1962R0031 — SL — 01.01.2009 — 007.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

REGULATION No 31 (EEC), 11 (EAEC),

laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community

Sole Article

The Staff Regulations of officials and the Conditions of Employment of other servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community are laid down in the Annex, which forms an integral part of this Regulation.

This Regulation shall enter into force on 1 January 1962.

This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.

▼M15

KADROVSKI PREDPISI ZA URADNIKE EVROPSKIH SKUPNOSTI

▼B

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

▼M112

Člen 1

Ti kadrovski predpisi se uporabljajo za uradnike Skupnosti.

Člen 1a

1.  V teh Kadrovskih predpisih „uradnik Skupnosti“; pomeni vsako osebo, ki je imenovana, kakor določajo ti kadrovski predpisi, na stalno delovno mesto v eni od institucij Skupnosti z aktom, ki ga izda organ za imenovanja te institucije.

2.  Opredelitev iz odstavka 1 velja tudi za osebe, ki jih imenujejo organi Skupnosti in za katere se uporabljajo ti kadrovski predpisi na podlagi aktov Skupnosti o njihovi ustanovitvi (v nadaljnjem besedilu „agencije“;). Vsako sklicevanje na „institucije“; v teh kadrovskih predpisih se uporablja za agencije, razen če v Kadrovskih predpisih ni drugače določeno.

▼M112

Člen 1b

Razen če ni drugače določeno v teh kadrovskih predpisih, se

v teh kadrovskih predpisih obravnavajo kot institucije Skupnosti.

Člen 1c

V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.

▼M93

Člen 1 ►M112  d ◄

▼M112

1.  Pri uporabi teh kadrovskih predpisov je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega prepričanja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

V teh kadrovskih predpisih se izvenzakonska skupnost šteje kot zakonska skupnost, če so izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v členu 1(2)(c) Priloge VII.

▼M93

2.  Da se v praksi zagotovi popolna enakost med moškimi in ženskami v poklicnem življenju, ►M112  ki je bistven element, ki ga je treba upoštevati pri izvajanju vseh vidikov teh Kadrovskih predpisov ◄ načelo enakega obravnavanja ne preprečuje institucijam Evropskih skupnosti, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se tako manj zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na poklicnih poteh.

3.  Institucije z dogovorom in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise določijo ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk na področjih, za katere veljajo ti kadrovski predpisi, in sprejmejo ustrezne določbe, zlasti za odpravo tistih dejanskih neenakosti, ki ovirajo možnosti žensk na teh področjih.

▼M112

4.  Za namene odstavka 1 je invalid oseba s trajno, ali verjetno trajno, fizično ali psihično prizadetostjo. Prizadetost se ugotovi skladno s postopkom, določenim v členu 33.

Invalid izpolnjuje pogoje, določene v členu 28(e), če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.

„Razumna prilagoditev“; v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi taki ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.

5.  Kadar oseba, za katero veljajo ti Kadrovski predpisi, ki meni, da je bila oškodovana, ker se zanjo ni uporabilo zgoraj določeno načelo enakega obravnavanja, ugotovi dejstva, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za neposredno ali posredno diskriminacijo, nosi dokazno breme, da ni šlo za kršitev načela enakega obravnavanja, institucija. Ta določba se ne uporablja za disciplinski postopek.

6.  Treba je spoštovati načelo nediskriminacije in načelo proporcionalnosti, vse omejitve njune uporabe pa morajo biti objektivno utemeljene in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu in okviru kadrovske politike. S temi cilji je mogoče utemeljiti predvsem določitev obvezne upokojitvene starosti in najnižje starosti za prejemanje starostne pokojnine.

Člen 1e

1.  Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.

2.  Aktivno zaposlenim uradnikom se zagotovijo delovni pogoji, skladni z ustreznimi standardi zdravja in varnosti, ki morajo biti vsaj enakovredni minimalnim zahtevam, veljavnim v skladu z ukrepi, sprejetimi na teh področjih na podlagi Pogodb.

3.  Ukrepe socialne narave, sprejete v skladu s tem členom, izvajajo vse institucije v tesnem sodelovanju z Odborom uslužbencev in na podlagi predlaganih večletnih ukrepov. Ti predlagani ukrepi se v okviru proračunskega postopka vsako leto pošljejo proračunskemu organu.

▼B

Člen 2

►M112  1. ◄   Vsaka institucija določi, kdo izvaja pooblastila, ki jih ti kadrovski predpisi prenašajo na organ za imenovanja.

▼M112 —————

▼M112

2.  Vendar pa ena ali več institucij lahko kateri koli izmed njih ali medinstitucionalnemu organu zaupa izvajanje nekaterih ali vseh pooblastil, dodeljenih organu za imenovanja, razen odločitev v zvezi z imenovanji, napredovanji ali premestitvami uradnikov.

▼B

Člen 3

V instrumentu, s katerim se uradnik imenuje, je naveden datum začetka učinkovanja imenovanja; ta datum ne sme biti pred datumom, ko uradnik začne delati.

Člen 4

Imenovanje ali napredovanje je možno samo zaradi zapolnitve prostega delovnega mesta, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi.

Uslužbenci institucije se obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti.

▼M112

Če prostega delovnega mesta ni mogoče zasesti s premestitvijo, imenovanjem na delovno mesto v skladu s členom 45a ali napredovanjem, se o tem obvesti zaposlene v drugih institucijah in/ali izvede notranji natečaj.

Člen 5

1.  Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravljavci (v nadaljnjem besedilu „AD“) in v funkcionalno skupino strokovni sodelavci (v nadaljnjem besedilu „AST“).

2.  V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravnim, svetovalnim, jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim, tehničnim in pisarniškim nalogam.

3.  Za imenovanje se zahteva najmanj:

4.  Tabela, ki kaže vrste delovnih mest je v Prilogi I, točka A. Na podlagi navedene tabele in po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise vsaka institucija opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.

5.  Za vse uradnike iz iste funkcionalne skupine veljajo enaki pogoji glede zaposlitve in kariere.

Člen 6

1.  V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

2.  Da se zagotovi enakovrednost povprečne kariere v karierni strukturi pred 1. majem 2004 (v nadaljnjem besedilu „stara karierna struktura“) in po 1. maju 2004 (v nadaljnjem besedilu „nova karierna struktura“) in brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45 Kadrovskih predpisov, ta načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu na dan 1. januarja predhodnega leta aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v Prilogi I, točka B. Te stopnje se po 1. maju 2004 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3.  Komisija na podlagi metodologije, določene v odstavku 5, vsako leto predloži proračunskemu organu poročilo o razvoju povprečnih karier v obeh funkcionalnih skupinah v vseh institucijah, v katerem navede, ali je upoštevano načelo enakovrednosti in, v nasprotnem primeru, v kakšni meri je kršeno. Če to načelo ni bilo upoštevano, lahko proračunski organ sprejme ustrezne korektivne zaščitne ukrepe za ponovno vzpostavitev enakovrednosti.

4.  Da se zagotovi skladnost tega sistema s kadrovskim načrtom, z enakovrednostjo stare in nove karierne strukture in s proračunsko disciplino, se stopnje, določene v Prilogi I, točka B, proučijo ob koncu petletnega obdobja z začetkom 1. maja 2004 na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži Svetu in na podlagi predloga Komisije.

Svet odloča v skladu s členom 283 Pogodbe ES.

5.  Oceni se enakovrednost povprečne kariere, ki izhaja iz napredovanja in delovne dobe v danem referenčnem obdobju pred 1. majem 2004 in povprečne kariere uradnika, ki se zaposli po tem datumu ob predpostavki, da se število uslužbencev ne spremeni.

Člen 7

1.  Organ za imenovanja, ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na nacionalnost, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu.

Uradnik lahko zaprosi za premestitev znotraj svoje institucije.

2.  Uradnik je lahko začasno razporejen na delovno mesto v razredu njegove funkcionalne skupine, ki je višje od njegovega dejanskega razreda. Od začetka četrtega meseca take začasne razporeditve prejema diferencialni dodatek v višini razlike med osebnimi prejemki za dejanski razred in stopnjo ter osebnimi prejemki, ki bi jih dobil za stopnjo, v katero bi bil razporejen, če bi bil imenovan v razred začasnega delovnega mesta.

Začasna razporeditev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uradnika, ki je bil iz službenih razlogov napoten na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.

▼B

Člen 8

Uradnik, ki je napoten v drugo institucijo Evropskih skupnosti, lahko po šestih mesecih zaprosi za premestitev v navedeno institucijo.

Če uradnikova matična institucija in institucija, v katero je bil napoten, soglašata s premestitvijo, se šteje, da je bil uradnik v času svoje celotne kariere v Skupnosti zaposlen v slednji instituciji. Zaradi take premestitve ne dobi nobenih finančnih ugodnosti, do katerih je ob prenehanju delovnega razmerja v eni od institucij Skupnosti upravičen uradnik po teh kadrovskih predpisih.

