar preneha izpolnjevati pogoje, določene v členu 28(a), ali ►M23  v primerih, predvidenih v členih ►M112  ————— ◄ 39, 40 in 41(4) in (5) ter v drugem odstavku člena 14 Priloge VIII. ◄

Organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep o zahtevanem odstopu uradnika po posvetovanju s skupnim odborom in zaslišanju uradnika.

Oddelek 3

UPOKOJITEV V INTERESU SLUŽBE

Člen 50

S sklepom organa za imenovanja se v interesu službe lahko upokoji ►M112  visoki uradnik, opredeljen v členu 29(2) ◄ .

Taka upokojitev ni disciplinski ukrep.

Tako upokojeni uradnik, ki ni razporejen na drugo delovno mesto ►M112  ————— ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, prejema nadomestilo, ki se izračuna v skladu s Prilogo IV.

▼M23

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega odstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata skupni znesek zadnjega uradnikovega osebnega prejemka, ki se izračuna po tabeli plač, veljavni prvi dan meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

▼M112

Zadevna oseba mora na zahtevo predložiti pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na to upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Smiselno se uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek člena 45 iz Priloge VIII.

▼B

Če je uradnik ob prenehanju upravičenosti do nadomestila star ►M131  58 ◄ let, ima pravico do prejemanja pokojnine brez znižanja po členu 9 Priloge VIII.

Oddelek 4

▼M112

POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE NESPOSOBNOSTI

▼M131

Člen 51

1.  Organ za imenovanja vsake institucije določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti.

Organ za imenovanja vsake institucije pri sprejetju notranjih predpisov upošteva naslednje zahteve:

2.  Uradnik ima pravico pridobiti osebni spis v celoti in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe ima vsaj 15 dni, vendar ne več kot 30 dni, od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisna pojasnila. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko tudi predlaga zaslišanje prič.

3.  Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

4.  Skupni svetovalni odbor ob upoštevanju predloga iz točke (b) odstavka 1 ter vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. To mnenje v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena, pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

5.  Uradnik, odpuščen zaradi nesposobnosti, ima v obdobju, določenem v odstavku 6, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpustitve, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda AST 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda AST 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik da odpoved po začetku postopka iz odstavkov 1 in 2 ali če je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se ta znesek odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.

6.  Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 5 je:

7.  Uradniki, ki so zaradi nesposobnosti degradirani, lahko po šestih letih zaprosijo, da se vse navedbe tega ukrepa izbrišejo iz njihovih osebnih spisov.

8.  Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek iz tega člena ne konča s sprejetjem odločitve o odpustitvi ali degradiranju.

▼B

Oddelek 5

UPOKOJITEV

▼M131

Člen 52

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:

Uradnik lahko na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Kadar organ za imenovanja odloči, da se uradniku odobri nadaljevanje dela v službi po 66. letu starosti, se ta odobritev sprejme za največ eno leto. Na zahtevo uradnika se lahko obnovi.

▼B

Člen 53

Če invalidska komisija ugotovi, da za uradnika veljajo določbe člena 78, ►M62  se samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem organ za imenovanja prizna njegovo trajno nezmožnost za delo. ◄

Oddelek 6

ČASTNI POLOŽAJ

Člen 54

Ob prenehanju delovnega razmerja se lahko uradniku s sklepom organa za imenovanja dodeli častni položaj v njegovem ►M112  razredu ali naslednjem višjem razredu ◄ .

Tak častni položaj ne prinaša nobenih denarnih nadomestil.

NASLOV IV

DELOVNI POGOJI URADNIKOV

POGLAVJE 1

Delovni čas

Člen 55

►M131  1. ◄   Aktivno zaposleni uradniki so ves čas na razpolago svoji instituciji.

►M131  2. ◄    ►M131  Običajni delovni teden obsega od 40 do 42 ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja. ◄ V enakih mejah lahko organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev določi delovni čas nekaterih skupin uradnikov, ki opravljajo posebne naloge.

Poleg tega se lahko od uradnika ►M31  ————— ◄ zahteva, da zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov ostane v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma izven rednega delovnega časa. ►M131  L'autorité investie du pouvoir de nomination de chaque institution fixe les modalités d'application du présent paragraphe après consultation de son comité du personnel. ◄

 ◄

▼M131

4.  Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. V skladu s to ureditvijo se uradnikom iz razreda AD/AST 9 ali višjega razreda ne odobri kompenzacija v obliki celih delovnih dni. Ta ureditev se ne uporablja za uradnike, za katere se uporabljajo določbe drugega odstavka člena 44. Ti uradniki upravljajo svoj delovni čas v soglasju s svojimi nadrejenimi.

▼M112

Člen 55a

1.  Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje, da dela z delovnim časom, krajšim od polnega.

Organ za imenovanja to lahko dovoli, če je združljivo z interesi službe.

▼M131

2.  Uradnik lahko tako dovoljenje dobi v naslednjih primerih:

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim 58. letom starosti, lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih, s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.

▼M112

3.  Organ za imenovanja mora na uradnikovo zahtevo odgovoriti v 60 dneh.

4.  Pravila, ki urejajo delo s krajšim delovnim časom, in postopek odobritve so določeni v Prilogi IVa.

▼M112

Člen 55b

Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom v obliki delitve delovnega mesta na delovnih mestih, ki jih kot ustrezne za ta namen določi organ za imenovanja. Dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom z delitvijo delovnega mesta ni časovno omejeno. V interesu službe pa ga organ za imenovanja lahko prekliče s šestmesečnim odpovednim rokom. Organ za imenovanja lahko z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom prav tako prekliče dovoljenje, če za to zaprosi zadevni uradnik. V tem primeru se uradnik lahko premesti na drugo delovno mesto.

Uporabljata se člen 59a in člen 3 Priloge IVa, razen tretjega stavka odstavka 2.

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo tega člena.

▼B

Člen 56

Od uradnika se ne sme zahtevati nadurnega dela, razen v nujnih primerih ali zaradi izjemnega obsega dela; nočno delo in delo ob nedeljah ali praznikih se lahko dovoli le skladno s postopkom, ki ga določi organ za imenovanja. ►M23  Skupno trajanje nadurnega dela, ki se ga lahko zahteva od uradnika, ne sme presegati 150 ur v obdobju šestih mesecev. ◄

Uradniki iz ►M112  funkcionalne skupine AD in funkcionalne skupine AST 5 do 11 ◄ nimajo pravice do nadomestila ali osebnega prejemka za nadurno delo.

▼M131

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali preko polnega delovnega časa.

▼M22

Člen 56a

Uradnik, ►M30  ————— ◄ od katerega se pričakuje, da redno dela ponoči, ob sobotah, nedeljah ali praznikih, ima pravico do posebnih dodatkov za izmensko delo, ki ga institucija zahteva zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov in obravnava kot običajno in stalno.

▼M131

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.

▼M22

Običajni delovni čas uradnika, ki opravlja izmensko delo, ne sme biti daljši od običajnega skupnega letnega delovnega časa.

Člen 56b

Uradnik ►M31  ————— ◄ ima pravico do posebnih dodatkov, če organ za imenovanja zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov odloči, da mora biti izven običajnega delovnega časa v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma.

▼M131

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.

▼M112

Člen 56c

Nekaterim uradnikom se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

▼M131

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.

▼B

POGLAVJE 2

Dopust

Člen 57

Uradniki imajo pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiriindvajset in največ trideset delovnih dni v koledarskem letu, skladno s pravili, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ ►M128  Unije ◄ .

Poleg tega letnega dopusta lahko uradnik izjemoma na svojo prošnjo dobi izredni dopust. Pravila za tak dopust so določena v Prilogi V.

▼M131

Člen 58

Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do 20 tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo dopust traja 24 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.

▼B

Člen 59

▼M112

1.  Uradniku, ki predloži dokazilo, da ne more opravljati dela zaradi bolezni ali nesreče, pripada pravica do bolniškega dopusta.

Uradnik obvesti institucijo o nezmožnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in obenem navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kakor tri dni, predloži zdravniško potrdilo. To potrdilo je treba poslati najkasneje peti dan odsotnosti z dela, velja datum poštnega žiga. V nasprotnem primeru in razen če potrdila ne pošlje zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, se uradnikova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena.

Uradnik je lahko kadar koli napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija. Če pregleda ni mogoče opraviti zaradi razlogov na strani uradnika, se njegova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena od datuma, ko bi moral opraviti pregled.

Če se na pregledu ugotovi, da uradnik lahko opravlja delo, se ob upoštevanju spodnjega pododstavka njegova odsotnost z dela od datuma pregleda šteje kot neupravičena.

Če meni, da ugotovitve zdravniškega pregleda, ki ga organizira organ za imenovanja, niso medicinsko utemeljene, lahko uradnik sam, ali v njegovem imenu zdravnik, pri instituciji v dveh dneh vloži zahtevo, da se zadeva predloži neodvisnemu zdravniku, ki da mnenje.

Institucija nemudoma pošlje zahtevo drugemu zdravniku, o katerem se dogovorita uradnikov zdravnik in uradni zdravnik institucije. Če se v petih dneh po zahtevi o tem ne dogovorita, institucija izbere osebo s seznama neodvisnih zdravnikov, ki se v ta namen pripravi vsako leto v soglasju z organom za imenovanja in odborom uslužbencev. Uradnik lahko v dveh delovnih dneh vloži ugovor na izbiro institucije, nakar institucija s seznama izbere drugo osebo, ta izbira je dokončna.

Po posvetovanju z uradnikovim zdravnikom in uradnim zdravnikom institucije da neodvisni zdravnik mnenje, ki je zavezujoče. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju potrdi ugotovitve pregleda, ki ga je organizirala institucija, se odsotnost z dela od datuma pregleda dalje šteje kot neopravičena. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju ne potrdi ugotovitev navedenega pregleda, se odsotnost z dela za vse namene šteje kot opravičena.

2.  Če je v obdobju dvanajstih mesecev uradnik zaradi bolezni odsoten več kakor dvanajst dni skupaj in traja posamezna odsotnost do tri dni, mora za vsako nadaljnjo bolniško odsotnost predložiti zdravniško potrdilo. Njegova odsotnost se od trinajstega dne dalje šteje kot neopravičena zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila.

3.  Brez poseganja v uporabo pravil o disciplinskem postopku se, kadar je to primerno, vsaka na podlagi odstavkov 1 in 2 neopravičena odsotnost odšteje od letnega dopusta zadevnega uradnika. Če uradnik ni več upravičen do dopusta, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

4.  Organ za imenovanja lahko seznani invalidsko komisijo s primerom vsakega uradnika, ki je bil v zaporednih treh letih več kot dvanajst mesecev na bolniškem dopustu.

5.  Po zdravniškem pregledu pri uradnem zdravniku institucije se lahko od uradnika zahteva, da gre na bolniški dopust, če je to potrebno zaradi njegovega zdravstvenega stanja ali če član njegovega gospodinjstva zboli za nalezljivo boleznijo.

V primeru spora se uporablja postopek, določen v petem do sedmem pododstavku odstavka 1.

6.  Uradniki vsako leto opravijo zdravniški pregled pri uradnem zdravniku institucije ali pri zdravniku po lastni izbiri.

V slednjem primeru plača institucija stroške pregleda do višine, ki jo za obdobje največ treh let določi organ za imenovanja po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise.

Člen 59a

Letni dopust uradnika, ki lahko dela s krajšim delovnim časom, se med trajanjem dovoljenja sorazmerno skrajša.

▼B

Člen 60

Uradnik ne sme biti odsoten z dela brez predhodnega dovoljenja svojega neposredno nadrejenega, razen ob bolezni ali nesreči. Brez vpliva na kateri koli možen disciplinski ukrep se vsaka pravilno ugotovljena odsotnost, ki ni bila odobrena, uradniku odšteje od letnega dopusta. Če je letni dopust že izrabil, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

Če želi uradnik prebiti dopust zunaj kraja zaposlitve, mora prej dobiti dovoljenje organa za imenovanja.

POGLAVJE 3

Prazniki

▼M131

Člen 61

Organi za imenovanja institucij Unije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo sezname praznikov.

▼B

NASLOV V

PREJEMKI IN DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI

POGLAVJE 1

Osebni prejemki in stroški

Oddelek 1

OSEBNI PREJEMKI

Člen 62

Skladno s Prilogo VII in razen če ni izrecno drugače predvideno, je pravilno imenovani uradnik upravičen do osebnih prejemkov, ki ustrezajo njegovemu razredu in stopnji.

Uradnik se ne more odpovedati upravičenosti do osebnih prejemkov.

Osebni prejemki vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

▼M131

Člen 63

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v eurih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja delo, ali v eurih.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.

Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.

Člen 64

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.

Korekcijski koeficienti se določajo ali ukinjajo ter letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Ob upoštevanju posodobitve se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij.

Člen 65

1.  Osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije se vsako leto posodobijo ob upoštevanju gospodarske in socialne politike Unije. Zlasti se upošteva morebitno povišanje plač javnih uslužbencev v državah članicah in zaposlitvene potrebe. Posodobitev osebnih prejemkov se izvede v skladu s Prilogo XI. Ta posodobitev se opravi pred koncem posameznega leta ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Statistični urad Evropske unije v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; statistični podatki kažejo stanje v vsaki od držav članic na dan 1. julija. Navedeno poročilo vsebuje podatke o proračunskem učinku na osebne prejemke in pokojnine uradnikov Unije. Posreduje se Evropskemu parlamentu in Svetu.

Zneski iz drugega in tretjega odstavka člena 42a, členov 66 in 69, členov 1(1), 2(1), 3(1) in (2), 4(1), 7(2), 8(2), 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII ter zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), členov 28a(7), 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), ter členov 96(7), 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 ( 2 ) in koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 ( 3 ) se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.  V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov se zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 posodobijo v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske in ponderje v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.  Zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 se razumejo kot zneski in ponderji, katerih dejanska vrednost se lahko v danem trenutku posodobi brez posredovanja drugega pravnega akta.

4.  Brez poseganja v člen 3(5) in (6) Priloge XI se ne opravi nobena posodobitev iz odstavkov 1 in 2 v letih 2013 in 2014.

▼M78

Člen 65a

Pravila za izvajanje členov 64 in 65 so določena v Prilogi XI.