Če odločitev o odobritvi prošnje vključuje razporeditev v razred, ki je višji od razreda v matični instituciji, se to šteje kot napredovanje; taka odločitev se lahko sprejme le v skladu s členom 45.

Člen 9

1.  Ustanovijo se:

ki opravlja naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.

▼M85

1a.  Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi splošen skupni odbor.

▼B

2.  Sestavo in postopke organov določi vsaka institucija v skladu z določbami Priloge II.

▼M112

Uslužbenci institucije se seznanijo s seznamom članov teh organov.

▼B

3.  Odbor uslužbencev zastopa interese zaposlenih nasproti instituciji in vzdržuje stalni stik med institucijo in zaposlenimi. Z izražanjem mnenj zaposlenih prispeva k dobremu delovanju službe.

Pristojne organe institucije obvešča o vseh vprašanjih skupnega pomena v zvezi z razlago in uporabo teh kadrovskih predpisov. Z odborom uslužbencev se je mogoče posvetovati o kateri koli tovrstni težavi.

Odbor uslužbencev predloži pristojnim organom pobude glede organizacije in delovanja službe ter predloge za zboljšanje delovnih pogojev ali splošnih življenjskih razmer zaposlenih.

Odbor sodeluje pri vodenju in nadziranju organov za socialne zadeve, ki jih v interesu zaposlenih ustanovi institucija. S soglasjem institucije lahko ustanovi take socialne službe.

4.  Poleg nalog, dodeljenih po teh kadrovskih predpisih, se s skupnim odborom ali odbori lahko posvetuje organ za imenovanja ali odbor uslužbencev glede splošnih vprašanj, ki se enemu od slednjih zdijo primerna za predložitev v obravnavo.

▼M112

5.  Odbor za poročila mora dati mnenje o:

Organ za imenovanja mu lahko da navodila, da mora zagotoviti enotno pripravo periodičnih poročil o uslužbencih v instituciji.

▼M112

6.  Mnenje Skupnega svetovalnega odbora za ugotavljanje strokovne nesposobnosti je potrebno, kadar se uporabi člen 51.

▼M112

Člen 10

Ustanovi se odbor za Kadrovske predpise, ki je sestavljen iz predstavnikov institucij Skupnosti in enakega števila predstavnikov njihovih odborov uslužbencev. O postopku imenovanja članov odbora za Kadrovske predpise odločijo institucije v medsebojnem soglasju. Agencije imajo skupno zastopstvo v skladu s pravili, ki jih pripravijo sporazumno s Komisijo.

Komisija se z odborom posvetuje o vseh predlogih za revizijo Kadrovskih predpisov; mnenje da v roku, ki ga določi Komisija. Poleg nalog, ki jih ima odbor po teh Kadrovskih predpisih, lahko tudi predlaga revizijo Kadrovskih predpisov. Odbor se sestane na zahtevo svojega predsednika, institucije ali odbora uslužbencev institucije.

Zapisniki sestankov odbora se predložijo ustreznim organom.

▼M23

Člen 10a

Institucija predpiše roke, v katerih morajo odbor uslužbencev, skupni odbor ali odbor za kadrovske predpise dati zahtevana mnenja; ti roki ne smejo biti krajši od 15 delovnih dni. Če v predpisanem roku mnenje ni podano, institucija sprejme odločitev.

▼M112

Člen 10b

Sindikati in združenja uslužbencev iz člena 24b delujejo v splošnem interesu uslužbencev in brez poseganja v pristojnosti odborov uslužbencev.

O predlogih Komisije iz člena 10 se lahko posvetuje z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev.

Člen 10c

Vsaka institucija lahko sklepa sporazume glede svojih uslužbencev z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev. Ti sporazumi ne smejo povzročiti sprememb Kadrovskih predpisov ali kakršne koli proračunske obveznosti, niti ne smejo vplivati na delo zadevne institucije. Reprezentativni sindikati in združenja uslužbencev, ki so podpisniki, delujejo v vsaki instituciji v skladu s pristojnostmi odbora uslužbencev.

▼B

NASLOV II

PRAVICE IN OBVEZNOSTI URADNIKOV

Člen 11

Uradnik ravna pri opravljanju svojih nalog in v svojem vedenju izključno v skladu z interesi Skupnosti; ne prosi za navodila, niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj njegove institucije. ►M112  Dodeljene naloge opravlja stvarno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Skupnosti. ◄

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

▼M112

Člen 11a

1.  Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, razen kakor je določeno v nadaljevanju.

2.  Vsak uradnik, ki mora pri opravljanju svojih nalog obravnavati zadevo, navedeno zgoraj, o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme ustrezen ukrep, predvsem pa lahko uradnika razreši zadolžitev v tej zadevi.

3.  V podjetjih, ki so v pristojnosti institucije, kateri pripada, ali ki poslujejo s to institucijo, uradnik ne sme imeti niti pridobiti, neposredno ali posredno, deleža take vrste ali obsega, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog.

▼M112

Člen 12

Uradnik se vzdrži kakršnih koli dejanj ali obnašanja, ki bi njegov položaj lahko kazali v slabi luči.

▼M112

Člen 12a

1.  Uradniki se vzdržijo vseh oblik psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja.

2.  Uradnik, ki je žrtev psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja, ne utrpi nobenih škodljivih posledic s strani institucije. Uradnik, ki je pričal o psihičnem nasilju ali spolnem nadlegovanju, s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal pošteno.

3.  „Psihično nasilje“; pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe.

4.  „Spolno nadlegovanje“; pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, na katero je usmerjeno, ne želi, in katerega namen ali učinek je užaliti to osebo ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje. Spolno nadlegovanje se šteje za diskriminacijo na podlagi spola.

Člen 12b

1.  Ob upoštevanju člena 15 mora uradnik, ki se želi vključiti v zunanjo dejavnost, plačano ali neplačano, ali ki želi opraviti kakršno koli nalogo zunaj Skupnosti, najprej dobiti dovoljenje organa za imenovanja. Dovoljenja ne dobi samo v primeru, ko je dejavnost ali naloga taka, da bi vplivala na opravljanje uradnikih nalog ali ni združljiva z interesi institucije.

2.  Uradnik obvesti organ za imenovanja o vsaki spremembi dovoljene zunanje dejavnosti ali naloge, do katere pride po tem, ko je organ za imenovanja že zaprosil za dovoljenje po odstavku 1. Dovoljenje se lahko prekliče, če dejavnost ali naloga ne izpolnjuje več pogojev iz zadnjega stavka odstavka 1.

▼B

Člen 13

Uradnik mora obvestiti organ za imenovanja svoje institucije o zaposlitvi ali delu svojega zakonca. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uradnika, in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom odloči, ali naj uradnik ►M112  obdrži delovno mesto ali se premesti na drugo delovno mesto ◄ .

▼M112 —————

▼M112

Člen 15

1.  Uradnik, ki namerava kandidirati za javno funkcijo, o tem obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja glede na interes službe odloči, ali naj zadevni uradnik:

2.  Na javno funkcijo izvoljeni ali imenovani uradnik o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme eno od odločitev iz odstavka 1 glede na interes službe, pomembnost funkcije, dolžnosti te funkcije in osebne prejemke ter povračila stroškov, ki nastanejo pri opravljanju teh nalog. Če mora uradnik vzeti dopust iz osebnih razlogov ali se mu dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega, traja dopust ali delo s krajšim delovnim časom toliko časa kot uradnikov mandat.

Člen 16

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati plačano ali neplačano poklicno dejavnost, o tem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku bodisi prepove ali dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Institucija sporoči svojo odločitev v tridesetih dneh po tem, ko je o tem obveščena in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot molk organa, ki pomeni sprejetje.

Člen 17

1.  Uradnik se vzdrži vsakega nedovoljenega razkritja informacij, ki jih dobi v okviru službenih dolžnosti, razen če te niso že javno objavljene ali dostopne javnosti.

2.  Ta obveznost velja tudi potem, ko preneha delati.

▼M112

Člen 17a

1.  Uradnik ima pravico do svobode izražanja, pri čemer mora spoštovati načela lojalnosti in nepristranskosti.

2.  Brez poseganja v člena 12 in 17 mora uradnik, ki namerava sam ali skupaj z drugimi objaviti ali sprožiti objavo katere koli zadeve v zvezi z delom Skupnosti, o tem predhodno obvestiti organ za imenovanja.

Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da bi ta zadeva verjetno resno škodila legitimnim interesom Skupnosti, uradnika v tridesetih delovnih dneh po prejemu informacije pisno obvesti o svoji odločitvi. Če v določenem roku obvestila o taki odločitvi ni, se šteje, da organ za imenovanja temu ne ugovarja.

▼M112

Člen 18

1.  Vse pravice, izhajajoče iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Skupnosti, na dejavnosti katere se taki pisni izdelki ali delo nanašajo. Skupnosti imajo pravico dobiti avtorske pravice za tako delo.

2.  Vsak izum, ki ga ustvari uradnik pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njim, je nesporno last Skupnosti. Institucija lahko na lastne stroške in v imenu Skupnosti v vseh državah zaprosi in pridobi patente za ta izum. Vsak izum, povezan z delom Skupnosti, ki ga ustvari uradnik v letu po prenehanju delovnega razmerja, se šteje za izum, ustvarjen pri opravljanju njegovih nalog ali v povezavi z njim, razen če ni dokazano drugače. Kadar se izumi patentirajo, se navede ime izumitelja ali izumiteljev.

3.  Uradniku, ki je avtor patentiranega izuma, lahko institucija v ustreznih primerih dodeli nagrado, katere višino določi sama.

▼B

Člen 19

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Skupnosti in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropskih skupnosti ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca ene od treh Evropskih skupnosti.

Člen 20

Uradnik stanuje v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki še omogoča neovirano opravljanje dela. ►M112  Organ za imenovanja obvesti o svojem naslovu in mu nemudoma sporoči vsako spremembo naslova. ◄

Člen 21

Uradnik ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje svojim nadrejenim; odgovoren je za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene.

Uradnik, ki vodi kateri koli oddelek službe, je odgovoren svojim nadrejenim v zvezi z dodeljenimi pooblastili in izvajanjem navodil, ki jih izda. Odgovornost njegovih podrejenih ga nikakor ne odvezuje lastne odgovornosti.

▼M112 —————

▼M112

Člen 21a

1.  Uradnik, ki dobi navodila, za katera meni, da so nepravilna ali bi lahko povzročila resne težave, o tem obvesti neposredno nadrejenega, ki mu, če je obvestilo v pisni obliki, odgovori pisno. Ob upoštevanju odstavka 2 in če neposredno nadrejeni potrdi navodila, uradnik pa je prepričan, da ta potrditev ni razumen odgovor na njegov pomislek, pisno vprašanje predloži naslednjemu nadrejenemu. Če slednji pisno potrdi navodila, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakoniti ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov.

2.  Če neposredno nadrejeni meni, da je treba navodila izvršiti takoj, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakonite ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov. Na uradnikovo zahtevo mora neposredno nadrejeni dati taka navodila v pisni obliki.

▼B

Člen 22

Uradnik mora v celoti ali delno popraviti škodo, ki jo utrpijo Skupnosti, če je pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njihovim opravljanjem zagrešil hujšo kršitev.

Organ za imenovanja izda obrazložen sklep v skladu z disciplinskim postopkom.

Sodišče Evropskih skupnosti je neomejeno pristojno za reševanje sporov iz te določbe.

▼M112

Člen 22a

1.  Uradnik, ki pri opravljanju nalog ali v povezavi z njimi izve za dejstva, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, vključno z goljufijo ali korupcijo, ki škodi interesom Skupnosti, ali o ravnanju v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov Skupnosti, o tem nemudoma obvesti svojega neposredno nadrejenega ali svoj Generalni direktorat ali, če sem mu zdi to koristno, generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF).

Informacije iz prvega pododstavka morajo biti dane pisno.

Ta odstavek se uporablja tudi v primeru, ko član institucije ali katera koli druga oseba, ki je v službi ali opravlja delo za institucijo, hudo krši podobne obveznosti.

2.  Vsak uradnik, ki dobi informacije iz odstavka 1, nemudoma posreduje OLAF vse dokaze, za katere ve in na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nepravilnosti iz odstavka 1.

3.  Zaradi posredovanja informacij iz odstavkov 1 in 2 uradnik s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno.

4.  Odstavki 1 do 3 ne veljajo za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

Člen 22b

1.  Uradnik, ki razkrije informacije, opredeljene v členu 22a, predsedniku Komisije ali Računskega sodišča ali Sveta ali Evropskega parlamenta ali Evropskemu varuhu človekovih pravic, s strani institucije, ki ji pripada, ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da sta izpolnjena oba spodaj navedena pogoja:

2.  Rok iz odstavka 1 se ne uporabi, kadar uradnik lahko dokaže, da je glede na vse okoliščine zadeve nerazumen.

3.  Odstavka 1 in 2 ne veljajta za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

▼B

Člen 23

Posebne pravice in imunitete uradnikov se odobrijo samo v interesu Skupnosti. Ob upoštevanju ►M15  Protokola o ◄ posebnih pravicah in imunitetah uradniki niso oproščeni izpolnjevanja svojih zasebnih dolžnosti ali spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih predpisov.

Kadar se posebne pravice in imunitete spodbijajo, zadevni uradnik nemudoma obvesti organ za imenovanja.

Prepustnice, predvidene ►M15  v Protokolu o ◄ posebnih pravicah in imunitetah, se izdajo uradnikom iz ►M112  razredov AD 12 do AD 16 ◄ in enakovrednih razredov. ►M39  Če je to v interesu službe, se s posebnim sklepom organa za imenovanja taka prepustnica lahko izda uradnikom iz drugih razredov, katerih kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic. ◄

Člen 24

►M15  Skupnosti pomagajo vsakemu uradniku ◄ , zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.

►M15  Uradniku solidarno povrnejo ◄ tako nastalo škodo, kolikor je ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti in mu nadomestila ni uspelo dobiti od osebe, ki je povzročila škodo.

▼M112

Člen 24a

▼M23

►M112  Skupnosti omogočajo ◄ se tako dodatno izobraževanje in usposabljanje uradnikov, ki je združljivo s pravilnim delovanjem službe in je v skladu z njenimi lastnimi interesi.

Tako izobraževanje in usposabljanje se upošteva pri kariernem napredovanju.

Člen ►M112  24b ◄

Uradniki imajo pravico združevanja; zlasti so lahko člani sindikatov ali združenj evropskih uradnikov.

▼B

Člen 25

▼M112

Uradniki lahko vložijo zahteve glede zadev iz teh Kadrovskih predpisov pri organu za imenovanja v svoji instituciji.

▼B

O vsaki odločitvi, sprejeti po teh kadrovskih predpisih, ki se nanaša na nekega posameznika, je ta uradnik takoj pisno obveščen. V vsaki odločitvi, ki ima za uradnika škodljive posledice, morajo biti navedeni utemeljeni razlogi.

▼M112

Posebne odločbe glede imenovanja, zaposlitve, napredovanja, premestitve, določitve upravnega statusa in prenehanja delovnega razmerja uradnika se objavijo v instituciji, ki ji uradnik pripada. Objava je primerno obdobje dostopna vsem uslužbencem.

▼B

Člen 26

Osebni spis uradnika obsega:

Dokumenti se vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu; institucija dokumentov iz pododstavka (a) ne more uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo.

Dokaz o tem, da je uradnik seznanjen z dokumentom, je njegov podpis na njem, če pa to ni mogoče, se obveščanje opravi s priporočeno pošiljko ►M112  na zadnji naslov, ki ga je sporočil uradnik ◄ .

▼M112

V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegove politične, sindikalne, filozofske ali verske dejavnosti ali prepričanj, niti njegovega rasnega ali narodnostnega porekla ali spolne usmerjenosti.

Vendar pa prejšnji odstavek ne prepoveduje, da se v spis vložijo upravni akti in dokumenti, ki jih uradnik pozna, in so nujni za izvajanje teh Kadrovskih predpisov.

▼B

Za vsakega uradnika se vodi le en osebni spis.

Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu ►M112  in jih kopira ◄ .

Osebni spis je zaupen, vpogled vanj je mogoč le v pisarnah uprave ►M112  ali na varnem elektronskem mediju ◄ . Lahko pa se pošlje Sodišču Evropskih skupnosti, če se ►M112  ————— ◄ začne postopek v zvezi z uradnikom.

▼M112

Člen 26a

Uradnik ima pravico seznaniti se s svojo zdravstveno kartoteko v skladu z ureditvijo, ki jo določijo institucije.

▼B

NASLOV III

URADNIŠKA KARIERA

POGLAVJE 1

Zaposlovanje

Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Skupnosti.

▼M112 —————

▼B

Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Člen 28

Uradnik je lahko imenovan, le pod pogojem, da:

▼M112

Člen 29

1.  Pred zasedbo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preuči:

in nato uporabi natečajne postopke na podlagi bodisi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za bodoče zaposlovanje.

2.  Za zaposlovanje visokih uradnikov (generalni direktorji ali njim enakovredni v razredu AD 16 ali AD 15 in direktorji ali njim ustrezni v razredu AD 15 ali AD 14) in v izjemnih primerih tudi za zaposlovanje na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebne kvalifikacije, lahko organ za imenovanja sprejme postopek, ki se razlikuje od natečajnega postopka.

3.  Institucije lahko za vsako zadevno institucijo organizirajo notranje natečaje na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji.

Na teh natečajih lahko sodelujejo le začasni uslužbenci te institucije, zaposleni v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti. Pri teh natečajih morajo institucije zahtevati, da je uslužbenec najmanj deset let zaposlen kot začasni uslužbenec in se je kot tak zaposlil na podlagi postopka izbire, ki zagotavlja, da so bili uporabljeni enaki standardi izbire kot za uradnike po členu 12(4) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Z odstopanjem od odstavka (1)(a) tega člena organ za imenovanja institucije, ki je zaposlila začasnega uslužbenca, pred zasedbo prostega delovnega mesta v tej instituciji sočasno s kandidati, ki so bili uspešni na teh notranjih natečajih, obravnava premestitve uradnikov znotraj institucije.