▼M3

Člen 66

▼M131

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST, kakor določa naslednja tabela:

▼M136

▼M131

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:

▼M131

Člen 66a

1.  Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 in za upoštevanje uporabe metode za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov brez poseganja v člen 65(3) se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023 za osebne prejemke aktivno zaposlenega osebja v Uniji uporabi začasen ukrep, imenovan „solidarnostna dajatev“.

2.  Stopnja te solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 6 %. Ta stopnja znaša 7 % za uradnike od vključno 2. stopnje razreda AD 15 dalje.

3.  

4.  Solidarnostna dajatev se mesečno odtegne pri viru; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.

▼B

Člen 67

▼M16

1.  Družinski dodatki vključujejo:

▼M56

▼M16

▼M23

2.  Uradniki, ki prejemajo družinske dodatke iz tega člena, prijavijo podobne dodatke, ki jih prejemajo iz drugih virov; ti se odštejejo od dodatkov, ki jih prejemajo po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

▼M131

3.  S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki od uradnika zahteva velike izdatke.

▼M56

4.   ►M95  Če se po členih 1, 2 in 3 Priloge VII taki družinski dodatki izplačujejo osebi, ki ni uradnik, se izplačujejo v valuti države, v kateri ta oseba prebiva, izračunajo pa se, kjer je to potrebno, po menjalnih tečajih iz drugega pododstavka člena 63. Če je zadevna država v ►M128  Uniji ◄ , se uporabi ponder za to državo, če imajo prebivališče v državi zunaj ►M128  Unije ◄ , pa ponder 100. ◄

Pri izplačevanju družinskih dodatkov taki osebi se uporabita odstavka 2 in 3.

▼B

Člen 68

▼M23

Izplačevanje družinskih dodatkov iz člena 67(1) se ohrani, če je uradnik upravičen do nadomestila po členu 41 ali po členu 34 ali 42 prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Zadevna oseba prijavi podobne dodatke, ki jih prejema za istega otroka iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od dodatkov, plačanih po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

▼M112

Člen 68a

Uradnik, ki ima dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom, je upravičen do osebnih prejemkov, ki se izračunajo, kakor je določeno v Prilogi IVa.

▼B

Člen 69

▼M16

Izselitveni dodatek je enak 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25  gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, do katerih je uslužbenec upravičen. Izselitveni dodatek znaša najmanj ►M136  509,43 EUR ◄ mesečno.

▼M112

Člen 70

V primeru uradnikove smrti prejemajo preživeli zakonec ali vzdrževani otroci uradnikove osebne prejemke v celoti do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.

Če umre upravičenec do pokojnine ali invalidnine, se prejšnje določbe uporabijo za pokojnino ali invalidnino umrlega.

▼M112 —————

▼B

Oddelek 2

STROŠKI

Člen 71

Skladno s Prilogo VII je uradnik upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela, in tudi do povračila stroškov, ki jih ima med delom ali v zvezi z njegovim opravljanjem.

POGLAVJE 2

Dajatve iz socialne varnosti

Člen 72

▼M56

1.  Uradnik, njegov zakonski partner, če pa ta ni upravičen do dajatev iste vrste in enake ravni na podlagi katere koli druge zakonske določbe ali predpisov, njegovi otroci in drugi vzdrževani družinski člani v smislu člena 2 Priloge VII so zdravstveno zavarovani do višine 80 % nastalih stroškov ob upoštevanju pravil, ki jih sporazumno pripravijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ ►M128  Unije ◄ po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼M112

Neporočeni partner uradnika se v sistemu zdravstvenega zavarovanja šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.

Po pravilih iz prvega pododstavka lahko ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ eno izmed njih pooblastijo, da določi pravila, ki urejajo povračila stroškov v skladu s postopkom, določenim v členu 110.

▼M56

Ta stopnja se poviša na 85 % za naslednje storitve: posvetovanja in obiski, kirurške operacije, hospitalizacija, farmacevtski proizvodi, radiologija, analize, laboratorijski testi in proteze na recept, razen zobnih. Stopnja se poviša na 100 % ob tuberkulozi, otroški paralizi, raku, duševni bolezni in drugih boleznih, ki jih organ za imenovanja prizna kot primerljivo težke bolezni, ter za zgodnje odkrivanje bolezni in porod. Vendar pa se 100 % povračilo ne uporabi v primeru poklicnih bolezni ali nesreče, za katere se uporabi člen 73.

Ena tretjina prispevka za tako zavarovanje se zaračuna uradniku, vendar tako, da zaračunani znesek ne presega 2 % njegove osnovne plače.

▼M23

1a.  Uradnik, čigar delovno razmerje preneha in ki predloži dokazila, da ►M112  nima zaposlitve ali dela ◄ , lahko najpozneje mesec dni po mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje, zaprosi za podaljšanje zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 za največ šest mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Prispevek iz prejšnjega odstavka se izračuna po uradnikovi zadnji osnovni plači, polovico prispevka pa plača sam.

Na podlagi sklepa, ki ga sprejme organ za imenovanja po posvetovanju z uradnim zdravnikom institucije, se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila, preden je prenehala delati, in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega pododstavka, pod pogojem, da je opravila zdravniški pregled, ki ga je organizirala institucija.

▼M56

1b.  Če uradnikov bivši zakonec, otrok, ki ni več vzdrževan, ali oseba, ki ►M112  nima zaposlitve ali dela ◄ otrok v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, lahko dokaže, da se ne more vključiti v noben drugi javni sistem zdravstvenega zavarovanja, je lahko še naprej, a največ za eno leto, zdravstveno zavarovan/-a v skladu z odstavkom 1 kot oseba, zavarovana po uradniku; to ne povzroči odmere prispevka. To enoletno obdobje se začne šteti od datuma pravnomočnosti odločbe o razvezi ali izgube statusa vzdrževanega otroka ali osebe, ki je bila obravnavana kot vzdrževani otrok.

▼M112

2.  Uradnik, ki je ►M131  do upokojitvene starosti ◄ delal v ►M128  Uniji ◄ ali ki prejema invalidnino, je po prenehanju delovnega razmerja upravičen do dajatev, predvidenih v odstavku 1. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njegove pokojnine ali invalidnine.

Te pravice ima tudi oseba, upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti aktivno zaposlenega uradnika ali uradnika, ki je bil v ►M128  Uniji ◄ zaposlen ►M131  do upokojitvene starosti ◄ , ali prejemnika invalidnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi zneska družinske pokojnine.

2a.  Pravice iz odstavka 1 pripadajo tudi naslednjim osebam, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela:

Prispevek iz odstavka 1 se izračuna glede na pokojnino nekdanjega uradnika, kadar je to primerno, pred uporabo koeficienta znižanja, predvidenega v členu 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Vendar pa upravičenci do pokojnine po starših nimajo pravice do prejemkov iz odstavka 1, razen če zanje zaprosijo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.

▼M112

2b.  V primeru upravičencev do starostne ali družinske pokojnine prispevek iz odstavkov 2 in 2a ne sme biti nižji od prispevka, izračunanega glede na osnovno plačo za prvo stopnjo ►M131  razreda AST 1 ◄ .

2c.  Uradniki, odpuščeni v skladu s členom 51, ki niso upravičeni do starostne pokojnine, imajo prav tako pravico do prejemkov, predvidenih v odstavku 1, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela in da sami plačajo polovico prispevka, izračunanega glede na njihovo zadnjo osnovno plačo.

▼B

3.  Kadar skupni nepovrnjeni izdatki za katero koli obdobje 12-ih mesecev presežejo polovico uradnikove osnovne mesečne plače ali pokojnine, organ za imenovanja dovoli posebno povračilo, pri čemer upošteva družinske okoliščine zadevne osebe, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1.

▼M23

4.   ►M56  Osebe, upravičene do zgornjih dajatev, prijavijo zneske vseh izplačanih povračil ali povračil, ki jih lahko zahtevajo zase ali za osebe, zavarovane po njih, iz drugega zdravstvenega zavarovanja, predvidenega z zakonom ali drugim predpisom. ◄

Če skupni znesek povračila, ki naj bi ga prejeli, presega znesek povračil iz odstavka 1, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne na podlagi odstavka 1, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso zajeti v sistem zdravstvenega zavarovanja ►M128  Unije ◄ .

▼B

Člen 73

1.  Uradnik je zavarovan od datuma začetka dela za primer poklicne bolezni in nesreče po pogojih iz pravil, ki jih sporazumno pripravijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ ►M128  Unije ◄ po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise. K plačilu zavarovanja za tveganja, ki niso povezana z delom, prispeva do 0,1 % svoje osnovne plače.

V teh pravilih je določeno, za katera tveganja zavarovanje ne velja.

2.  Izplačujejo se naslednje denarne dajatve:

3.  Tako, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1, se pokrijejo tudi: zdravstveni, farmacevtski, bolnišnični, kirurški, protetični, radiološki, ortopedski in klinični stroški ter stroški za masaže in prevoz, pa tudi vsi drugi podobni stroški, ki nastanejo zaradi nesreče ali poklicne bolezni.

Vendar pa se povračilo izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72, ne pokriva celotnih stroškov.

▼M62 —————

▼B

Člen 74

▼M39

1.  Ob rojstvu uradnikovega otroka dobi oseba, ki dejansko skrbi zanj, dotacijo v višini ►M97  198,31 EUR ◄ .

Enaka dotacija se izplača uradniku, ki posvoji otroka, mlajšega od pet let in vzdrževanega v smislu člena 2(2) Priloge VII.

▼B

2.  Ta dotacija se izplača tudi, če se nosečnost konča po najmanj sedmih mesecih.

▼M39

3.  Prejemnik dotacije ob rojstvu otroka prijavi kakršen koli prejemek iste vrste, ki ga za istega otroka dobi iz drugih virov; taki prejemki se odštejejo od dotacije, predvidene zgoraj. Če sta oba starša uradnika ►M128  Unije ◄ , se dotacija izplača samo enkrat.

▼M56

Člen 75

Ob smrti uradnika, uradnikovega zakonskega partnerja ali vzdrževanega otroka, ali vsake druge vzdrževane osebe v smislu člena 2 Priloge VII, ki je bila član uradnikovega gospodinjstva, institucija povrne stroške za prevoz trupla od uradnikovega kraja zaposlitve do njegovega matičnega kraja.

Če uradnik umre na službeni poti, institucija poravna stroške prevoza trupla od kraja, v katerem je smrt nastopila, do uradnikovega matičnega kraja.

▼B

Člen 76

Uradnikom, nekdanjim uradnikom ali upravičencem po umrlem uradniku, ki so v zelo težkem položaju tudi zaradi ►M112  invalidnosti ali ◄ hude ali dolgotrajne bolezni ali družinskih razmer, se lahko dajo darila, posojila ali predplačila.

▼M112

Člen 76a

Preživeli zakonec, ki ima hudo ali dolgotrajno bolezen ali je invalid, lahko na podlagi presoje socialnih in zdravstvenih okoliščin zadevne osebe od institucije za čas bolezni ali invalidnosti dobi finančno pomoč, s katero se poveča pokojnina. Pravila za uporabo tega člena po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ .

▼B

POGLAVJE 3

▼M112

Pokojnine in invalidnine

▼M131

Člen 77

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Do nje je upravičen ne glede na delovno dobo, če je presegel upokojitveno starost, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni bilo mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,80 % zadnje osnovne plače.

V primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, se upravičenost do pokojnine za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo, prejeto v tistem času, če ta presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost je 66 let.

Upokojitvena starost se oceni vsakih pet let z začetkom 1. januarja 2014 na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo oceni predvsem gibanje upokojitvene starosti osebja v javnih upravah držav članic in spremembe pričakovane življenjske dobe uradnikov v institucijah.

Po potrebi Komisija pripravi predlog o spremembi upokojitvene starosti v skladu z ugotovitvami iz tega poročila, pri čemer posebno pozornost nameni dogajanju v državah članicah.

Člen 78

Uradnik ima, kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52. Če se prejemnik invalidnine upokoji, preden dopolni 66 let starosti, in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v katerima je bil uradnik ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače, ne sme pa biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja pri reševanju drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.

▼B

Člen 79

►M112  Preživeli zakonec ◄ uradnika ali nekdanjega uradnika je, tako kakor je predvideno v poglavju 4 Priloge VIII, ►M112  upravičen ◄ do družinske pokojnine v višini ►M5  60 %  ◄ ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , ki jo je prejemal ►M112  umrli ◄ ali ki bi jo prejemal ne glede na delovno dobo ►M62  ali starost ◄ , če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo.

Znesek družinske pokojnine, izplačan ►M112  preživeli zakonec ◄ uradnika, ki je imel ob smrti enega od upravnih statusov iz člena 35 ►M62  ————— ◄ , ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma niti nižji od ►M23  35 % ◄ uradnikove zadnje osnovne plače.

▼M62

Ta znesek ne sme biti nižji od 42 % zadnje osnovne plače uradnika, če je ta umrl zaradi ene od okoliščin iz ►M112  petega odstavka člena 78 ◄ .

▼M112 —————

▼B

Člen 80

▼M112

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ob smrti nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII ob njegovi smrti upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.

▼B

Do takšne pokojnine so upravičeni tudi otroci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je ►M62  prejemnik ◄ družinske pokojnine.

▼M23

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, so vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VII; vendar je znesek pokojnine enak polovici pokojnine, izračunane v skladu z navedenim členom.

▼M112

Za osebe, ki se štejejo kot vzdrževani otroci v smislu člena 2(4) Priloge VII, pokojnina po starših ne sme presegati zneska v višini dvakratnega otroškega dodatka.

▼M112

Kadar gre za posvojenega otroka, smrt biološkega roditelja, ki ga je nadomestil posvojitelj, ne povzroči plačila pokojnine po starših.

▼M131

Upravičenost, opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 4 ), po členu 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ( 5 ), ali po členu 3 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 ( 6 ), ali če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost.

▼M112

Osebe, ki prejemajo pokojnino po starših, lahko od ►M128  Unije ◄ prejemajo samo eno tako pokojnino. Kadar je preživeli otrok upravičen do več kot ene pokojnine ►M128  Unije ◄ , dobiva tisto z višjim ali najvišjim zneskom.

▼B

Člen 81

▼M112

Upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine ali družinske pokojnine ima pod pogoji iz Priloge VII pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67; gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino ali invalidnino. Ti dodatki se prejemniku družinske pokojnine izplačujejo le za otroke, ki jih je umrli uradnik ali nekdanji uradnik vzdrževal ob smrti.

▼M23

Vendar pa je otroški dodatek, ki se izplačuje upravičencu do družinske pokojnine, dvakratni znesek dodatka iz člena 67(1) (b).

▼M62

Člen 81a

1.  Ne glede na katere koli druge določbe, zlasti tiste o najnižjih zneskih, ki se izplačujejo upravičencem do družinske pokojnine, skupni znesek družinske pokojnine in družinskih dodatkov, ki se mu odštejejo davki in drugi obvezni odtegljaji, izplačan vdovi in drugim upravičencem, ne sme presegati:

▼M131

▼M62

2.  Za namene odstavka 1 se ponderji, ki bi lahko vplivali na različne zadevne zneske, ne upoštevajo.

3.  Najvišji znesek, kakor je opredeljen v pododstavkih (a) do (f) zgoraj, se razdeli med upravičence do družinske pokojnine v sorazmerju z njihovo upravičenostjo, pri čemer se odstavek 1 za ta namen ne upošteva.

Za tako razdeljene zneske se uporabijo drugi, ►M112  in tretji ◄ pododstavek člena 82(1).

▼M112

Člen 82

1.  Pokojnine, predvidene zgoraj, se izračunajo glede na plačilno lestvico, ki je v veljavi prvi dan meseca, v katerem nastopi upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za pokojnine.

Pokojnine, izražene v evrih, se izplačujejo v eni od valut, navedenih v členu 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

▼M131

2.  Kadar se v skladu s členom 65(1) posodobijo osebni prejemki, se enaka posodobitev uporabi za pokojnine.

▼M112

3.  Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo za prejemnike invalidnine.

▼B

Člen 83

1.  Izplačila dajatev po tem pokojninskem sistemu bremenijo proračun ►M128  Unije ◄ . Države članice skupno jamčijo za plačilo teh dajatev v skladu z lestvico za financiranje takšnih odhodkov.

▼M131 —————

▼B

2.  Uradniki prispevajo eno tretjino stroškov financiranja tega sistema pokojninskega zavarovanja. Prispevek je ►M133  10,3 % ◄ uradnikove osnovne plače, pri čemer se ponderji iz člena 64 ne upoštevajo. Prispevek se mesečno odteguje od plač uradnikov. ►M112  Prispevek se prilagaja v skladu s pravili, določenimi v Prilogi XII. ◄

3.  Postopek izračunavanja pokojnin uradnikov, ki so bili del svoje delovne dobe zaposleni v Evropski skupnosti za premog in jeklo ali v skupnih institucijah ali organih ►M128  Unije ◄ ter razdelitev teh stroškov med pokojninski sklad Evropske skupnosti za premog in jeklo in proračuna Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo se določijo z uredbo, ki jo sporazumno sprejmejo sveti in odbor predsednikov Evropske skupnosti za premog in jeklo po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼M112 —————

▼M112

Člen 83a

1.  Ravnotežje sistema se ohranja v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Prilogi XII.

▼M131

2.  Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne prejemajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Od 1. januarja 2016 agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

3.  Ravnotežje pokojninskega sistema se zagotavlja z upokojitveno starostjo in stopnjo prispevkov v sistem. Ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII se stopnja prispevkov v sistem posodobi, da se ohrani ravnotežje sistema.

4.  Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno iz odstavka 3 v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar se pokaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, se stopnja posodobi v skladu z ureditvijo iz Priloge XII.

5.  Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena se referenčni znesek iz člena 83(2) posodablja. Komisija informativno objavi posodobljeno stopnjo za prispevke v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

▼B

Člen 84

Podrobna pravila, ki urejajo zgornji pokojninski sistem, so v Prilogi VIII.

POGLAVJE 4

Izterjava neupravičenih plačil

Člen 85

▼M23

Vsak preplačani znesek se mora povrniti, če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.

▼M112

Izterjavo je treba zahtevati najkasneje pet let po datumu, ko je bil znesek plačan. Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da je prejemnik namerno zavedel upravo z namenom, da pridobi zadevni znesek, zahtevek za izterjavo po preteku tega roka ne zapade.

▼M62

POGLAVJE 5

Subrogacija v korist ►M128  Unije ◄

Člen 85a

1.  Če smrt, poškodbo ali bolezen osebe, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, povzroči tretja oseba, dobi ►M128  Unija ◄ glede obveznosti, določenih v Kadrovskih predpisih, izhajajočih iz dogodka, ki je povzročil tako smrt, poškodbo ali bolezen, od žrtve ali tistih, ki so po njej zavarovani proti tretji osebi, subrogacijsko pravico, vključno s pravico tožbe.

2.  Subrogacija, predvidena v odstavku 1, med drugim vključuje tudi naslednje:

3.  Vendar pa ►M128  Unija ◄ ne prevzame pravic do odškodnine za povsem osebno oškodovanje, kakor je nematerialno oškodovanje, odškodnina za bolečine in trpljenje ali nadomestilo za izmaličenje in izgubo privlačnosti, ki presega dajatve za te primere po členu 73.

4.  Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ►M128  Uniji ◄ ne preprečujejo neposredne tožbe.

▼B

NASLOV VI

DISCIPLINSKI UKREPI

Člen 86

1.  Uradnik je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po teh kadrovskih predpisih.

▼M112

2.  Kadar organ za imenovanja ali OLAF izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti.

3.  Disciplinska pravila, postopki in ukrepi ter pravila in postopki glede upravne preiskave so določeni v Prilogi IX.;

▼M112 —————

▼B

NASLOV VII

PRITOŽBE

Člen 90

▼M23

1.  Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži zahtevo za sprejem odločitve, ki se nanaša nanjo. Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih od datuma zahteve. Če po izteku tega roka ni odgovora na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z naslednjim odstavkom.

2.  Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki je imel zanjo negativne posledice, ne glede na to, ali je omenjeni organ sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v Kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba na podlagi člena 91.

▼M112 —————

▼M112

Člen 90a

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju OLAF-a vloži zahtevo v smislu člena 90(1), da direktor sprejme odločitev, ki se nanaša nanj v zvezi s preiskavo, ki jo vodi OLAF. Ta oseba lahko pri direktorju OLAF-a vloži tudi pritožbo v smislu člena 90(2) zoper akt, ki ima v zvezi s preiskavo OLAF zanj negativne posledice.

Člen 90b

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti Kadrovski predpisi, lahko pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, v okviru njegovih pristojnosti, vloži zahtevo ali pritožbo v smislu člena 90(1) in (2).

Člen 90c

Zahteve in pritožbe s področja, ki ga ureja člen 2(2), se vložijo pri organu za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

▼B

Člen 91

▼M23

1.  Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je pristojno za vse spore med ►M128  Unijo ◄ in katero koli osebo, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, v zvezi z zakonitostjo akta, ki ima negativne posledice za to osebo v smislu člena 90(2). Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je neomejeno pristojno za spore finančne narave.

2.  Pritožba na Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je mogoča le, če:

3.  Pritožbe na podlagi odstavka 2 je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

4.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko zadevna oseba po tem, ko je vložila pritožbo pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2), nemudoma vloži pritožbo na Sodišče, pod pogojem, da ta pritožba zajema tudi predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta ali za sprejem začasnih ukrepov. Glavna obravnava pred Sodiščem ►M128  Evropske unije ◄ se nato odloži, dokler ni sprejeta izrecna odločitev o zavrnitvi pritožbe ali dokler ni pritožba zavrnjena z molkom organa.

5.  Pritožbe po tem členu se preučijo in obravnavajo v skladu s Poslovnikom Sodišča ►M128  Evropske unije ◄ .

▼M112

Člen 91a

Vloge in pritožbe s področij, za katera se uporablja člen 2(2), se vložijo proti instituciji, ki ji je odgovoren organ za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

▼M131 —————

▼M128

NASLOV VIIIa

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA ESZD

Člen 95

1.  Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: „visoki predstavnik“) glede uslužbencev ESZD izvaja pooblastila, ki jih ima sicer organ za imenovanja v skladu s temi kadrovskimi predpisi. Visoki predstavnik lahko za izvajanje tega pooblastila določi drugo osebo v okviru ESZD. Uporablja se člen 2(2).

2.  Pooblastila za imenovanje vodij delegacij se izvajajo z natančnim izbirnim postopkom, ki temelji na zaslugah in ob upoštevanju ustrezne zastopanosti obeh spolov in geografske uravnoteženosti, na podlagi seznama kandidatov, ki ga je odobrila Komisija v okviru svojih pristojnosti v skladu s Pogodbo. To pravilo se smiselno uporablja za premestitve v interesu službe, ki so opravljene v izjemnih okoliščinah in za določen čas na delovno mesto vodje delegacije.

3.  V zvezi z vodji delegacij v primerih, ko pri svojem delu opravljajo naloge za Komisijo, organ za imenovanja začne upravne poizvedbe in disciplinske postopke iz členov 22 in 86 ter Priloge IX, če tako zahteva Komisija.

Za namene uporabe člena 43 se opravi posvetovanje s Komisijo.

Člen 96

Ne glede na člen 11 se uradnik Komisije, ki dela v delegaciji Unije, ravna po navodilih vodje delegacije, skladno z njegovo vlogo, kakor to določa člen 5 Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje ( 7 ).

Uradnik ali uradnica ESZD, ki pri svojem delu opravlja naloge za Komisijo, se v zvezi s temi nalogami ravna po navodilih Komisije, v skladu s členom 221(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija in ESZD se dogovorita o podrobnostih izvajanja tega člena.

Člen 97

Organa za imenovanja zadevnih institucij lahko z odstopanjem od členov 4 in 29 in pod pogoji iz člena 7(1) Kadrovskih predpisov do 30. junija 2014 uradnike, ki so bili v skladu s Sklepom 2010/427/EU premeščeni v ESZD, v izjemnih primerih in s skupnim dogovorom ter izključno v interesu službe, po razgovoru s temi uradniki premestita iz ESZD na prosto delovno mesto istega razreda v generalnem sekretariatu Sveta ali v Komisiji, ne da bi uslužbence obvestila o prostem delovnem mestu.

Člen 98

1.  Za namene člena 29(1)(a) organ za imenovanja pri zapolnitvi prostega delovnega mesta v ESZD obravnava prijave uradnikov generalnega sekretariata Sveta, Komisije in ESZD, začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(e) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, in osebja iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov. ESZD do 30. junija 2013 z odstopanjem od člena 29 v zvezi z zaposlovanjem oseb, ki ne delajo v instituciji, ESZD zaposluje izključno uradnike iz generalnega sekretariata Sveta in iz Komisije ter osebje iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic.

Vendar lahko v izjemnih primerih in po tem, ko so bile izčrpane vse možnosti zaposlovanja v skladu z navedenimi določbami, pa se organ za imenovanje lahko odloči, da bo zaposloval izven virov, navedenih v prvem stavku prvega pododstavka, tehnično podporno osebje na ravni AD, ki je potrebno za dobro delovanje ESZD, na primer izvedence za obvladovanje kriznih razmer, varnost in IT.

S 1. julijem 2013 organ za imenovanja obravnava tudi prijave uradnikov iz drugih institucij, ki niso navedene v prvem pododstavku, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov.

2.  Za namene člena 29(1)(a) in brez poseganja v člen 97 organ za imenovanja institucij, razen ESZD, pri zapolnitvi prostega delovnega mesta obravnava prijave notranjih kandidatov in uradnikov ESZD, ki so bili pred nastopom dela v ESZD uradniki zadevne institucije, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov.

Člen 99

1.  Disciplinska komisija Komisije je tudi disciplinska komisija ESZD, dokler se visoki predstavnik ne odloči ustanoviti disciplinsko komisijo za ESZD. Visoki predstavnik sprejme odločitev najpozneje do 31. decembra 2011

Do ustanovitve disciplinske komisije ESZD sta dva dodatna člana iz člena 5(2) Priloge IX imenovana izmed uradnikov ESZD. Organ za imenovanja in odbor uslužbencev iz členov 5(5) in 6(4) Priloge IX sta organ za imenovanja in odbor uslužbencev ESZD.

2.  Dokler se v ESZD ne ustanovi odbor uslužbencev v skladu s prvo alineo člena 9(1)(a) in najpozneje do 31. decembra 2011, odbor uslužbencev Komisije z odstopanjem od navedene določbe zastopa tudi uradnike in druge uslužbence ESZD.

▼M128

NASLOV VIIIB

▼M67

POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA URADNIKE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI

Člen 101a

Brez poseganja v druge določbe Kadrovskih predpisov so v Prilogi X predpisane posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi.

▼B

NASLOV IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Prehodne določbe

▼M112 —————

▼M23 —————

▼M62 —————

▼M112 —————

▼M112

Člen 107a

Prehodne določbe so določene v Prilogi XIII.

▼M23 —————

▼B

POGLAVJE 2

Končne določbe

▼M131

Člen 110

1.  Splošne določbe za izvajanje kadrovskih predpisov sprejme organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z odborom uslužbencev in Odborom za kadrovske predpise.

2.  Pravila za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih sprejme Komisija, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1, se smiselno uporabljajo za agencije. Komisija zato agencije obvesti o vsakem izvedbenem pravilu takoj po njegovem sprejetju.

Izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po začetku njihove veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija o sprejetju izvedbenega pravila obvestila agencije, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči tudi, da bodo izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom omenjenega devetmesečnega obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za soglasje, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V slednjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Devetmesečno obdobje iz drugega pododstavka tega odstavka se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za soglasje, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje stališče.

Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

Agencije za namene sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Unije o njihovi ustanovitvi.

3.  Za namene sprejetja pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, se agencije ne štejejo za institucije. Vseeno se Komisija pred sprejetjem teh pravil z agencijami posvetuje.

4.  Osebje je treba seznaniti s pravili za izvajanje teh kadrovskih predpisov, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1 in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo organi za imenovanja institucij.

5.  Upravne službe institucij in agencij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Agencije so na teh posvetovanjih skupno zastopane v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

6.  Sodišče Evropske unije upravlja register pravil, ki jih je sprejel organ za imenovanja vsake institucije za izvajanje teh kadrovskih predpisov, in pravil, ki so jih sprejele agencije, če ta odstopajo od pravil, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s postopkom iz odstavka 2, vključno z njihovimi morebitnimi spremembami. Institucije in agencije imajo neposreden dostop do tega registra in neomejeno pravico, da spremenijo svoja pravila. Države članice imajo neposreden dostop do tega registra. Poleg tega Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pravilih za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel organ za imenovanje vsake institucije.