4.  Evropski parlament vsakih pet let organizira notranji natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji, v skladu s pogoji, določenimi v drugem pododstavku odstavka 3.

▼B

Člen 30

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od teh kandidatov se imenujejo na prazna delovna mesta.

▼M112

Člen 31

1.  Izbrani kandidati so imenovani v razred funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.

2.  Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Razred v obvestilu o natečaju določi institucija v skladu z naslednjimi merili:

Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se pri zaposlovanju uradnikov lahko upoštevajo v Skupnosti prevladujoči pogoji na trgu dela.

3.  Ne glede na odstavek (2) institucija lahko, kadar je to primerno, dovoli organiziranje natečaja za razrede AD 9, AD 10, AD 11 ali, v izjemnih primerih, za razred AD 12. Skupno število kandidatov, imenovanih na prosta delovna mesta v teh razredih, ne sme preseči 20 % skupnega letnega števila imenovanj v funkcionalno skupino AD v skladu z drugim odstavkom člena 30.

▼B

Člen 32

Novo zaposleni uradnik se razporedi na prvo stopnjo v svojem razredu.

▼M112

Organ za imenovanja lahko odobri dodatno prednost glede na delovno dobo, ki ne sme presegati štiriindvajset mesecev, upoštevaje njegove poklicne izkušnje. Za uveljavitev tega člena se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi.

▼M85

Začasni uslužbenci, razvrščeni v razrede po merilih za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme institucija, ohranijo delovno dobo v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za uradnike v istem razredu takoj po koncu dela za določen čas.

▼B

Člen 33

Pred imenovanjem uspešni kandidat opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 28(e).

▼M39

Če je po opravljenem zdravniškem pregledu, predvidenem v prvem odstavku, izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat v dvajsetih dneh po tem, ko ga institucija uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, ki jih med uradnimi zdravniki institucije izbere organ za imenovanja. Zdravstvena komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravstveni komisiji predloži mnenje zdravnika, ki ga sam izbere. Če mnenje zdravstvene komisije potrdi ugotovitve zdravniškega pregleda, predvidenega v prvem odstavku, mora 50 % honorarja in nastalih stroškov plačati kandidat.

▼M85

Člen 34

1.   ►M112  Preden se lahko stalno zaposlijo, opravijo uradniki devetmesečno poskusno dobo. ◄

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni skupaj ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas.

2.  Poročilo o oceni delavca na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli v času poskusne dobe, če je njegovo delo očitno neustrezno.

Po prejemu tega poročila ima delavec pravico, da v roku osmih dni predloži pisna pojasnila. Delavčev neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki se v treh tednih s skupnim odborom za poročila posvetuje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Organ za imenovanja lahko odloči, da delavca, ki je na poskusnem delu, odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer ima delavec enomesečni odpovedni rok; delovno razmerje pa ne sme trajati dlje od običajne poskusne dobe.

V izjemnih okoliščinah organ za imenovanja vendarle lahko odobri nadaljevanje poskusne dobe in delavca razporedi v drug oddelek. V tem primeru mora nova razporeditev trajati najmanj šest mesecev; upošteva se omejitve iz odstavka 4.

3.  Najpozneje mesec dni pred pretekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti delavca na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in obnašanju v službi. Po prejemu tega poročila ima delavec na poskusnem delu pravico, da v roku osmih dni predloži pisna pojasnila.

Če poročilo priporoča odpust ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe, delavčev neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v roku treh tednov posvetuje s skupnim odborom za poročila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Delavca na poskusnem delu, čigar delo ni bilo ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti. Vendar pa lahko organ za imenovanja v izjemnih okoliščinah podaljša poskusno dobo za največ šest mesecev in delavca na poskusnem delu po možnosti razporedi v drug oddelek.

4.  Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.

5.  Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni delavec na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

6.  Odstavki 2, 3, 4 in 5 se ne uporabijo za uradnike, ki so odstopili pred koncem poskusne dobe.

▼B

POGLAVJE 2

Upravni status

Člen 35

Uradnikom se dodeli eden od naslednjih upravnih statusov:

▼M112

▼B

Oddelek 1

AKTIVNA ZAPOSLITEV

Člen 36

Aktivno zaposleni uradnik je tisti, ki opravlja naloge na delovnem mestu, na katero je bil imenovan ali začasno dodeljen pod pogoji iz naslova IV.

Oddelek 2

NAPOTITEV

Člen 37

▼M23

Napoteni uradnik ►M56  je zaposleni uradnik ◄ , ki se z odločitvijo organa za imenovanja:

▼M56

▼B

Napoteni uradnik še naprej uživa vse pravice pod pogoji iz členov 38 in 39, prav tako zanj še naprej veljajo vse dolžnosti uradnika njegove matične institucije. ►M23  Ob upoštevanju določb tretjega odstavka člena 77 glede pokojnine se za napotene uradnike iz druge alinee točke (a) prvega odstavka uporabljajo tiste določbe, ki veljajo za uradnika iz istega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je napoten. ◄

▼M112

Vsak uradnik, ki je aktivno zaposlen ali na dopustu iz osebnih razlogov lahko zaprosi za, ali se mu ponudi, napotitev v interesu službe. Po uradnikovi napotitvi se dopust iz osebnih razlogov konča.

▼B

Člen 38

Napotitev zaradi službenih razlogov urejajo naslednja pravila:

▼M23

▼B

Člen 39

Napotitev na uradnikovo lastno zahtevo urejajo naslednja pravila:

▼M23

▼M112

▼M23

▼B

Oddelek 3

DOPUST IZ OSEBNIH RAZLOGOV

Člen 40

1.  V izjemnih okoliščinah in na lastno zahtevo lahko zaposleni uradnik ►M56  dobi neplačan dopust ◄ zaradi osebnih razlogov.

▼M112

2.  Brez poseganja v določbe člena 15 tak dopust ne sme presegati enega leta. Dopust se lahko podaljša.

Podaljšanja ne smejo preseči enega leta. V času celotne uradnikove kariere seštevek dopustov iz osebnih razlogov ne sme preseči petnajstih let.

Če pa uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko:

se dopust lahko podaljša brez omejitev, pod pogojem, da so ob vsakokratnem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za odobritev dopusta.

▼B

3.  Med dopustom uradnik ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu; pravice uradnika iz sistema socialne varnosti, predvidene v členih 72 in 73, ter pokrivanje tveganj po tem sistemu mirujejo.

▼M39

►M112  Vendar uradnik, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek. Zavarovanje v skladu s členom 73 je mogoče le, če je pridobljeno v skladu s členom 72. Prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo. ◄ Poleg tega uradnik, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic za največ eno leto, če sam plača prispevke v višini trikratne stopnje iz ►M56  člena 83(2); prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za uradnikov razred in stopnjo ◄ .

▼B

4.  Dopust iz osebnih razlogov urejajo naslednja pravila:

▼M23

▼B

Oddelek 4

NEAKTIVNI STATUS

Člen 41

1.  Uradnik z neaktivnim statusom je tisti, ki postane zaradi zmanjšanja števila delovnih mest v instituciji presežni delavec.

2.  O zmanjšanju števila delovnih mest v določenem razredu odloči ustrezen proračunski organ po proračunskem postopku.

Po posvetovanju s skupnim odborom se organ za imenovanja odloči, na katere vrste delovnih mest se bodo taki ukrepi nanašali.

Organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom sestavi seznam s temi ukrepi prizadetih uradnikov, pri čemer upošteva sposobnosti, učinkovitost, obnašanje v službi, družinske razmere in delovno dobo uradnikov. Vsak uradnik, zaposlen na enem od delovnih mest iz prejšnjega pododstavka, ki izrazi željo, da se mu dodeli neaktivni status, se samodejno uvrsti na ta seznam.

Neaktivni status se uradnikom s seznama dodeli z odločitvijo organa za imenovanja.

3.  V času, ko ima uradnik tak status, ne opravlja nalog in ne uživa pravic do osebnih prejemkov ali povišanja v stopnji, čeprav še naprej, za obdobje največ petih let, pridobiva pravice do starostne pokojnine na podlagi plače za svoj razred in stopnjo.

Dve leti po datumu dodelitve neaktivnega statusa ima uradnik prednost pri ponovni zaposlitvi na katerem koli prostem ali novo odprtem delovnem mestu v njegovi ►M112  funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če ima zanj ustrezne kvalifikacije.

Uradnik z neaktivnim statusom prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

▼M23

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega pododstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata celotni zadnji uradnikov osebni prejemek, ki je izračunan po tabeli plač, veljavni prvi dan tistega meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

▼M62

Uradnik predloži zahtevana pisna dokazila in obvesti institucijo o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na njegovo pravico.