▼M131

Člen 111

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in sistemu socialne varnosti.

Člen 112

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s členi 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov ter členom 13(3) Priloge VII ali členom 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ali členoma 28a(11) ali 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 113

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh kadrovskih predpisov.

▼M112

PRILOGA I

▼M131

A.    Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)

B.    Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere

▼B

PRILOGA II

Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov

Oddelek 1

ODBOR USLUŽBENCEV

Člen 1

▼M91

Odbor uslužbencev sestavljajo člani in njihovi morebitni namestniki, mandat članov traja tri leta. ►M131  Organ za imenovanje vsake institucije ◄ lahko določi krajši mandat, ki pa ne sme trajati manj kakor eno leto. Vsak uradnik institucije ima pravico voliti in kandidirati na volitvah.

▼M23

Pogoji za izvolitev v odbor uslužbencev, če ta ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali za izvolitev v lokalno sekcijo, če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se določijo na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. ►M131  Vendar se organ za imenovanja vsake institucije lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu. ◄ Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

Če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se način imenovanja članov centralnega odbora iz vsakega kraja zaposlitve določi na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. Za člane centralnega odbora so lahko imenovani le člani zadevne lokalne sekcije.

Članstvo v odboru uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalni sekciji, če je organiziran v lokalnih sekcijah, mora zagotavljati zastopanost ►M131  treh funkcionalnih skupin ◄ iz člena 5 Kadrovskih predpisov, pa tudi uslužbencev iz prvega odstavka člena 7 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128  Unije ◄ . Centralni odbor odbora uslužbencev se veljavno konstituira, ko je vanj imenovana večina članov.

Volitve v odbor uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalno sekcijo, če je organiziran v lokalnih sekcijah, so veljavne le, če se jih udeležita dve tretjini uradnikov z volilno pravico. Če taka volilna udeležba ni dosežena, je drugi krog volitev veljaven, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev.

Dolžnosti, ki jih prevzamejo člani odbora uslužbencev in uradniki, ki jih odbor imenuje v telesa, ustanovljena na podlagi Kadrovskih predpisov, ali ki jih ustanovi institucija, so del njihovih običajnih delovnih dolžnosti v instituciji. Opravljanje takih dolžnosti tej osebi nikakor ne sme škodovati

▼B

Oddelek 2

SKUPNI ODBOR

▼M85

Člen 2

Skupni odbor ali odbore institucije sestavljajo:

Splošni skupni odbor za eno ali več institucij sestavljajo:

Postopek za ustanovitev splošnega skupnega odbora sprejmejo z medsebojnim dogovorom institucije, zastopane v splošnem skupnem odboru, po posvetovanju s svojimi odbori uslužbencev.

Namestnik glasuje le, če je član odsoten.

▼B

Člen 3

Skupni odbor se sestane na sklic organa za imenovanja ali na zahtevo odbora uslužbencev.

Delo odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali, v njihovi odsotnosti, namestniki.

Predsednik odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

▼M23 —————

▼B

►M23  Mnenje ◄ odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja in odboru uslužbencev.

Vsak član odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju odbora.

▼M85

Člen 3a

Splošni skupni odbor se sestane bodisi na zahtevo organa za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov bodisi na zahtevo organa za imenovanja ali odbora uslužbencev ene od institucij, zastopanih v tem skupnem odboru.

Delo splošnega skupnega odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali njihovi namestniki.

Predsednik splošnega skupnega odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

Mnenje splošnega skupnega odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja v smislu ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov, drugim organom za imenovanja in njihovim odborom uslužbencev.

Vsak član splošnega skupnega odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju skupnega odbora.

▼M112

Oddelek 3

▼B

INVALIDSKA KOMISIJA

Člen 7

▼M23

Invalidsko komisijo sestavljajo trije zdravniki:

Če zadevni uradnik zdravnika ne imenuje, ga imenuje predsednik Sodišča ►M128  Evropske unije ◄ .

▼M39

Če se o imenovanju tretjega zdravnika ni mogoče dogovoriti v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika, imenuje tretjega predsednik Sodišča ►M128  Evropske unije ◄ na zahtevo ene od zadevnih strani.

▼B

Člen 8

Stroške, nastale v zvezi z delom invalidske komisije, poravna institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik.

Če uradnikov izbrani zdravnik ne prebiva v kraju zaposlitve uradnika, nosi dodatne stroške uradnik, razen stroškov potovanja v prvem razredu, ki jih povrne institucija.

Člen 9

Uradnik lahko invalidski komisiji predloži katero koli poročilo ali spričevalo svojega rednega zdravnika ali katerega koli zdravnika, ki ga je pregledal.

Invalidska komisija pošlje sklepe organu za imenovanja in zadevnemu uradniku.

Delo invalidske komisije je tajno.

▼M112

Oddelek 4

▼B

ODBOR ZA POROČILA

▼M112

Člen 10

Člane odbora za poročila vsako leto imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev, vsak imenuje enako število članov izmed uradnikov institucije iz funkcionalne skupine AD. Odbor izvoli predsednika. Člani skupnega odbora ne smejo biti člani odbora za poročila.

Kadar mora dati odbor za poročila priporočilo, ki se nanaša na uradnika, katerega neposredno nadrejeni je član odbora, ta ne sme sodelovati pri obravnavanju zadeve.

▼B

Člen 11

Delo odbora za poročila je tajno.

▼M112

Oddelek 5

SKUPNI SVETOVALNI ODBOR ZA UGOTAVLJANJE STROKOVNE NESPOSOBNOSTI

Člen 12

Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti sestavljajo predsednik in vsaj dva člana, ki sta uradnika iz razreda AD 14 ali višjega. Predsednik in člani so imenovani za tri leta. Polovico članov imenuje odbor uslužbencev, polovico pa organ za imenovanja. Predsednika imenuje organ za imenovanja iz seznama kandidatov, ki se pripravi skupaj z odborom uslužbencev.

Kadar obravnava primer uradnika iz razreda AD 14 ali nižjega, se v skupni svetovalni odbor vključita dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni uradnik, ki sta imenovana na enak način kot stalni člani.

Kadar mora skupni svetovalni odbor preučiti primer visokega vodstvenega uradnika v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov, se ustanovi poseben priložnostni skupni svetovalni odbor, ki ga sestavljata dva člana, ki ju imenuje odbor uslužbencev in dva člana, ki ju imenuje organ za imenovanja, ki morajo biti vsaj iz razreda, enakega razredu zadevnega uradnika.

Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se sporazumeta o priložnostnem postopku, s katerim se določijo ostali člani iz drugega odstavka, ki sodelujejo pri zadevah uradnikov, zaposlenih v državi izven Unije ali pogodbenih uslužbencev.

▼B

PRILOGA III

Natečaji

Člen 1

1.   ►M23  Objavo natečajev pripravi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom. ◄

Podrobno mora navajati:

▼M23

▼B

▼M23

▼B

▼M85

Obvestilo o javnem natečaju, skupnem za dve ali več institucij, pripravi organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov po posvetovanju s splošnim skupnim odborom.

▼B

2.  Obvestilo o javnem natečaju se objavi v Uradnem listu ►M128  Evropske unije ◄ najmanj en mesec pred rokom za oddajo prošenj in, kadar je to primerno, najmanj dva meseca pred datumom preizkusov.

3.  Vsi natečaji se objavijo v institucijah treh ►M128  Evropske unije ◄ , upoštevajo se enaki roki.

Člen 2

Kandidati izpolnijo obrazec, ki ga predpiše organ za imenovanja.

Lahko se zahteva, da predložijo dodatne dokumente ali podatke.

Člen 3

▼M112

Komisijo za izbiro kandidatov sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja, in člani, ki jih v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev.

▼M85

Komisijo za izbiro kandidatov na podlagi javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov in člani, ki jih imenuje organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov na predlog institucij, kot tudi člani, imenovani z dogovorom med odbori uslužbencev institucij, tako da je zagotovljena enaka zastopanost.

▼B

Komisiji za izbiro kandidatov pri nekaterih preskusih lahko pomaga en ali več izpraševalcev v svetovalni funkciji.

Člani komisije ►M112  funkcionalne skupine in ◄ za izbiro kandidatov so izbrani med uradniki iz razreda, ki je najmanj enak razredu za prosto delovno mesto.

▼M112

Če ima komisija za izbiro kandidatov več kot štiri člane, morata biti v njej vsaj po dva člana vsakega spola.

▼B

Člen 4

Organ za imenovanja sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 28(a) (b) in (c) Kadrovskih predpisov, in ga skupaj z dokumentacijo kandidatov pošlje predsedniku komisije za izbiro kandidatov.

Člen 5

Komisija za izbiro kandidatov po pregledu te dokumentacije sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve, določene v objavi natečaja.

Kadar natečaj temelji na preizkusih, jih opravljajo vsi kandidati s seznama.

Kadar natečaj temelji na kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov najprej določi, kako se kvalifikacije kandidatov ocenjujejo, nato pa preuči kvalifikacije kandidatov s seznama, predvidenega v prvem odstavku.

Kadar temelji natečaj na preizkusih in kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov določi, kateri kandidati s seznama naj opravijo preizkuse.

Komisija za izbiro kandidatov ob koncu postopka pripravi seznam ustreznih kandidatov, predviden v členu 30 Kadrovskih predpisov; na seznamu je vedno, ko je to mogoče, najmanj dvakrat toliko imen kot je prostih delovnih mest.

Komisija za izbiro kandidatov pošlje seznam in svoje obrazloženo poročilo z vsemi pripombami, ki jih lahko dajo člani, organu za imenovanja.

Člen 6

Delo komisije za izbiro kandidatov je tajno.

▼M112

Člen 7

1.  Po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise institucije pooblastijo ►M128  Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: „urad“ ◄ ), da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov ►M128  Unije ◄ in pri postopkih ocenjevanja in preizkušanja iz členov 45 in 45a Kadrovskih predpisov.

2.  Naloga službe je:

3.  Služba lahko na zahtevo posamezne institucije opravlja druge naloge, povezane z izbiro uradnikov.

4.  Različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih in pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire v okviru členov 12 in 82 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

▼B

PRILOGA IV

Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov

Edini člen

1.  Uradnik, na katerega se nanaša člen 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, ima pravico do:

Pravica do nadomestila preneha na dan, ko uradnik dopolni ►M131  66 ◄ let starosti.

▼M131 —————

▼M23

Osnovna plača za namene tega člena je tista iz tabele člena 66 Kadrovskih predpisov, ki je v veljavi prvi dan v mesecu, za katerega se nadomestilo izplača.

▼B

2.  Določbe te priloge se proučijo po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov.

3.  Obdobje, v katerem uradnik prejema nadomestilo, predvideno v členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, se določi tako, da se njegova delovna doba pomnoži z ustreznim odstotkom, kakor kaže tabela spodaj; kadar je to potrebno, se obdobje zaokroži navzdol na najbližji mesec.

▼M112

4.  V času upravičenosti do nadomestila in v naslednjih šestih mesecih imajo uradnik iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po njem zavarovane osebe pravico do dajatev in storitev iz zdravstvenega zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov pod pogojem, da uradnik plačuje ustrezen prispevek, ki je izračunan glede na njegovo plačo ali njen odstotek, določen v odstavku 1 tega člena, odvisno od primera, in da nima zaposlitve ali dela.

▼M39

Ob koncu obdobja iz prvega pododstavka in v skladu s pogoji iz prvega pododstavka lahko uradnik na lastno zahtevo še naprej prejema dajatve iz navedenega zdravstvena zavarovanja, če plača celoten prispevek iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov.

Ko uradnikova upravičenost do nadomestila preneha, se njegov prispevek izračuna glede na zadnjo prejeto mesečno nadomestilo.

Če je uradnik začel prejemati pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, predvidenega v Kadrovskih predpisih, se ga za namene člena 72 Kadrovskih predpisov obravnava enako kakor uradnika, ki je delal do ►M131  66 ◄ . leta starosti.

▼M112

PRILOGA IVa

Delo z delovnim časom, krajšim od polnega

Člen 1

Uradnik odda prošnjo za delo s krajšim delovnim časom preko svojega neposredno nadrejenega vsaj dva meseca pred zahtevanim datumom, razen v upravičenih nujnih primerih.

Dovoljenje se izda za najmanj en mesec dni in največ tri leta, brez poseganja v primere iz člena 15 in ►M131  točke (g) člena 55a(2) ◄ .

Pod enakimi pogoji ga je mogoče obnoviti. Uradnik vloži prošnjo za obnovitev najmanj dva meseca pred iztekom obdobja, za katero je dovoljenje izdano. Delo s krajšim delovnim časom ne more biti krajše od polovice običajnega delovnega časa.

Delo s krajšim delovnim časom se začne prvi dan meseca, razen v upravičenih primerih.

Člen 2

Organ za imenovanja lahko na uradnikovo zahtevo dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano. Datum preklica ne sme biti več kot dva meseca po datumu, ki ga predlaga uradnik ali štiri mesece po tem datumu, če se delo s krajšim delovnim časom dovoli za več kot eno leto.

Organ za imenovanja lahko v izjemnih primerih in v interesu službe dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano, z dvomesečnim odpovednim rokom.

Člen 3

Uradnik ima v obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, pravico do odstotka svojih osebnih prejemkov, ki ustreza odstotku običajnega delovnega časa. Vendar pa se odstotek ne uporabi za otroški dodatek, osnovni znesek gospodinjskega dodatka ali dodatek za šolanje.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplača uradniku, ki dela s polnim delovnim časom. Prispevki za pokojninsko zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki jo dobiva uradnik, ki dela s krajšim delovnim časom. Uradnik lahko prav tako zahteva, da se prispevki za pokojninsko zavarovanje izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplačuje uradniku, ki dela s polnim delovnim časom, v skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov. Za namene členov 2, 3 in 5 Priloge VIII se pridobljene pokojninske pravice izračunajo v sorazmerju z odstotkom plačanih prispevkov.

V obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, uradnik ne sme delati preko polnega delovnega časa ali imeti kakršne koli zaposlitve ali dela, razen take, ki je v skladu s členom 15 Kadrovskih predpisov.

Člen 4

Ne glede na prvi stavek prvega odstavka člena 3 ►M131  uradnik, ki mu je v skladu s točko (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov dovoljeno, da dela s polovičnim delovnim časom ◄ , prejema znižano osnovno plačo, ki je enaka višjemu od dveh zneskov, dobljenih tako, da se za osnovno plačo za poln delovni čas uporabijo naslednji odstotki:

Uradniki, ki vložijo prošnjo po tem členu, se morajo ob prenehanju dela s polovičnim delovnim časom bodisi upokojiti ali povrniti znesek, ki presega 50 % osnovne plače, ki so jo prejemali med delom s polovičnim delovnim časom.

Člen 5

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo teh določb.

▼B

PRILOGA V

Dopust

Oddelek 1

LETNI DOPUST

Člen 1

V letu, ko uradnik nastopi ali preneha delo, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nepopoln mesec z več kot 15-imi dnevi in do enega delovnega dne dopusta za nepopoln mesec s 15-imi ali manj delovnimi dnevi.

Člen 2

Letni dopust lahko uradnik na svojo željo in glede na zahteve dela izrabi naenkrat ali v več delih. Razporejen mora biti tako, da vsaj en del traja dva zaporedna tedna. Novo zaposleni uradnik ima pravico do letnega dopusta po dopolnjenih treh mesecih dela; v izjemnih primerih se lahko dopust zaradi utemeljenih razlogov odobri prej.

Člen 3

Uradniku, ki med letnim dopustom zboli in zaradi tega ne bi mogel opravljati svojega dela, če bi bil v službi, se pod pogojem, da predloži zdravniško potrdilo, letni dopust podaljša za čas nezmožnosti za delo.

Člen 4

Če uradnik iz razlogov, ki niso službeni, pred koncem koledarskega leta ne izrabi letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese največ 12 dni letnega dopusta.

Če uradnik ob prenehanju dela ni izrabil vsega letnega dopusta, dobi ob prenehanju dela kompenzacijsko plačilo v višini ene tridesetine mesečnih osebnih prejemkov za vsak dan neizrabljenega dopusta, ki mu pripada.

Znesek, izračunan na način iz prejšnjega odstavka, se odšteje od plače uradnika, ki je ob prenehanju dela izkoristil več dni dopusta, kolikor mu do tega dne pripada.

Člen 5

Uradniku, ki ga med letnim dopustom zaradi službenih razlogov pokličejo na delo ali mu dopust prekličejo, se povrnejo vsi zaradi tega nastali stroški, če predloži ustrezna dokazila, na novo se mu odobri tudi potovalni čas.

Oddelek 2

IZREDNI DOPUST

▼M131

Člen 6

Poleg letnega dopusta se lahko uradniku na njegovo prošnjo odobri tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov.

Izredni dopust se lahko poleg tega izjemoma odobri uradnikom v primeru izrednega dela, ki presega njihove običajne obveznosti. Tak izredni dopust se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko organ za imenovanja sprejme odločitev o izjemni naravi uradnikovega dela.

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz točke (c) člena 1(2) Priloge VII.

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu s tem oddelkom se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

▼B

Oddelek 3

POTOVALNI ČAS

▼M131

Člen 7

Uradniki, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, so vsako leto upravičeni do dveh dni in pol dodatnega dopusta za obisk svoje matične države.

Prvi odstavek se uporablja za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se trajanje dopusta za obisk doma določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

▼B

PRILOGA VI

Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa

▼M131

Člen 1

V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, in sicer:

▼B

Člen 2

Če je uradnik na službeni poti, se čas potovanja v kraj službenega potovanja in nazaj ne šteje kot nadurno delo v smislu te priloge. Organ za imenovanja lahko odloči, da dobi uradnik za ure, ki jih v kraju službenega potovanja opravi nad polnim delovnim časom, kompenzacijski dopust ali plačilo nadur glede na primer.

▼M131

Člen 3

Ne glede na prejšnje določbe te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za nadurno delo v posebnih razmerah plačilo v obliki fiksnega dodatka, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka pa določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.

▼B

PRILOGA VII

Osebni prejemki in povračilo stroškov

Oddelek 1

DRUŽINSKI DODATKI

Člen 1

▼M112

1.  Gospodinjski dodatek se določi v osnovnem znesku ►M136  171,88 EUR ◄ eurov, ki se mu prištejeta 2 % uradnikove osnovne plače.

▼M25

2.  Gospodinjski dodatek dobi:

▼M112

▼M25

3.  Če ima uradnikov zakonec zaposlitev ali delo, za katerega dobi pred odbitkom davkov znesek, višji od ►M39  osnovne letne plače uradnika iz ►M112  druge stopnje ►M131  razreda AST 3 ◄  ◄ , ponderiran po stopnji za državo, kjer zakonec opravlja delo ◄ , uradnik, ki je sicer upravičen do gospodinjskega dodatka, tega ne prejema, razen če organ za imenovanja s posebnim sklepom ne odloči drugače. Vendar pa ima pravico do dodatka, če imata zakonca enega ali več vzdrževanih otrok.

4.  Če sta mož in žena zaposlena v službah ►M128  Unije ◄ in sta po zgornjih določbah oba upravičena do gospodinjskega dodatka, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

▼M56

5.  Če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka le na podlagi odstavka 2(b) in je po zakonu ali po sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa za skrbnika vseh njegovih vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj določena druga oseba, se gospodinjski dodatek izplača tej drugi osebi v uradnikovem imenu in za njegov račun. V primeru vzdrževanih polnoletnih otrok se ta pogoj šteje za izpolnjen, če je običajno prebivališče otrok pri drugem roditelju.

Če pa za uradnikove otroke skrbi več različnih oseb, se gospodinjski dodatek razdeli med njih glede na število otrok v njihovi oskrbi.

Če je oseba, po zgornjih določbah upravičena do prejemanja gospodinjskega dodatka, ki se izplačuje v uradnikovem imenu, upravičena tudi do prejemanja tega dodatka zaradi lastnega statusa uradnika ali drugega zaposlenega, prejema le višjega od obeh dodatkov.

▼B

Člen 2

▼M16

1.  Uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok, dobi v skladu z odstavki 2 in 3 spodaj mesečni dodatek v višini ►M136  375,59 EUR ◄ za vsakega vzdrževanega otroka.

2.  „Vzdrževan otrok“ pomeni zakonskega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje.

Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.

▼M112

Vsak otrok, ki ga mora uradnik vzdrževati po sodbi, ki temelji na zakonodaji države članice o varstvu mladoletnikov, se šteje kot vzdrževani otrok.

▼M16

3.  Dodatek se dodeli:

▼B

4.  Vsaka oseba, ki jo je uradnik po zakonu dolžan vzdrževati, tako vzdrževanje pa je povezano z visokimi stroški, se lahko na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, izjemoma šteje kot vzdrževan otrok.

5.  Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje ves čas trajanja bolezni ali invalidnosti, ne glede na njegovo starost.

6.  Za enega vzdrževanega otroka se izplača le en otroški dodatek v smislu tega člena, tudi če sta starša zaposlena v dveh različnih institucijah ►M128  Evropske unije ◄ .

▼M56

7.  Če je skrbništvo za vzdrževanega otroka v smislu odstavkov 2 in 3 po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se otroški dodatek izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika.

▼B

Člen 3

▼M112

1.  Ob upoštevanju pogojev, določenih v splošnih izvedbenih predpisih, uradnik prejme dodatek za šolanje v višini dejanskih stroškov izobraževanja, ki jih nosi, do največ ►M136  254,83 EUR ◄ na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je star najmanj pet let in se redno šola v osnovni ali srednji šoli, ki zaračunava šolnino, ali v visokošolskem zavodu. Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za povračilo stroškov šolskega prevoza.

▼M131

Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok zaključi izobraževanje, ali ob koncu meseca, ko dopolni šestindvajset let, kar nastopi prej.

▼M112

V prvem pododstavku določeni najvišji znesek izplačanega dodatka se podvoji:

▼M39

▼M29

▼M112

Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za plačila po tretjem pododstavku.

▼M56

Če je skrbništvo otroka, za katerega se izplačuje dodatek za šolanje, po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za šolanje izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika. V takem primeru se razdalja najmanj 50 kilometrov iz prejšnjega odstavka izračuna od kraja bivanja otrokovega skrbnika.

▼M112

2.  Za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je mlajši od petih let ali se še ne šola redno v osnovni ali srednji šoli, znaša dodatek ►M136  91,75 EUR ◄ mesečno. Uporablja se prvi stavek zadnjega pododstavka odstavka 1.

▼B

Oddelek 2

IZSELITVENI DODATEK

Člen 4

▼M9

►M39  1. ◄   Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25  gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, ►M25  se izplača uradniku ◄ :

▼B

▼M16

Izselitveni dodatek ne sme biti manjši od ►M136  509,43 EUR ◄ mesečno.

▼M25 —————

▼M39

2.  Uradnik, ki ni in ni nikoli bil državljan države, na katere ozemlju je zaposlen, in ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, ima pravico do nadomestila za prebivanje v tujini v višini ene četrtine dodatka za izselitev.

3.  Za namene odstavkov 1 in 2 se uradnik, ki je s poroko samodejno pridobil državljanstvo države, na katere ozemlju je zaposlen/-a, in ga ne more vrniti, obravnava enako kakor uradnik iz prve alinee odstavka 1(a).

▼M112 —————

▼B

Oddelek 3

POVRNITEV STROŠKOV

A.

Nadomestilo za nastanitev

Člen 5

▼M112

1.  Nadomestilo za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače;, če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka, in v višini ene mesečne osnovne plače v drugih primerih, se izplača zaposlenemu uradniku, ki predloži dokazila, da je moral spremeniti prebivališče zaradi izpolnjevanja zahtev člena 20 Kadrovskih predpisov.

▼M25

Če sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ ►M128  Evropske unije ◄ in imata oba pravico do nadomestila za ►M112  nastanitev ◄ , se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

▼M23

Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je uradnik zaposlen.

▼B

2.  Nadomestilo za nastanitev v enaki višini se izplača vsakemu uslužbencu, ki je premeščen v nov kraj zaposlitve in mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja.

3.  Nadomestilo za nastanitev se izračuna glede na zakonski stan uradnika in plačo na dan dejanske zaposlitev ali na dan njegove premestitve v nov kraj zaposlitve.

Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uradnik s svojo družino, če je upravičen ►M25  do gospodinjskega dodatka ◄ , preselil v kraj zaposlitve.

4.  Uradnik, ki ima pravico ►M25  do gospodinjskega dodatka ◄ , njegova družina pa se ne preseli v kraj zaposlitve, dobi le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen; druga polovica se izplača, ko se njegova družina preseli v kraj njegove zaposlitve, če to stori v roku, določenem v členu 9(3). Če uslužbenca premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva, in se torej pred tem tja ni preselila, uslužbenec ni upravičen do nadomestila za nastanitev.

5.  Zaposleni uradnik, ki je prejel nadomestilo za nastanitev in prostovoljno preneha delati v ►M128  Uniji ◄ pred pretekom dveh let po začetku dela, mora ob prenehanju dela vrniti del nadomestila, ki je v sorazmerju z manjkajočim obdobjem do dveh let.

▼M23

6.  Uradnik, ki prejema nadomestilo za nastanitev, mora prijaviti vsako podobno nadomestilo, ki ga prejema iz drugih virov; taka nadomestila se odštejejo od nadomestila iz tega člena.

▼B

B.

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve

Člen 6

1.  Zaposleni uradnik, ►M112  ki predloži dokazila o spremembi bivališča ◄ , ima ob prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v višini dvomesečne osnovne plače, ►M25  če je upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ , ali do enomesečne osnovne plače ►M25  v drugih primerih ◄ , če je bil zaposlen polna štiri leta in ne dobi podobnega nadomestila v svoji novi službi. ►M25  Če sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ ►M128  Unije ◄ in sta oba upravičena do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo. ◄

Pri izračunu let zaposlitve se upoštevajo leta dela v katerem koli upravnem statusu iz člena 35 Kadrovskih predpisov, razen dopusta iz osebnih razlogov.

To minimalno obdobje se ne upošteva v primeru upokojitve v interesu službe.

▼M23

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je bil uradnik nazadnje zaposlen.

▼M25

2.  V primeru smrti uradnika se nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve izplača preživelemu zakoncu ali, če ga ni, vzdrževanemu družinskemu članu v smislu člena 2, tudi če ni izpolnjena zahteva glede dolžine zaposlitve iz odstavka 1.

▼B

3.  Pri izračunavanju nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve se upošteva zakonski stan uradnika in plača na dan prenehanja delovnega razmerja.

4.  Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se izplača na podlagi dokaza, da se je uradnik z družino ali, če uradnik umre, le njegova družina preselila v kraj, ki je najmanj sedemdeset kilometrov oddaljen od kraja, v katerem je bil zaposlen.

Uradnik, ali ob uradnikovi smrti njegova družina, se mora preseliti v treh letih po datumu prenehanja zaposlitve.

Ta časovna omejitev ne velja, če osebe, ki imajo po umrlem pravico do takega nadomestila, dokažejo, da za zgoraj omenjene določbe niso vedele.

C.

Potni stroški

▼M131

Člen 7

1.  Uradnik ima pravico do pavšalnega plačila za stroške svojega prevoza ter prevoza zakonca in vzdrževancev, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

V primeru smrti uradnika imajo preživeli zakonec in vzdrževanci pravico do pavšalnega plačila pod enakimi pogoji.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.  Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med krajema iz odstavka 1.

Kilometrina znaša:

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 se potni stroški v zvezi s premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajem zaposlitve na ozemljih držav članic Evropske unije in krajem zaposlitve zunaj teh ozemelj, ali premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajema zaposlitve zunaj teh ozemelj, povrnejo kot pavšalno plačilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad ekonomskim razredom.

4.  Matični kraj uradnika se določi ob njegovem nastopu službe, načeloma ob upoštevanju kraja vpoklica ali, na izrecno in ustrezno utemeljeno zahtevo, kraja, v katerem je središče interesov uradnika. Tako določen matični kraj se lahko s posebnim sklepom organa za imenovanja spremeni med uradnikovim službovanjem ali po njegovem prenehanju. Vendar se med uradnikovim službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in na podlagi ustreznih dokazil, ki jih predloži uradnik.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem je središče interesov uradnika, veljal kraj, ki je zunaj ozemelj držav članic Unije ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino.