▼M112

Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Vendar pa se nadomestilo in celotni zadnji osebni prejemek iz četrtega pododstavka tega člena ►C2  ponderirata po stopnji iz člena 3(5)(a) Priloge XI, ◄ določeni za državo članico, za katero prejemnik dokaže, da v njej prebiva, pod pogojem, da je to država članica, v kateri je bil prejemnikov zadnji kraj zaposlitve. Če v takih primerih valuta države članice ni evro, se nadomestilo izračuna na podlagi menjalnih tečajev, predvidenih v členu 63 teh kadrovskih predpisov.

▼B

4.  Ob koncu upravičenosti do nadomestila se od uradnika zahteva, da odstopi. Kadar je to primerno, prejema starostno pokojnino, predvideno v sistemu pokojninskega zavarovanja.

5.  Uradnik, ki mu pred iztekom dveletnega obdobja iz odstavka 3 ponudijo njegovemu razredu ustrezno delovno mesto, on pa ga brez razloga odkloni, lahko po tem, ko je bilo opravljeno posvetovanje s skupnim odborom, izgubi pravice po zgornjih določbah, od njega pa se zahteva, da odstopi.

Oddelek 5

DOPUST ZARADI SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA

Člen 42

Uradniku, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka ali na vojaške vaje ali ki ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, se dodeli status „dopust zaradi služenja vojaškega roka“.

Uradnik, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka, ne dobiva osebnih prejemkov, obdrži pa pravico do povišanja v stopnji in napredovanja po teh kadrovskih predpisih. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Uradnik, ki ga pokličejo na vojaške vaje ali ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, med vajami ali ponovnim služenjem še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih se odšteje znesek, ki ga prejema kot plačilo za služenje vojski.

▼M112

Oddelek 6

STARŠEVSKI ALI DRUŽINSKI DOPUST

Člen 42a

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do šestmesečnega starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejmejo institucije, se trajanje dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se njegovo trajanje, predvideno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom je uradnik upravičen do nadomestila v višini ►M122  878,32 EUR ◄ mesečno ali do 50 % tega zneska, če dopust izrabi tako, da dela s polovičnim delovnim časom, ne sme pa opravljati nobenega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, predviden v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo ►M122  1 171,09 EUR ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom. Znesek iz tega člena se prilagaja skladno z osebnimi prejemki.

Člen 42b

V primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti uradnikovega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ima uradnik pravico do družinskega dopusta brez osnovne plače. V času celotne uradnikove kariere seštevek takih dopustov ne sme preseči devetih mesecev.

Uporablja se drugi odstavek člena 42a.

▼B

POGLAVJE 3

Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje

▼M112

Člen 43

Najmanj enkrat na dve leti se za vsakega uradnika pripravi periodično poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija v skladu s členom 110. Vsaka institucija predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku poročanja, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za uradnike iz funkcionalne skupine AST, ki so razvrščeni v razred 4 ali višji, je v poročilu lahko tudi mnenje, ali bi bil, na podlagi delovne uspešnosti, sposoben opravljati funkcijo upravljavca.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico dati vsa ustrezna pojasnila.

▼B

Člen 44

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda.

▼M112

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in pod pogojem, da je svoje nove naloge prvih devet mesecev opravljal uspešno, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. Zaradi tega povišanja se njegova osnovna mesečna plača zviša za odstotek med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je zvišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se osnovna plača zviša tako, da dobiva razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.

▼M112

Člen 45

1.  O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Opravi se z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o dobrem znanju v skladu s členom 28(f) in, kadar je to primerno, raven odgovornosti.

2.  Pred prvim napredovanjem po zaposlitvi morajo uradniki izkazati sposobnost delati v tretjem od jezikov iz člena 314 Pogodbe ES. Institucije sporazumno sprejmejo skupna pravila za izvajanje tega odstavka. Ta pravila zahtevajo, da imajo uradniki dostop do usposabljanja v tretjem jeziku in določajo podrobno ureditev za ocenjevanje uradnikove sposobnosti delati v tretjem jeziku, v skladu s členom 7(2)(d) Priloge III.

Člen 45a

1.  Z odstopanjem od člena 5(3)(b) in (c) je uradnik iz funkcionalne skupine AST, od razreda 5, lahko imenovan na delovno mesto v funkcionalni skupini AD, pod pogojem, da:

2.  Organ za imenovanja pripravi predlog seznama uradnikov iz AST, izbranih, da sodelujejo v prej omenjenem programu usposabljanja na podlagi njihovih periodičnih poročil iz člena 43 in stopnje izobrazbe in usposobljenosti ter ob upoštevanju potreb službe. Predlog se predloži skupnemu odboru, ki da mnenje.

Odbor lahko zasliši uradnike, ki so prosili za sodelovanje v navedenem programu usposabljanja, in zastopnike organa za imenovanja. Z večino glasov sprejme utemeljeno mnenje o seznamu, ki ga pripravi organ za imenovanja. Organ za imenovanja določi seznam uradnikov, ki so upravičeni do sodelovanja v navedenem programu usposabljanja.

3.  Imenovanje na delovno mesto v funkcionalni skupini AD ne vpliva na razred in stopnjo, ki ju zaseda uradnik ob imenovanju.

4.  Število imenovanj na delovna mesta v funkcionalni skupini AD, kakor določajo odstavki (1) do (3) tega člena, ne sme preseči 20 % skupnega števila imenovanj, ki se v enem letu opravijo v skladu z drugim odstavkom člena 30.

5.  Institucije sprejmejo splošne predpise za izvajanje tega člena v skladu s členom 110.

Člen 46

Uradnik, imenovan v višji razred v skladu s členom 45, se razporedi na začetno stopnjo tega razreda. Vendar pa se uradniki iz razredov AD 9 do AD 13, ki opravljajo delo vodje enote in so imenovani v višji razred v skladu s členom 45, razporedijo na drugo stopnjo novega razreda. Enako velja za vsakega uradnika, ki:

▼B

POGLAVJE 4

Prenehanje delovnega razmerja

Člen 47

Delovno razmerje preneha z:

Oddelek 1

ODSTOP

Člen 48

Uradnik, ki želi odstopiti, pisno navede svojo nedvoumno namero, da bo nepreklicno prenehal delati v instituciji.

Organ za imenovanje sprejme odločitev o potrditvi odstopa v enem mesecu po prejemu pisne odpovedi. ►M23  Lahko pa odstop odkloni, če na dan prejema pisne odpovedi teče proti uradniku disciplinski postopek ali če se tak postopek začne v naslednjih tridesetih dneh. ◄

▼M112

Odstop začne veljati na dan, ki ga določi organ za imenovanja; navedeni dan ne sme biti več kot tri mesece po datumu, ki ga je v pisni odpovedi predlagal uradnik iz funkcionalne skupine AD in več kot en mesec v primeru uradnikov iz funkcionalne skupine AST.

▼B

Oddelek 2

OBVEZNI ODSTOP

Člen 49

Od uradnika se lahko zahteva odstop le, kadar preneha izpolnjevati pogoje, določene v členu 28(a), ali ►M23  v primerih, predvidenih v členih ►M112  ————— ◄ 39, 40 in 41(4) in (5) ter v drugem odstavku člena 14 Priloge VIII. ◄

Organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep o zahtevanem odstopu uradnika po posvetovanju s skupnim odborom in zaslišanju uradnika.

Oddelek 3

UPOKOJITEV V INTERESU SLUŽBE

Člen 50

S sklepom organa za imenovanja se v interesu službe lahko upokoji ►M112  visoki uradnik, opredeljen v členu 29(2) ◄ .

Taka upokojitev ni disciplinski ukrep.

Tako upokojeni uradnik, ki ni razporejen na drugo delovno mesto v ►M112  ————— ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, prejema nadomestilo, ki se izračuna v skladu s Prilogo IV.

▼M23

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega odstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata skupni znesek zadnjega uradnikovega osebnega prejemka, ki se izračuna po tabeli plač, veljavni prvi dan meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

▼M112

Zadevna oseba mora na zahtevo predložiti pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na to upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Smiselno se uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek člena 45 iz Priloge VIII.

▼B

Če je uradnik ob prenehanju upravičenosti do nadomestila star 55 let, ima pravico do prejemanja pokojnine brez znižanja po členu 9 Priloge VIII.

Oddelek 4

▼M112

POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE NESPOSOBNOSTI

Člen 51

1.  Vsaka institucija določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti. Ko so postopki izčrpani, se uradnika, ki se na podlagi zaporednih periodičnih poročil iz člena 43 izkaže za nesposobnega opravljati naloge, lahko odpusti, degradira ali razporedi v nižjo funkcionalno skupino v isti ali v nižji razred.

2.  V vsakem predlogu za uradnikov odpust, degradiranje ali razporeditev v nižjo funkcionalno skupino se navedejo razlogi, na katerih temelji, zadevni uradnik pa mora biti o njem obveščen. Predlog organa za imenovanja se predloži skupnemu svetovalnemu odboru iz člena 9(6).