Člen 8

1.  Uradniki, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom svojega prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževance v smislu člena 2.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.  Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

Če je matični kraj, kot je določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Kilometrina znaša:

▼M136

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

▼M131

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.  Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 tega člena veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za navedeno potovanje.

Pavšalno plačilo temelji na stroških letalskega prevoza za ekonomski razred.

▼B

D.

Stroški selitve

▼M131

Člen 9

1.  Uradniki, ki se morajo ob začetku službovanja ali poznejši spremembi kraja zaposlitve preseliti zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov in ki jim ti stroški niso bili povrnjeni iz drugih virov, so v okviru zgornjih meja stroškov upravičeni do povračila stroškov, nastalih zaradi selitve pohištva in osebnega premoženja, skupaj s stroški običajnega škodnega zavarovanja (zlasti proti poškodbam, kraji, ognju).

Zgornje meje upoštevajo družinske okoliščine uradnika v času selitve ter povprečne selitvene stroške in s tem povezano zavarovanje.

Organ za imenovanja vsake institucije sprejme splošne izvedbene določbe za uveljavitev tega odstavka.

2.  Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj povrnejo v okviru omejitev iz odstavka 1. Če umrli uradnik ni bil poročen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

3.  Stalno zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe. Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4). Stroški selitve, nastali po izteku rokov, določenih v tem odstavku, se povrnejo le v izjemnih primerih in s posebnim sklepom organa za imenovanja.

▼B

E.

Hranarina

Člen 10

▼M112

1.  Uradnik, ki predloži dokazila, da je moral zaradi izpolnitve določb člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja, je za obdobje, določeno v odstavku 2 tega člena, upravičen do hranarine na koledarski dan, kakor sledi:

▼M136

▼M112

Prejšnja lestvica se pregleda ob vsakem popravku osebnih prejemkov, ki se opravi na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov.

▼M23

2.  Obdobje prejemanja hranarine je:

▼M25

Kadar sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ ►M128  Evropske unije ◄ in sta oba upravičena do osnovne hranarine, se za določitev časa prejemanja hranarine uporabi točka b za osebo, ki ima višjo osnovno plačo. Za drugega zakonca se uporabi obdobje iz točke a.

▼M23

Nikakor pa se hranarine ne more dodeliti za obdobje po datumu, ko se uradnik preseli, da bi izpolnil pogoje iz člena 20 Kadrovskih predpisov.

▼M112 —————

▼B

F.

Izdatki za službena potovanja

Člen 11

1.  Uradnik na službeni poti, ki ima ustrezen potni nalog, ima pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic skladno z naslednjimi določbami.

▼M112 —————

▼B

2.   ►M112  Na potnem nalogu je treba navesti pričakovano trajanje službene poti, na podlagi katerega se izračuna predujem dnevnic, ki ga uradnik lahko dvigne. ◄ Razen če je sprejeta posebna odločitev, se predujmi ne izplačujejo, če službena pot verjetno ne bo trajala dlje kakor 24 ur in se opravi v državi, v kateri uporabljajo isto valuto kakor v kraju zaposlitve uradnika.

▼M112

3.  Razen v posebnih primerih, ki se določijo s posebnim sklepom, in predvsem kadar je uradnik poklican z dopusta, se povračilo potnih stroškov omeji na stroške najbolj ekonomičnega potovanja med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja, ki ne zahteva, da bi uradnik znatno podaljšal službeno pot.

▼M112

Člen 12

1.   Potovanje po železnici

Potni stroški za službena potovanja po železnici se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije na podlagi stroškov prevoza v prvem razredu po najkrajši poti med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja.

2.   Potovanje z letalom

Uradnik lahko potuje z letalom, če bi bila povratna pot z vlakom dolga vsaj 800 kilometrov.

3.   Potovanje po morju

Organ za imenovanja na podlagi dolžine in stroškov potovanja za vsak primer odobri razred, ki se uporabi in dodatke za kabino, ki se lahko povrnejo.

4.   Potovanje z avtomobilom

Potni stroški se povrnejo kot pavšalni znesek na podlagi stroškov za prevoz po železnici v skladu s točko 1; ne izplačujejo se nobeni drugi dodatki.

V primeru, ko uradnik na službeni poti potuje v posebnih okoliščinah, lahko organ za imenovanja odloči, da dobi kilometrino namesto povračila potnih stroškov, predvidenih zgoraj, če je uporaba javnega prevoza nedvomno neugodna.

Člen 13

1.  Dnevnice za službeno pot vključujejo pavšalni znesek, s katerim se pokrijejo vsi stroški osebe na službeni poti: zajtrk, dva glavna obroka in dodatne stroške, vključno z lokalnim prevozom. Stroški nastanitve, vključno z lokalnimi davki, se ob predložitvi dodatne dokumentacije povrnejo do najvišjega zneska, določenega za posamezno državo.

2.  

▼M131

3.  Komisija stopnje iz točke (a) odstavka 2 pregleda vsaki dve leti. Ta pregled opravi na podlagi poročila o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov.

▼M131

4.  Z odstopanjem od odstavka 1 se stroški nastanitve, ki so jih imeli uradniki zaradi službenih potovanj v glavne kraje dela njihove institucije, iz Protokola št. 6 k Pogodbi o delovanju Evropske unije, lahko povrnejo na podlagi pavšalnega zneska, ki ne presega najvišjega zneska, določenega za zadevno državo članico.

▼M112

Člen 13a

Podrobna pravila za uporabo členov 11, 12 in 13 te priloge ►M131  organi za imenovanja različnih institucij ◄ določijo v splošnih izvedbenih določbah.

▼B

G.

Povračilo stroškov v fiksnem znesku

Člen 14

1.  Organ za imenovanja lahko uradnikom, ki imajo zaradi svojih službenih dolžnosti stroške za reprezentanco, odobri fiksno nadomestilo in določi njegov znesek.

V posebnih primerih organ za imenovanja lahko odloči, da institucija krije tudi del stroškov nastanitve za te uradnike.

2.  Kadar dobi uradnik posebna navodila, zaradi katerih ima občasne stroške za reprezentanco v službene namene, se znesek nadomestila zanje odredi v vsakem primeru posebej na podlagi dodatne dokumentacije in pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja.

▼M112 —————

▼B

Člen 15

Organ za imenovanja lahko odloči, da ►M112  visoki vodstveni uslužbenci v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov ◄ , ki nimajo službenega avtomobila, dobijo fiksno nadomestilo, ki ne presega ►M97  892,42 EUR ◄ letno, za stroške običajnega prevoza po mestu, v katerem so zaposleni.

Organ za imenovanja z obrazloženim sklepom lahko dodeli tako nadomestilo, če mora uradnik zaradi svojih dolžnosti ves čas potovati in ima dovoljenje za uporabo lastnega avtomobila.

Oddelek 4

PLAČILO PRIPADAJOČIH ZNESKOV

Člen 16

1.  Osebni prejemki uradnikov se izplačujejo 15. dan vsakega meseca za tekoči mesec. Znesek osebnih prejemkov se zaokroži navzgor ►M94  na najbližji ◄ stotin.

2.  Kadar se osebni prejemki ne izplačajo za poln mesec, se razdelijo na tridesetine in

3.  Kadar je uradnik upravičen do družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka po datumu začetka dela, jih prejema od prvega dne v mesecu, v katerem pridobi pravico. Ob prenehanju upravičenosti dobi uradnik pripadajoči znesek do zadnjega dne v mesecu, v katerem upravičenost preneha.

▼M43

Člen 17

▼M131

1.  Izplačila za posameznega uradnika se opravijo v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo, ali na zahtevo uradnika v eurih v banki v Evropski uniji.

▼M112

Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno določijo organi za imenovanja vsake institucije, lahko uradniki zaprosijo za posebno redno nakazilo dela svojih osebnih prejemkov.

 ◄

Po prejšnjih določbah se lahko nakazujejo naslednji zneski, ločeno ali združeno:

Nakazila iz točke (b) ne smejo preseči 5 % uradnikove osnovne plače.

3.  Nakazila, predvidena v odstavku 2, se izvedejo ►M131   v valuti zadevne države članice ◄ po deviznem tečaju iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov. Nakazani zneski se pomnožijo s koeficientom, ki izraža razliko med ►C2  korekcijskim koeficientom, opredeljenim v členu 3(5)(b) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za državo, v katero se znesek nakaže, in korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za osebne prejemke uradnika (iz člena 3(5)(a) Priloge XI h Kadrovskim predpisom). ◄

▼M112

4.  Uradnik lahko zahteva, poleg nakazil iz odstavkov 1 do 3, redna nakazila v drugo državo ►M131  članico v lokalni valuti ◄ po mesečnem deviznem tečaju, brez uporabe katerega koli koeficienta. To nakazilo ne sme presegati 25 % uradnikove osnovne plače.

▼B

PRILOGA VIII

Sistem pokojninskega zavarovanja

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 1

1.  Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uradnik bolan ali invalid, lahko organ za imenovanja glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, določi, da začne uradnik uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v ►M128  Uniji ◄ .

Na ta sklep se uradnik lahko pritoži na invalidsko komisijo.

2.  Uradnik, ki je na dopustu zaradi služenja vojaškega roka, preneha uživati pravice glede invalidnosti ali smrti, če ju neposredno povzroči nesreča ali bolezen, povezana s to obveznostjo. Zgornje določbe ne vplivajo na upravičenost do družinske pokojnine na temelju pravic, ki jih je uradnik pridobil do datuma, ko je odšel na tak dopust.

POGLAVJE 2

Starostna pokojnina in odpravnina

Oddelek 1

STAROSTNA POKOJNINA

Člen 2

Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uradnikove pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu iz člena 3 pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.

Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ ►M112  toliko let, kolikor je potrebnih za dosego najvišje pokojnine v smislu drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov ◄ let pokojninske dobe.

▼M112

Člen 3

Pod pogojem, da je zadevni uslužbence plačal svoj del pokojninskih prispevkov za zadevna obdobja zaposlitve, se pri izračunu pokojninske dobe v smislu člena 2 upoštevajo:

Člen 4

1.  Uradnik, ki je kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec prenehal delati v eni od institucij in se nato ponovno aktivno zaposli v instituciji ►M128  Unije ◄ , pridobi nove pokojninske pravice. Lahko zahteva, da se v skladu s členom 3 te priloge, za izračun pokojninskih pravic upošteva celotna delovna doba, ko je bil zaposlen kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec, za katero so plačani prispevki, pod pogojem, da:

Kadar se za zadevnega uradnika uporabi člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pri izračunu zneska, ki se rezervira, upošteva znesek, plačan po navedenih členih, ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M123  3,1 ◄ -odstotni letni stopnji.

Kadar znesek, prenesen v sistem ►M128  Unije ◄ , ni dovolj visok, da bi v celoti pokril pokojninske pravice iz prejšnjega obdobja zaposlitve, uradnik na zahtevo lahko poravna znesek do višine, določene v točki (b) prvega odstavka.

2.  Obrestna mera, določena v odstavku 1, se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

▼M131

Člen 5

Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po upokojitveni starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 1,5 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali, odvisno od primera, tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov.

Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je ostal zaposlen po upokojitveni starosti.

▼B

Člen 6

▼M23

Znesek življenjskega minimuma za izračun pokojninskih pravic se ujema z osnovno plačo uradnika, razvrščenega ►M131  na prvo stopnjo razreda AST 1 ◄ .

▼M112 —————

▼M112

Člen 8

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uradniku, izračunano glede na najnovejše tabele umrljivosti iz člena 9 Priloge XII in ob upoštevanju ►M123  3,1 ◄ -odstotne letne obrestne mere, ki se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

▼M131

Člen 9

Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo, lahko zahteva, da se:

Pokojnina se zniža za 3,5 % za vsako leto pred letom, ko bi uradnik postal upravičen do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov. Če razlika med starostjo, v kateri oseba pridobi pravico do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, in njeno takratno dejansko starostjo ni polno število let, se znižanju doda še eno leto.

▼M112

Člen 9a

Za namene določanja znižane pokojnine uradnikov, ki so pridobili pokojninske pravice, ki presegajo 70 % njihove zadnje osnovne plače, in ki zahtevajo takojšnje plačilo starostne pokojnine v skladu s členom 9, se znižanje po členu 9 uporablja za navidezno številko, ki ustreza pokojninski dobi, in ne za znesek, omejen na 70 % zadnje osnovne plače. Vendar pa tako izračunana znižana pokojnina v nobenem primeru ne sme presegati 70 % zadnje osnovne plače v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.

▼B

Člen 10

Pravica do prejemanja starostne pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca, ki sledi tistemu, v katerem uradnik samodejno ali na lastno zahtevo postane upravičen do te pokojnine; osebne prejemke dobiva, dokler se ne začne izplačevati pokojnina.

Člen 11

▼M83

1.  Uradnik, ki preneha delati v ►M128  Uniji ◄ , da bi:

ima pravico, da se aktuarski ekvivalent njegovih pravic do starostne pokojnine, ►M112  ažuriranih na dejanski datum prenosa, ◄ pridobljenih v ►M128  Uniji ◄ , prenese v pokojninski sklad te uprave ali organizacije, ali v pokojninski sklad, v katerem pridobiva pokojninske pravice zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba.

2.  Uradnik, ki začne delati v ►M128  Uniji ◄ po tem, ko:

▼M112

ima po tem, ko se zaposli, vendar preden izpolni pogoje za plačilo starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, pravico ►M128  Uniji ◄ plačati na dejanski datum prenosa ažurirano kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na podlagi takega dela ali dejavnosti.

V takem primeru ►M131  organ za imenovanja institucije ◄ , v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju njegove osnovne plače, starosti in deviznega tečaja na dan, ko se za prenos zaprosi, s pomočjo splošnih izvedbenih določb določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi prenesenega kapitalskega zneska, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi in dejanskim datumom prenosa.

▼M112

Uradniki lahko tako ureditev uporabijo samo enkrat za vsako državo članico in zadevni pokojninski sklad.