3.  Uradnik ima pravico dobiti svoj popoln osebni spis in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe mora imeti vsaj petnajst dni od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisne pripombe. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko pokliče priče.

4.  Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

5.  Ob upoštevanju predloga po odstavku 2 in vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič, sprejme skupni svetovalni odbor z večino glasov obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. Mnenje pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

Organ za imenovanja najprej zasliši uradnika in sprejme odločitev v dveh mesecih po prejemu mnenja skupnega svetovalnega odbora. Odločitev mora obrazložiti. Navede datum, ko začne veljati.

6.  Zaradi nesposobnosti odpuščeni uradnik ima v obdobju, določenem v členu 7, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpusta, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik odstopi po začetku postopka iz odstavka 1, 2 in 3 ali je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se znesek tega odšteje o zgoraj navedenega nadomestila.

7.  Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 6 je:

8.  Uradnik, ki je zaradi nesposobnosti degradiran ali razporejen v nižjo funkcionalno skupino, lahko po šestih letih zaprosi, da se iz njihovega osebnega spisa izbrišejo vse navedbe tega ukrepa.

9.  Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek, predviden v tem členu, ne konča s sprejetjem odločitve o odpustu, degradiranju ali razporeditvi uradnika v nižjo funkcionalno skupino.

▼B

Oddelek 5

UPOKOJITEV

▼M112

Člen 52

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:

▼B

Člen 53

Če invalidska komisija ugotovi, da za uradnika veljajo določbe člena 78, ►M62  se samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem organ za imenovanja prizna njegovo trajno nezmožnost za delo. ◄

Oddelek 6

ČASTNI POLOŽAJ

Člen 54

Ob prenehanju delovnega razmerja se lahko uradniku s sklepom organa za imenovanja dodeli častni položaj v njegovem ►M112  razredu ali naslednjem višjem razredu ◄ .

Tak častni položaj ne prinaša nobenih denarnih nadomestil.

NASLOV IV

DELOVNI POGOJI URADNIKOV

POGLAVJE 1

Delovni čas

Člen 55

Aktivno zaposleni uradniki so ves čas na razpolago svoji instituciji.

Vendar pa običajni delovni teden ne presega ►M23  42 ◄ ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja. V enakih mejah lahko organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev določi delovni čas nekaterih skupin uradnikov, ki opravljajo posebne naloge.

▼M22

Poleg tega se lahko od uradnika ►M31  ————— ◄ zahteva, da zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov ostane v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma izven rednega delovnega časa. Institucija določi podrobnejša pravila za uporabo tega odstavka po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev.

▼M112

Člen 55a

1.  Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje, da dela z delovnim časom, krajšim od polnega.

Organ za imenovanja to lahko dovoli, če je združljivo z interesi službe.

2.  Uradnik lahko dobi tako dovoljenje v naslednjih primerih:

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali po petinpetdesetem letu starosti lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.

3.  Organ za imenovanja mora na uradnikovo zahtevo odgovoriti v 60 dneh.

4.  Pravila, ki urejajo delo s krajšim delovnim časom, in postopek odobritve so določeni v Prilogi IVa.

▼M112

Člen 55b

Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom v obliki delitve delovnega mesta na delovnih mestih, ki jih kot ustrezne za ta namen določi organ za imenovanja. Dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom z delitvijo delovnega mesta ni časovno omejeno. V interesu službe pa ga organ za imenovanja lahko prekliče s šestmesečnim odpovednim rokom. Organ za imenovanja lahko z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom prav tako prekliče dovoljenje, če za to zaprosi zadevni uradnik. V tem primeru se uradnik lahko premesti na drugo delovno mesto.

Uporabljata se člen 59a in člen 3 Priloge IVa, razen tretjega stavka odstavka 2.

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo tega člena.

▼B

Člen 56

Od uradnika se ne sme zahtevati nadurnega dela, razen v nujnih primerih ali zaradi izjemnega obsega dela; nočno delo in delo ob nedeljah ali praznikih se lahko dovoli le skladno s postopkom, ki ga določi organ za imenovanja. ►M23  Skupno trajanje nadurnega dela, ki se ga lahko zahteva od uradnika, ne sme presegati 150 ur v obdobju šestih mesecev. ◄

Uradniki iz ►M112  funkcionalne skupine AD in funkcionalne skupine AST 5 do 11 ◄ nimajo pravice do nadomestila ali osebnega prejemka za nadurno delo.

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz ►M112  razreda AST 1 do AST 4 ◄ pravico do kompenzacijskega dopusta ali do osebnega prejemka, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je delal prek polnega delovnega časa.

▼M22

Člen 56a

Uradnik, ►M30  ————— ◄ od katerega se pričakuje, da redno dela ponoči, ob sobotah, nedeljah ali praznikih, ima pravico do posebnih dodatkov za izmensko delo, ki ga institucija zahteva zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov in obravnava kot običajno in stalno.

▼M30

Svet na predlog Komisije, predložen po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, ter njihove stopnje in pogoje dodeljevanja.

▼M22

Običajni delovni čas uradnika, ki opravlja izmensko delo, ne sme biti daljši od običajnega skupnega letnega delovnega časa.

Člen 56b

Uradnik ►M31  ————— ◄ ima pravico do posebnih dodatkov, če organ za imenovanja zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov odloči, da mora biti izven običajnega delovnega časa v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma.

▼M31

Svet na predlog Komisije, predložen po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, ter njihove stopnje in pogoje dodeljevanja.

▼M112

Člen 56c

Nekaterim uradnikom se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

Svet na predlog Komisije, predložen po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise, določi kategorije prejemnikov ter stopnje in pogoje dodeljevanja teh posebnih dodatkov.

▼B

POGLAVJE 2

Dopust

Člen 57

Uradniki imajo pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiriindvajset in največ trideset delovnih dni v koledarskem letu, skladno s pravili, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo institucije Skupnosti.

Poleg tega letnega dopusta lahko uradnik izjemoma na svojo prošnjo dobi izredni dopust. Pravila za tak dopust so določena v Prilogi V.

▼M112

Člen 58

Nosečnice imajo poleg dopusta, predvidenega v členu 57, ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do dvanajstih tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva prizadetega otroka traja štiriindvajset tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem štiriintridesetega tedna nosečnosti.

▼B

Člen 59

▼M112

1.  Uradniku, ki predloži dokazilo, da ne more opravljati dela zaradi bolezni ali nesreče, pripada pravica do bolniškega dopusta.

Uradnik obvesti institucijo o nezmožnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in obenem navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kakor tri dni, predloži zdravniško potrdilo. To potrdilo je treba poslati najkasneje peti dan odsotnosti z dela, velja datum poštnega žiga. V nasprotnem primeru in razen če potrdila ne pošlje zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, se uradnikova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena.

Uradnik je lahko kadar koli napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija. Če pregleda ni mogoče opraviti zaradi razlogov na strani uradnika, se njegova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena od datuma, ko bi moral opraviti pregled.

Če se na pregledu ugotovi, da uradnik lahko opravlja delo, se ob upoštevanju spodnjega pododstavka njegova odsotnost z dela od datuma pregleda šteje kot neupravičena.

Če meni, da ugotovitve zdravniškega pregleda, ki ga organizira organ za imenovanja, niso medicinsko utemeljene, lahko uradnik sam, ali v njegovem imenu zdravnik, pri instituciji v dveh dneh vloži zahtevo, da se zadeva predloži neodvisnemu zdravniku, ki da mnenje.

Institucija nemudoma pošlje zahtevo drugemu zdravniku, o katerem se dogovorita uradnikov zdravnik in uradni zdravnik institucije. Če se v petih dneh po zahtevi o tem ne dogovorita, institucija izbere osebo s seznama neodvisnih zdravnikov, ki se v ta namen pripravi vsako leto v soglasju z organom za imenovanja in odborom uslužbencev. Uradnik lahko v dveh delovnih dneh vloži ugovor na izbiro institucije, nakar institucija s seznama izbere drugo osebo, ta izbira je dokončna.

Po posvetovanju z uradnikovim zdravnikom in uradnim zdravnikom institucije da neodvisni zdravnik mnenje, ki je zavezujoče. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju potrdi ugotovitve pregleda, ki ga je organizirala institucija, se odsotnost z dela od datuma pregleda dalje šteje kot neopravičena. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju ne potrdi ugotovitev navedenega pregleda, se odsotnost z dela za vse namene šteje kot opravičena.

2.  Če je v obdobju dvanajstih mesecev uradnik zaradi bolezni odsoten več kakor dvanajst dni skupaj in traja posamezna odsotnost do tri dni, mora za vsako nadaljnjo bolniško odsotnost predložiti zdravniško potrdilo. Njegova odsotnost se od trinajstega dne dalje šteje kot neopravičena zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila.

3.  Brez poseganja v uporabo pravil o disciplinskem postopku se, kadar je to primerno, vsaka na podlagi odstavkov 1 in 2 neopravičena odsotnost odšteje od letnega dopusta zadevnega uradnika. Če uradnik ni več upravičen do dopusta, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

4.  Organ za imenovanja lahko seznani invalidsko komisijo s primerom vsakega uradnika, ki je bil v zaporednih treh letih več kot dvanajst mesecev na bolniškem dopustu.

5.  Po zdravniškem pregledu pri uradnem zdravniku institucije se lahko od uradnika zahteva, da gre na bolniški dopust, če je to potrebno zaradi njegovega zdravstvenega stanja ali če član njegovega gospodinjstva zboli za nalezljivo boleznijo.

V primeru spora se uporablja postopek, določen v petem do sedmem pododstavku odstavka 1.

6.  Uradniki vsako leto opravijo zdravniški pregled pri uradnem zdravniku institucije ali pri zdravniku po lastni izbiri.

V slednjem primeru plača institucija stroške pregleda do višine, ki jo za obdobje največ treh let določi organ za imenovanja po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise.

Člen 59a

Letni dopust uradnika, ki lahko dela s krajšim delovnim časom, se med trajanjem dovoljenja sorazmerno skrajša.

▼B

Člen 60

Uradnik ne sme biti odsoten z dela brez predhodnega dovoljenja svojega neposredno nadrejenega, razen ob bolezni ali nesreči. Brez vpliva na kateri koli možen disciplinski ukrep se vsaka pravilno ugotovljena odsotnost, ki ni bila odobrena, uradniku odšteje od letnega dopusta. Če je letni dopust že izrabil, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

Če želi uradnik prebiti dopust zunaj kraja zaposlitve, mora prej dobiti dovoljenje organa za imenovanja.

POGLAVJE 3

Prazniki

Člen 61

Institucije Skupnosti po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo seznam praznikov.

NASLOV V

PREJEMKI IN DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI

POGLAVJE 1

Osebni prejemki in stroški

Oddelek 1

OSEBNI PREJEMKI

Člen 62

Skladno s Prilogo VII in razen če ni izrecno drugače predvideno, je pravilno imenovani uradnik upravičen do osebnih prejemkov, ki ustrezajo njegovemu razredu in stopnji.

Uradnik se ne more odpovedati upravičenosti do osebnih prejemkov.

Osebni prejemki vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

▼M43

Člen 63

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v ►M94  evrih ◄ . Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja svoje delo.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v ►M94  evrih ◄ , se izračunajo na podlagi menjalnega tečaja, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti ►M122  1. julija 2008 ◄ .

Pri letnem pregledu osebnih prejemkov, predvidenem v členu 65, Svet spremeni ta datum s kvalificirano večino na predlog Komisije, kakor določa prva alinea drugega pododstavka člena 148(2) Pogodbe EGS in člena 118(2) Pogodbe ESAE.

Brez poseganja v uporabo členov 64 in 65 Svet vedno, ko se navedeni datum spremeni, prilagodi ponderje, določene na podlagi teh členov, in v skladu s postopkom iz tretjega odstavka popravi učinek spreminjanja vrednosti ►M94  evra ◄ glede na tečaje iz drugega odstavka.

▼B

Člen 64

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v ►M94  evrih ◄ , se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v raznih krajih zaposlitve.

Te ponderje sprejme Svet s ►M15  kvalificirano večino na predlog Komisije ◄ , kakor predvideva prva alinea drugega pododstavka člena 148(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in člena 118(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Ponder, ki se uporablja za osebne prejemke uradnikov, zaposlenih na začasnih sedežih skupnosti, je enak 100 % na dan 1. januarja 1962.

Člen 65

1.   ►M15  Svet ◄ vsako leto pregleda osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti. Ta pregled se opravi septembra ob upoštevanju skupnega poročila ►M15  Komisije ◄ , ki temelji na skupnem indeksu, ki ga pripravi Statistični urad Evropskih skupnosti v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; indeks odraža stanje v vsaki od držav Skupnosti na dan 1. julija.

Pri tem pregledu ►M15  Svet ◄ preuči, ali je potrebna prilagoditev osebnih prejemkov kot del ekonomske in socialne politike Skupnosti. Zlasti morajo biti upoštevana vsa povišanja plač v javnih službah in kadrovske potrebe.

2.  V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov ►M15  Svet v dveh mesecih odloči ◄ , kako naj se ponderji prilagodijo in, če je to primerno, o njihovi retroaktivni uporabi.

3.  Za namene tega člena odloča ►M15  Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije ◄ , kakor predvideva prva alinea drugega pododstavka člena 148(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in člena 118(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

▼M78

Člen 65a

Pravila za izvajanje členov 64 in 65 so določena v Prilogi XI.

▼M3

Člen 66

▼M16

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo, kakor določa naslednja tabela (v evrih):

▼M122

▼M112

Člen 66a

1.  Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 iz februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti ( 1 ) se v obdobju od 1. maja 2004 do 31. decembra 2012 za osebne prejemke aktivno zaposlenih v Skupnosti uporabi začasen ukrep, imenovan „posebna dajatev“;.

2.  Stopnja te posebne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je:

3.  

4.  Posebna dajatev se mesečno odtegne od vira; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.

▼B

Člen 67

▼M16

1.  Družinski dodatki vključujejo:

▼M56

▼M16

▼M23

2.  Uradniki, ki prejemajo družinske dodatke iz tega člena, prijavijo podobne dodatke, ki jih prejemajo iz drugih virov; ti se odštejejo od dodatkov, ki jih prejemajo po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

▼M23

3.  S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok duševno ali telesno prizadet, zaradi česar ima uradnik velike stroške.

▼M56

4.   ►M95  Če se po členih 1, 2 in 3 Priloge VII taki družinski dodatki izplačujejo osebi, ki ni uradnik, se izplačujejo v valuti države, v kateri ta oseba prebiva, izračunajo pa se, kjer je to potrebno, po menjalnih tečajih iz drugega pododstavka člena 63. Če je zadevna država v Skupnosti, se uporabi ponder za to državo, če imajo prebivališče v državi zunaj Skupnosti, pa ponder 100. ◄

Pri izplačevanju družinskih dodatkov taki osebi se uporabita odstavka 2 in 3.

▼B

Člen 68

▼M23

Izplačevanje družinskih dodatkov iz člena 67(1) se ohrani, če je uradnik upravičen do nadomestila po členu 41 ali po členu 34 ali 42 prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Zadevna oseba prijavi podobne dodatke, ki jih prejema za istega otroka iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od dodatkov, plačanih po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

▼M112

Člen 68a

Uradnik, ki ima dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom, je upravičen do osebnih prejemkov, ki se izračunajo, kakor je določeno v Prilogi IVa.

▼B

Člen 69

▼M16

Izselitveni dodatek je enak 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25  gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, do katerih je uslužbenec upravičen. Izselitveni dodatek znaša najmanj ►M122  486,88 EUR ◄ mesečno.

▼M112

Člen 70

V primeru uradnikove smrti prejemajo preživeli zakonec ali vzdrževani otroci uradnikove osebne prejemke v celoti do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.

Če umre upravičenec do pokojnine ali invalidnine, se prejšnje določbe uporabijo za pokojnino ali invalidnino umrlega.

▼M112 —————

▼B

Oddelek 2

STROŠKI

Člen 71

Skladno s Prilogo VII je uradnik upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela, in tudi do povračila stroškov, ki jih ima med delom ali v zvezi z njegovim opravljanjem.

POGLAVJE 2

Dajatve iz socialne varnosti

Člen 72

▼M56

1.  Uradnik, njegov zakonski partner, če pa ta ni upravičen do dajatev iste vrste in enake ravni na podlagi katere koli druge zakonske določbe ali predpisov, njegovi otroci in drugi vzdrževani družinski člani v smislu člena 2 Priloge VII so zdravstveno zavarovani do višine 80 % nastalih stroškov ob upoštevanju pravil, ki jih sporazumno pripravijo institucije Skupnosti po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼M112

Neporočeni partner uradnika se v sistemu zdravstvenega zavarovanja šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.

Po pravilih iz prvega pododstavka lahko institucije eno izmed njih pooblastijo, da določi pravila, ki urejajo povračila stroškov v skladu s postopkom, določenim v členu 110.

▼M56

Ta stopnja se poviša na 85 % za naslednje storitve: posvetovanja in obiski, kirurške operacije, hospitalizacija, farmacevtski proizvodi, radiologija, analize, laboratorijski testi in proteze na recept, razen zobnih. Stopnja se poviša na 100 % ob tuberkulozi, otroški paralizi, raku, duševni bolezni in drugih boleznih, ki jih organ za imenovanja prizna kot primerljivo težke bolezni, ter za zgodnje odkrivanje bolezni in porod. Vendar pa se 100 % povračilo ne uporabi v primeru poklicnih bolezni ali nesreče, za katere se uporabi člen 73.

Ena tretjina prispevka za tako zavarovanje se zaračuna uradniku, vendar tako, da zaračunani znesek ne presega 2 % njegove osnovne plače.