▼M56

3.  Odstavek 2 se uporabi tudi za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po koncu napotitve po drugi alinei člena 37(1)(b) Kadrovskih predpisov, in za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po poteku dopusta iz osebnih razlogov po členu 40 Kadrovskih predpisov.

▼B

Oddelek 2

ODPRAVNINA

▼M112

Člen 12

▼M131

1.  Uradnik, ki ne dopolni upokojitvene starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

2.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 imajo uradniki, ki še niso dosegli upokojitvene starosti in so od začetka dela zaradi pridobitve ali ohranitve pokojninskih pravic plačevali v nacionalni pokojninski sistem, zasebno zavarovalno shemo ali pokojninski sklad po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, njihovo delovno razmerje pa ne preneha zaradi smrti ali invalidnosti, prav tako pa ne izpolnjujejo pogojev za takojšnjo ali odloženo starostno pokojnino, ob prenehanju dela pravico do odpravnine v višini aktuarske vrednosti njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo v institucijah. V teh primerih se izplačila za pridobitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v nacionalnem pokojninskem sistemu v skladu s členoma 42 ali 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev odštejejo od odpravnine.

▼M112

3.  Če se uradnikovo delovno razmerje prekine zaradi odstranitve z delovnega mesta, se odpravnina, ki se izplača ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, odvisno od primera, določi glede na odločitev, sprejeto v skladu s členom 9(1)(h) Priloge IX.

▼M112 —————

▼B

POGLAVJE 3

▼M112

Invalidnina

▼B

Člen 13

►M112  1. ◄   Ob upoštevanju določb člena 1(1) ima uradnik, mlajši od 65 let, ki ga invalidska komisija kadar koli v času pridobivanja pokojninskih pravic spozna za popolnega trajnega invalida, kar mu onemogoča opravljati naloge delovnega mesta v njegovem kariernem razredu in mora zato prenehati z delom ►M15  v ►M128  Uniji ◄  ◄ , ves čas trajanja take nezmožnosti pravico ►M23  do ►M112  invalidnine ◄ , kakor določa člen 78 Kadrovskih predpisov ◄ .

▼M112

2.  Osebe, ki prejemajo invalidnino, se brez predhodnega dovoljenja organa za imenovanja ne smejo zaposliti ali delati. Od invalidnine se odšteje vsak dohodek iz take zaposlitve ali dela, ki skupaj z invalidnino presega končne skupne osebne prejemke, prejete v času aktivne zaposlitve, določene na podlagi plačne lestvice, veljavne prvi dan meseca, v katerem se invalidnina izplača.

Prejemnik invalidnine mora na zahtevo predložiti vsak pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na upravičenost do invalidnine.

▼B

Člen 14

▼M62

Uradnik pridobi pravico do prejemanja ►M112  invalidnina ◄ prvi dan koledarskega meseca, ki sledi njegovi upokojitvi po členu 53 Kadrovskih predpisov.

▼M23

Če nekdanji ►M62  uradnik ◄ ne izpolnjuje več pogojev za plačilo ►M112  invalidnina ◄ , ga je treba ponovno zaposliti na prvem praznem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, se od njega lahko zahteva, da odstopi ►M112  ————— ◄ .

Če umre nekdanji ►M62  uradnik ◄ , ki prejema ►M112  invalidnina ◄ , ta upravičenost preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je umrl.

▼B

Člen 15

Dokler nekdanji ►M62  uradnik ◄ , ki dobiva ►M112  invalidnino ◄ , ne dopolni ►M131  upokojitvene starosti ◄ , ga institucija lahko napoti na občasne zdravniške preglede, s katerimi preveri, ali še izpolnjuje pogoje za izplačevanje pokojnine.

▼M112 —————

▼B

POGLAVJE 4

Družinska pokojnina

Člen 17

►M23  Če umre uradnik, ki ima enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, ima ►M112  preživeli zakonec ◄  ◄ , ►M112  če je bil par v času smrti poročen ◄ vsaj eno leto in z upoštevanjem določb členov 1(1) in 22, pravico do ►M112  družinske pokojnine ◄ v višini ►M5  60 % ◄ ►M62  starostne ◄ pokojnine, do katere bi bil upravičen uradnik, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik v zakonski zvezi ali v prejšnji zakonski zvezi enega ali več otrok, ki jih vzdržuje ali jih je vzdrževala ►M112  preživeli zakonec ◄ , ali če je uradnik umrl zaradi telesne okvare ali bolezni, ki je posledica opravljanja dela ali nesreče.

▼M56

Člen 17a

Z upoštevanjem člena 1(1) in 22 ima ►M112  preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je bil odpuščen ali je prenehal delati na podlagi uredb (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 in ki je ob smrti prejemal mesečni dodatek po členu 50 Kadrovskih predpisov ali po eni od zgoraj omenjenih uredb, pravico do ►M112  družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil ob smrti upravičen ►M112  zakonec ◄ , če bi izpolnjeval pogoje za tako pokojnino, ne glede na delovno dobo ali starost, ►M112  če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ najmanj leto dni.

Znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ iz prvega odstavka ne sme biti nižji od zneska iz drugega odstavka člena 79 Kadrovskih predpisov. Vendar pa znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme presegati zneska prvega izplačila starostne pokojnine, do katerega bi bil upravičen nekdanji uradnik, če bi preživel in izčrpal pravice do enega ali drugega zgoraj omenjenega dodatka in bil zato upravičen do starostne pokojnine.

Trajanje zakonske zveze, opredeljeno v prvem odstavku, se ne upošteva, če je imel uradnik, preden je prenehal delati, v zakonski zvezi enega ali več otrok, pod pogojem, da te vzdrževane otroke v smislu člena 2(2) Priloge VII ►M112  preživeli zakonec ◄ vzdržuje ali jih je vzdrževala.

Prav tako se ne upošteva trajanje zakonske zveze, če nekdanji uradnik umre v eni od okoliščin, opisanih v drugem odstavku člena 17.

▼M112

Člen 18

Če je nekdanji uradnik prejemal starostno pokojnino, ima preživeli zakonec pravico do družinske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je uradnik prejemal ob smrti, če sta bila, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, poročen vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 22. Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbel preživeli zakonec.

▼M23

Člen 18a

►M112  Preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je prenehal delati pred ►M131  upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval, da se izplačilo starostne pokojnine odloži do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem dopolni ►M131  upokojitveno starost ◄ , ima, ►M112  če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ , z upoštevanjem določb člena 22 pravico do ►M112  družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala ►M112  zakoncu ◄ ►M131  ob upokojitveni starosti ◄ . Najnižja ►M112  družinska pokojnina ◄ je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme preseči zneska starostne pokojnine, do katere bi bil uradnik upravičen ►M131  ob dopolnitvi upokojitvene starosti ◄ .

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel ►M62  uradnik ◄ pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela ►M112  preživeli zakonec ◄ .

▼M112

Člen 19

Če je nekdanji uradnik prejemal invalidnino, ima preživeli zakonec ob upoštevanju določb člena 22 te priloge in pod pogojem, da sta bila takrat, ko je postal upravičen do invalidnine, poročena, pravico do družinske pokojnine v višini 60 % invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

▼B

Člen 20

V ►M62  členih 17a, 18, 18a in 19 ◄ se pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze, ne upošteva, če je zakonska zveza, čeprav sklenjena po prenehanju delovnega razmerja, trajala vsaj pet let.

Člen 21

1.  Pokojnina po starših, predvidena v ►M62  prvem, drugem in tretjem odstavku ◄ člena 80 Kadrovskih predpisov znaša za prvega otroka osem desetin družinske pokojnine, do katere bi bila ►M112  upravičen ◄ ►M112  preživeli zakonec ◄ uradnika ali bivšega uradnika, ki je prejemal ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , pri čemer se ne upošteva zmanjšanje iz člena 25.

▼M23

Z upoštevanjem določbe člena 22 ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

▼B

2.  Za vsakega naslednjega vzdrževanega otroka se pokojnina poviša za znesek, enak dvakratnemu znesku otroškega dodatka.

▼M23

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII.

▼B

3.  Tako izračunani skupni znesek pokojnine in dodatka se enako razdeli med upravičene otroke.

Člen 22

Če uradnik zapusti ►M112  preživelega zakonca ◄ in tudi otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njem, se celotna pokojnina, izračunana, kakor da bi bile vse te osebe odvisne od ►M112  preživelega zakonca ◄ , razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Če uradnik zapusti otroke iz več zakonov, se celotna pokojnina, izračunana kakor da bi bili vsi otroci iz istega zakona, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Za izračun te razdelitve so vsi otroci obeh zakoncev iz prejšnjega zakona, ki so vzdrževani v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, vključeni v kategorijo zakonitih otrok uradnika ali bivšega uradnika, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ .

V primeru, ki je predviden v drugem odstavku, se predniki, priznani kot vzdrževanci iz člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, obravnavajo enako kakor vzdrževani otroci in se za izračun razdelitve vključijo v kategorijo potomcev.

▼M62 —————

▼B

Člen 24

Pravica do prejemanja družinske pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, ki prejema ◄ ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , umre. ►M23  Če pa gre za izplačilo ob smrti uradnika ali upravičenca do pokojnine iz člena 70 Kadrovskih predpisov, se ta pravica pridobi prvi dan četrtega meseca po mesecu, v katerem je uradnik umrl. ◄

Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem prejemnik pokojnin umre ali preneha izpolnjevati pogoje za izplačilo pokojnine. ►M112  Podobno preneha pravica do pokojnine po starših, če prejemnik ne šteje več za vzdrževanega otroka v smislu člena 2 Priloge VII. ◄

Člen 25

Če je starostna razlika med umrlim uradnikom ►M62  ali nekdanjim uradnikom, ki je prejemal ◄ ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , in preživelo ženo, od katere se odštejejo leta trajanja zakonske zveze, več kakor deset let, se družinska pokojnina, izračunana na podlagi prejšnjih določb, zmanjša za vsako polno leto razlike v višini:

Člen 26

►M112  Preživeli zakonec ◄ izgubi pravico do družinske pokojnine, če se ponovno poroči. Če se ne uporablja člen 80 Kadrovskih predpisov, ►M112  je upravičen ali upravičena ◄ do takojšnjega izplačila glavnice v višini dvakratnega letnega zneska svoje družinske pokojnine.

▼M112

Člen 27

Razvezani zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika je upravičen do družinske pokojnine, opredeljene v tem poglavju, če ob smrti bivšega zakonca lahko dokaže upravičenost do preživnine, dodeljene po odločbi sodišča ali z uradno registriranim dogovorom med njim/njo in bivšim zakoncem.

Vendar pa družinska pokojnina ne sme presegati zneska preživnine, izplačane ob smrti bivšega zakonca, pri čemer se znesek ►M131  posodobi ◄ v skladu s postopkom iz člena 82 Kadrovskih predpisov.

Upravičenost razvezanega zakonca preneha, če se ponovno poroči preden bivši zakonec umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega zakonca, veljajo določbe člena 26.

▼B

Člen 28

▼M62

Če je imel umrli uradnik več kot ►M112  enega razvezanega zakonca ◄ , upravičeno do družinske pokojnine ali ►M112  enega ali več razvezanih zakoncev ◄ in ►M112  preživelega zakonca ◄ , ki so upravičene do družinske pokojnine, se pokojnina razdeli sorazmerno s trajanjem posamezne zakonske zveze. Uporabijo se določbe drugega in tretjega odstavka člena 27.

▼B

Če kateri koli upravičenec do pokojnine umre ali se odpove ►M112  njegovemu ali njenemu deležu ◄ prišteje k deležu drugih oseb, razen če gre za pravice otrok umrlega uradnika po drugem odstavku člena 80 Kadrovskih predpisov.

Pri dodelitvi pokojnin na podlagi tega člena se znižanje zaradi razlike v letih iz člena 25 uporabi ločeno.

Člen 29

Če ►M112  razvezani zakonec ◄ po členu 42 ni več upravičena do pokojnine, se celotni znesek pokojnine izplača ►M112  razvezanemu zakoncu ◄ , če se ne uporabi drugi pododstavek člena 80 Kadrovskih predpisov.

POGLAVJE 5

Začasne pokojnine

Člen 30

Zakonec ali vzdrževanci uradnika, ►M62  ki je imel enega od upravnih statusov iz člena 35 Kadrovskih predpisov ◄ , začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je bivališče tega uradnika več kot eno leto neznano.

Člen 31

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , čigar bivališče ►M62  ————— ◄ je več kot eno leto neznano, lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi.

▼M62

Člen 31a

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika v smislu člena 18a Priloge VIII, ali bivšega uradnika, upravičenega do nadomestila po členu 50 Kadrovskih predpisov, ►M112  ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89 ( 8 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002 ( 9 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ( 10 ), ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002 ( 11 ) ◄ , lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je prebivališče bivšega uradnika neznano več kot eno leto.

▼B

Člen 32

Določbe člena 31 se uporabljajo za vzdrževance prejemnika ali upravičenca do družinske pokojnine, čigar bivališče je več ►M62  ————— ◄ kot eno leto neznano.

Člen 33

Začasne pokojnine po členih 30, 31 ►M62  , 31a ◄ in 32 se spremenijo v dokončne pokojnine, ko se pravilno ugotovi smrt uradnika, ►M62  bivšega uradnika ◄ ali upravičenca do družinske pokojnine ali ko je pogrešanec razglašen za mrtvega.

POGLAVJE 6

Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke

Člen 34

Določbe drugega odstavka člena 81 Kadrovskih predpisov se uporabljajo za prejemnike začasne pokojnine.

▼M112

Člena 80 in 81 Kadrovskih predpisov se uporabljata tudi za otroke, rojene manj kot 300 dni po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je prejemal starostno pokojnino ali invalidnino.

▼M23 —————

▼B

Člen 35

▼M23

Upokojencu dodelitev ►M112  starostne ali družinske pokojnine ali invalidnine ◄ ne daje pravice do dodatka za izselitev.

▼B

POGLAVJE 7

Oddelek 1

FINANCIRANJE SISTEMA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Člen 36

Od plač ►M112  in invalidnin ◄ se v vsakem primeru odvajajo prispevki za pokojninsko zavarovanje, predvideno v členih 77 do 84 Kadrovskih predpisov.

Člen 37

Napoteni uradnik nadaljuje s plačevanjem prispevka iz prejšnjega člena na podlagi plače za svoj razred in stopnjo. To se za največ pet let, kakor predvideva člen 3 ►M39  , uporablja tudi za uradnike, ki dobivajo nadomestilo, predvideno za neaktivni status ali upokojitev v interesu službe, in uradnike na dopustu iz osebnih razlogov, ki še naprej pridobivajo pokojninske pravice pod pogoji iz člena 40(3) Kadrovskih predpisov. ◄

Vse dajatve, do katerih so lahko upravičeni ta uradnik ali njegovi upravičenci po tem pokojninskem sistemu, se izračunajo na temelju take plače.

Člen 38

Pravilno odtegnjenih prispevkov se ne refundira. Napačno odtegnjeni prispevki ne dajejo pravice do prejemanja pokojnine; taki prispevki se na zahtevo uslužbenca ali njegovih upravičencev povrnejo brez obresti.

▼M112 —————

▼B

Oddelek 2

IZRAČUN POKOJNINE

Člen 40

▼M23

Za izračun zneska ►M112  starostne, ali družinske, ali začasne pokojnine, ali invalidnine ◄ je pristojna institucija, v kateri je bil uradnik zaposlen v času, ko se je njegova aktivna zaposlitev končala. Nadrobni izpisek izračuna se predloži uradniku ali njegovim upravičencem ter ►M128  Evropski komisiji ◄ , ki je plačilna agencija, skupaj z odločbo o dodelitvi pokojnine.

▼M112

Starostna pokojnina ali invalidnina se ne izplačuje sočasno s plačo, ki se izplačuje iz splošnega proračuna Evropske unije ali ki jo izplačuje ena od agencij, niti sočasno z nadomestilom iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov. Podobno sta nezdružljivi s kakršnimi koli osebnimi prejemki, ki izhajajo iz delovnega mesta v eni od institucij ali agencij.

▼B

Člen 41

Če je bila narejena kakršna koli napaka ali je bilo kaj prezrto, se znesek pokojnine lahko kadar koli izračuna na novo.

Pokojnina se lahko spremeni ali odvzame, če je bila dodeljena v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov ali te priloge.

Člen 42

Če umre uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄  ◄ in po njem upravičene osebe ne zaprosijo za pokojnino ►M112  ali invalidnino ◄ v enem letu po datumu smrti, izgubijo to pravico, razen če je dokazana višja sila.

Člen 43

Nekdanji ►M62  uradnik ◄ ali po njem upravičene osebe, ki imajo pravice iz tega pokojninskega zavarovanja, predložijo zahtevana pisna dokazila in obvestijo institucijo iz drugega odstavka člena 45 o vseh dejstvih, ki lahko vplivajo na njihovo pravico.

Člen 44

Kadar so bile uradniku v celoti ali delno ►M112  začasno ◄ kratene pokojninske pravice ►M112  po členu 9 Priloge IX ◄ , ima pravico, da v sorazmernem znesku, za katerega je bila pokojnina manjša, zahteva povračilo plačanih pokojninskih prispevkov.

Oddelek 3

PLAČILO DAJATEV

Člen 45

Dajatve iz pokojninskega zavarovanja se izplačujejo mesečno za nazaj.

V ►M15  imenu ►M128  Unije ◄  ◄ jih zagotavlja institucija, ki jo določi proračunski organ; nobena druga institucija ne sme pod nobeno navedbo iz lastnih virov izplačati dajatev, predvidenih v tem pokojninskem zavarovanju.

▼M112

Upokojencem, ki stalno prebivajo v Evropski uniji, se prejemki izplačujejo v evrih na banko v ►M131  Evropski uniji ◄ .

Upokojencem, ki stalno prebivajo izven Evropske unije, se pokojnine izplačujejo v evrih na ►M131  banko v Evropski uniji ali ◄ v državi, v kateri stalno prebivajo. Izjemoma se pokojnine lahko izplačujejo ►M131  ————— ◄ v tuji valuti v državi stalnega prebivališča upokojenca, pretvorjeni pa najnovejšem deviznem tečaju, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije.

Ta člen se smiselno uporablja za prejemnike invalidnine.

▼M62 —————

▼B

Člen 46

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se odštejejo vsi zneski, ki jih uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, prejemnik ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄  ◄ , dolguje ►M128  Uniji ◄ na datum, ko postane pravica iz tega pokojninskega sistema izplačljiva. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

▼M62 —————

▼B

POGLAVJE 8

Prehodne določbe

Člen 48

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, je upravičen do pokojninskih pravic, ki se izračunajo od dne, ko se je vključil v začasni skupni sistem socialnega zavarovanja institucij ►M128  Unije ◄ .

Na uradnikovo zahtevo se njegove pokojninske pravice, ne glede na katere koli nasprotne določbe v Kadrovskih predpisih, izračunajo od datuma začetka dela na katerem koli položaju v instituciji ►M128  Evropske unije ◄ . Če ves čas ali del časa prejšnje zaposlitve ni plačeval prispevkov v sklad socialnega zavarovanja, je upravičen do obročnega nakupa pokojninskih pravic, za katere ni mogel plačevati prispevka. Šteje se, da so zneski prispevkov uradnika in ustrezni zneski prispevkov institucije na datum začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov knjiženi v dobro uradnika v začasnem skladu socialnega zavarovanja.

Člen 49

Če uradnik uveljavi možnost, da s svojega računa pri začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja institucij ►M128  Unije ◄ dvigne zneske, ki jih je moral plačati kot prispevke v matični državi, da je tam obdržal svoje pokojninske pravice, se njegove pokojninske pravice za obdobje članstva v začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja znižajo sorazmerno z zneski, ki jih dvigne z računa.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uradnik v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti.

Člen 50

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, ki preneha delati v 65. letu starosti in ne dopolni po prvem odstavku člena 77 Kadrovskih predpisov zahtevanih desetih let, ima pravico izbrati odpravnino, ki se izračuna v skladu s členom 12 te priloge ali sorazmerni del pokojnine, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom člena 77 Kadrovskih predpisov.

Člen 51

Ta pokojninski sistem se uporablja za vdovo in upravičence po katerem koli uslužbencu ►M128  Unije ◄ , ki je umrl med aktivno zaposlitvijo pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov in za vsakega uslužbenca ►M128  Unije ◄ , ki je bil pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov popoln trajen invalid v smislu člena 78 Kadrovskih predpisov, pod pogojem, da se ►M15  na ►M128  Unijo ◄  ◄ prenesejo zneski, ki jih ima na računu začasnega skupnega sklada socialnega zavarovanja institucij ►M128  Unije ◄ . ►M15   ►M128  Unija ◄ prevzame obveznost ◄ plačevanja dajatev, predvidenih v tem pokojninskem sistemu.

▼M112

PRILOGA IX

Disciplinski postopek

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 1

1.  Kadar koli se v preiskavi OLAF razkrije možna osebna vpletenost uradnika ali nekdanjega uradnika institucije, se pod pogojem, da to ne škoduje preiskavi, zadevna oseba o tem hitro obvesti. V nobenem primeru se po končani preiskavi ne sme pripraviti sklepne ugotovitve, v katerih je z imenom naveden uradnik, če ta ni imel možnosti dati pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj. Te pripombe se navedejo v sklepnih ugotovitvah.

2.  V primerih, ko je zaradi preiskave potrebna popolna zaupnost in ki zahtevajo uporabo preiskovalnih postopkov, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodišča, se v soglasju z organom za imenovanje izpolnjevanje obveznosti glede možnosti uradnika, da da pripombe, lahko začasno odloži. V takih primerih ni mogoče začeti disciplinskega postopka, preden ima uradnik možnost dati pripombe.

3.  Če po preiskavi OLAF uradniku, domnevnem kršilcu, ni mogoče dokazati krivde, se zadevna preiskava brez nadaljnjih ukrepov ustavi z odločitvijo direktorja OLAF, ki uradnika in institucijo o tem pisno obvesti. Uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Člen 2

1.  Pravila, določena v členu 1 te priloge, se s potrebnimi spremembami uporabljajo za druge upravne preiskave, ki jih izvaja organ za imenovanja.

2.  Ko se preiskava zaključi, organ za imenovanja obvesti zadevno osebo in ji predloži sklepne ugotovitve poročila o preiskavi ter, na zahtevo in ob upoštevanju varovanja legitimnih interesov tretjih strank, vse dokumente, ki so neposredno povezani z domnevnimi obtožbami proti njej.

3.   ►M131  Organi za imenovanja vsake institucije ◄ sprejmejo izvedbene postopke za ta člen v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 3

1.  Po tem, ko je zadevni uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju lahko organ za imenovanja na podlagi poročila o preiskavi:

Člen 4

Uradnika, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati po določbah te priloge, se lahko pozove, da da pisne pripombe, lahko pa ga zastopa oseba, ki jo sam izbere.

Oddelek 2

Disciplinska komisija

Člen 5

1.   ►M131  V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), razen če se dve ali več agencij ne odloči, da bi v skladu z odstavkom 1a člena 9 Kadrovskih predpisov ustanovile skupno komisijo. ◄ Komisija ima vsaj enega člana, izbranega izven institucije, ki je lahko njen predsednik.

2.  Komisija ima predsednika in štiri člane, ki jih lahko nadomeščajo namestniki, in v primerih, ki se nanašajo na uradnike iz razredov do AD 13, dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot uradnik v disciplinskem postopku.

3.  Člani komisije in njihovi namestniki so za vse primere, razen tistih, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 14 ali višjega.

4.  Člani komisije in njihovi namestniki so za primere, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 16.

5.  Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se dogovorita o priložnostnem postopku za imenovanje dodatnih članov iz odstavka 2, ki sodelujejo v primerih uslužbencev, napotenih na delo v tretjo državo.

Člen 6

1.  Organ za imenovanja in odbor uslužbencev istočasno imenujeta po dva člana in namestnika.

2.  Predsednika in namestnika predsednika imenuje organ za imenovanja.

3.  Predsednik, člani in namestniki so imenovani za tri leta. Vendar pa institucije lahko predvidijo krajši mandat članov in namestnikov, pri čemer ta ne sme biti krajši od enega leta.

4.  Dva člana komisije, razširjene v skladu s členom 5(2) te priloge, sta imenovana na naslednji način:

5.  Zadevni uradnik ima pravico, da v petih dneh po ustanovitvi komisije zavrne enega člana. Tudi institucija ima pravico zavrniti enega člana komisije.

V enakih mejah lahko člani komisije iz legitimnih razlogov prosijo za oprostitev dolžnosti in se umaknejo, če gre za navskrižje interesov.

Če je to potrebno, predsednik komisije izžreba nove člane, imenovane v skladu z odstavkom 4.

Člen 7

Komisiji pomaga tajnik, ki ga imenuje organ za imenovanja.

Člen 8

1.  Predsednik in člani komisije so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

2.  Posvetovanja in delo komisije so tajni.

Oddelek 3

Disciplinski ukrepi

Člen 9

1.  Organ za imenovanja lahko izreče eno od naslednjih kazni:

2.  Kadar uradnik dobiva starostno pokojnino ali invalidnino, organ za imenovanja lahko odloči, da za določen čas zadrži znesek od pokojnine ali invalidnine; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. Dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

3.  Za eno kršitev dolžnosti se izreče ena disciplinska kazen.

Člen 10

Teža disciplinskih kazni je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinske kazni, ki se naloži, je treba upoštevati predvsem:

Oddelek 4

Disciplinski postopek, v katerem ne sodeluje disciplinska komisija

Člen 11

Organ za imenovanja se brez posvetovanja s komisijo lahko odloči za kazen v obliki pisnega opozorila ali opomina. Preden organ za imenovanja izreče tak ukrep, je uradnik zaslišan.

Oddelek 5

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo

Člen 12

1.  Organ za imenovanja predloži komisiji poročilo, v katerem so jasno navedena dejstva v zvezi z obtožbo in, kadar je to primerno, okoliščine, v katerih so se pojavila, vključno z vsemi oteževalnimi ali olajševalnimi okoliščinami.

2.  Poročilo se pošlje zadevnemu uradniku in predsedniku komisije, ki z njim seznani člane komisije.

Člen 13

1.  Po prejemu poročila ima zadevni uradnik pravico pridobiti svoj celotni osebni spis in kopirati vse za postopek pomembne dokumente, tudi razbremenilne dokaze.

2.  Zadevni uradnik ima za pripravo zagovora na voljo najmanj petnajst dni od datuma prejema poročila, s katerim se začne disciplinski postopek.

3.  Zadevnemu uradniku lahko pomaga oseba, ki jo sam izbere.

Člen 14

Če zadevni uradnik v prisotnosti predsednika prizna svojo kršitev in brez pridržkov sprejme poročilo iz člena 12 te priloge, lahko organ za imenovanja v skladu z načelom sorazmernosti med vrsto kršitve in zagroženo kaznijo, zadevo umakne s komisije. Kadar se zadeva umakne s komisije, da predsednik mnenje o možni kazni.

Po tem postopku lahko organ za imenovanja, z odstopanjem od člena 11 te priloge, naloži eno od kazni, predvidenih v členu 9(1) (a) do (d) te priloge.

Pred priznanjem krivde je treba zadevnega uradnika seznaniti z možnimi posledicami takega priznanja.

Člen 15

Pred prvim sestankom komisije predsednik zadolži enega od članov, da pripravi splošno poročilo o zadevi in o tem obvesti druge člane komisije.

Člen 16

1.  Komisija zasliši zadevnega uradnika; na zaslišanju lahko predloži pisne ali ustne pripombe, osebno ali preko zastopnika. Lahko pokliče priče.

2.  Institucijo pred komisijo zastopa uradnik, ki ima v ta namen mandat organa za imenovanja in ima enake pravice kot zadevni uradnik

3.  V primerih, ko je preiskavo začel OLAF, komisija lahko zasliši njegove preiskovalce.

Člen 17

1.  Če disciplinska komisija meni, da glede dejstev v zvezi z obtožbo ali okoliščinami njihovega nastanka nima dovolj jasnih informacij, odredi preiskavo, v kateri lahko vsaka stran predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

2.  Preiskovalna dejanja opravlja v imenu komisije njen predsednik ali član. Komisija zaradi preiskave lahko zahteva katere koli dokumente, povezane z obravnavano zadevo. Institucija ravna v skladu s tako zahtevo v morebitnem roku, ki ga določi komisija. Kadar se taka zahteva naslovi na uradnika, se njegova zavrnitev zabeleži.