▼M23

1a.  Uradnik, čigar delovno razmerje preneha in ki predloži dokazila, da ►M112  nima zaposlitve ali dela ◄ , lahko najpozneje mesec dni po mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje, zaprosi za podaljšanje zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 za največ šest mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Prispevek iz prejšnjega odstavka se izračuna po uradnikovi zadnji osnovni plači, polovico prispevka pa plača sam.

Na podlagi sklepa, ki ga sprejme organ za imenovanja po posvetovanju z uradnim zdravnikom institucije, se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila, preden je prenehala delati, in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega pododstavka, pod pogojem, da je opravila zdravniški pregled, ki ga je organizirala institucija.

▼M56

1b.  Če uradnikov bivši zakonec, otrok, ki ni več vzdrževan, ali oseba, ki ►M112  nima zaposlitve ali dela ◄ otrok v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, lahko dokaže, da se ne more vključiti v noben drugi javni sistem zdravstvenega zavarovanja, je lahko še naprej, a največ za eno leto, zdravstveno zavarovan/-a v skladu z odstavkom 1 kot oseba, zavarovana po uradniku; to ne povzroči odmere prispevka. To enoletno obdobje se začne šteti od datuma pravnomočnosti odločbe o razvezi ali izgube statusa vzdrževanega otroka ali osebe, ki je bila obravnavana kot vzdrževani otrok.

▼M112

2.  Uradnik, ki je do 63. leta starosti delal v Skupnostih ali ki prejema invalidnino, je po prenehanju delovnega razmerja upravičen do dajatev, predvidenih v odstavku 1. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njegove pokojnine ali invalidnine.

Te pravice ima tudi oseba, upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti aktivno zaposlenega uradnika ali uradnika, ki je bil v Skupnostih zaposlen do 63. leta starosti, ali prejemnika invalidnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi zneska družinske pokojnine.

2a.  Pravice iz odstavka 1 pripadajo tudi naslednjim osebam, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela:

Prispevek iz odstavka 1 se izračuna glede na pokojnino nekdanjega uradnika, kadar je to primerno, pred uporabo koeficienta znižanja, predvidenega v členu 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Vendar pa upravičenci do pokojnine po starših nimajo pravice do prejemkov iz odstavka 1, razen če zanje zaprosijo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.

▼M112

2b.  V primeru upravičencev do starostne ali družinske pokojnine prispevek iz odstavkov 2 in 2a ne sme biti nižji od prispevka, izračunanega glede na osnovno plačo za prvo stopnjo razreda 1.

2c.  Uradniki, odpuščeni v skladu s členom 51, ki niso upravičeni do starostne pokojnine, imajo prav tako pravico do prejemkov, predvidenih v odstavku 1, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela in da sami plačajo polovico prispevka, izračunanega glede na njihovo zadnjo osnovno plačo.

▼B

3.  Kadar skupni nepovrnjeni izdatki za katero koli obdobje 12-ih mesecev presežejo polovico uradnikove osnovne mesečne plače ali pokojnine, organ za imenovanja dovoli posebno povračilo, pri čemer upošteva družinske okoliščine zadevne osebe, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1.

▼M23

4.   ►M56  Osebe, upravičene do zgornjih dajatev, prijavijo zneske vseh izplačanih povračil ali povračil, ki jih lahko zahtevajo zase ali za osebe, zavarovane po njih, iz drugega zdravstvenega zavarovanja, predvidenega z zakonom ali drugim predpisom. ◄

Če skupni znesek povračila, ki naj bi ga prejeli, presega znesek povračil iz odstavka 1, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne na podlagi odstavka 1, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso zajeti v sistem zdravstvenega zavarovanja Skupnosti.

▼B

Člen 73

1.  Uradnik je zavarovan od datuma začetka dela za primer poklicne bolezni in nesreče po pogojih iz pravil, ki jih sporazumno pripravijo institucije Skupnosti po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise. K plačilu zavarovanja za tveganja, ki niso povezana z delom, prispeva do 0,1 % svoje osnovne plače.

V teh pravilih je določeno, za katera tveganja zavarovanje ne velja.

2.  Izplačujejo se naslednje denarne dajatve:

3.  Tako, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1, se pokrijejo tudi: zdravstveni, farmacevtski, bolnišnični, kirurški, protetični, radiološki, ortopedski in klinični stroški ter stroški za masaže in prevoz, pa tudi vsi drugi podobni stroški, ki nastanejo zaradi nesreče ali poklicne bolezni.

Vendar pa se povračilo izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72, ne pokriva celotnih stroškov.

▼M62 —————

▼B

Člen 74

▼M39

1.  Ob rojstvu uradnikovega otroka dobi oseba, ki dejansko skrbi zanj, dotacijo v višini ►M97  198,31 EUR ◄ .

Enaka dotacija se izplača uradniku, ki posvoji otroka, mlajšega od pet let in vzdrževanega v smislu člena 2(2) Priloge VII.

▼B

2.  Ta dotacija se izplača tudi, če se nosečnost konča po najmanj sedmih mesecih.

▼M39

3.  Prejemnik dotacije ob rojstvu otroka prijavi kakršen koli prejemek iste vrste, ki ga za istega otroka dobi iz drugih virov; taki prejemki se odštejejo od dotacije, predvidene zgoraj. Če sta oba starša uradnika Skupnosti, se dotacija izplača samo enkrat.

▼M56

Člen 75

Ob smrti uradnika, uradnikovega zakonskega partnerja ali vzdrževanega otroka, ali vsake druge vzdrževane osebe v smislu člena 2 Priloge VII, ki je bila član uradnikovega gospodinjstva, institucija povrne stroške za prevoz trupla od uradnikovega kraja zaposlitve do njegovega matičnega kraja.

Če uradnik umre na službeni poti, institucija poravna stroške prevoza trupla od kraja, v katerem je smrt nastopila, do uradnikovega matičnega kraja.

▼B

Člen 76

Uradnikom, nekdanjim uradnikom ali upravičencem po umrlem uradniku, ki so v zelo težkem položaju tudi zaradi ►M112  , invalidnosti ali ◄ hude ali dolgotrajne bolezni ali družinskih razmer, se lahko dajo darila, posojila ali predplačila.

▼M112

Člen 76a

Preživeli zakonec, ki ima hudo ali dolgotrajno bolezen ali je invalid, lahko na podlagi presoje socialnih in zdravstvenih okoliščin zadevne osebe od institucije za čas bolezni ali invalidnosti dobi finančno pomoč, s katero se poveča pokojnina. Pravila za uporabo tega člena po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo institucije.

▼B

POGLAVJE 3

▼M112

Pokojnine in invalidnine

▼B

Člen 77

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Vendar pa je do nje upravičen ne glede na delovno dobo, če je star več kakor ►M112  63 ◄ let, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

▼M23

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. ►M112  Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,90 % zadnje osnovne plače. ◄

Vendar pa se v primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz pogodb o ustanovitvi Skupnosti ali Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Skupnosti ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Skupnosti ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, upravičenost do pokojnin za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo iz tega časa, če prejeta osnovna plača presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

▼B

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost je ►M112  63 ◄ let.

▼M112

Člen 78

Uradnik ima, tako kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Člen 52 se smiselno uporablja za prejemnike invalidnine. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni 65 let starosti in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo tudi splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil delavec ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače. Vendar ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.

▼B

Člen 79

►M112  Preživeli zakonec ◄ uradnika ali nekdanjega uradnika je, tako kakor je predvideno v poglavju 4 Priloge VIII, ►M112  upravičen ◄ do družinske pokojnine v višini ►M5  60 %  ◄ ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , ki jo je prejemal ►M112  umrli ◄ ali ki bi jo prejemal ne glede na delovno dobo ►M62  ali starost ◄ , če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo.

Znesek družinske pokojnine, izplačan ►M112  preživeli zakonec ◄ uradnika, ki je imel ob smrti enega od upravnih statusov iz člena 35 ►M62  ————— ◄ , ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma niti nižji od ►M23  35 % ◄ uradnikove zadnje osnovne plače.

▼M62

Ta znesek ne sme biti nižji od 42 % zadnje osnovne plače uradnika, če je ta umrl zaradi ene od okoliščin iz ►M112  petega odstavka člena 78 ◄ .

▼M112 —————

▼B

Člen 80

▼M112

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ob smrti nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII ob njegovi smrti upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.

▼B

Do takšne pokojnine so upravičeni tudi otroci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je ►M62  prejemnik ◄ družinske pokojnine.

▼M23

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, so vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VII; vendar je znesek pokojnine enak polovici pokojnine, izračunane v skladu z navedenim členom.

▼M112

Za osebe, ki se štejejo kot vzdrževani otroci v smislu člena 2(4) Priloge VII, pokojnina po starših ne sme presegati zneska v višini dvakratnega otroškega dodatka.

▼M112

Kadar gre za posvojenega otroka, smrt biološkega roditelja, ki ga je nadomestil posvojitelj, ne povzroči plačila pokojnine po starših.

▼M56

Upravičenost, predvidena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, po členu 3 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 ►M62  in če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjenim ►M112  63 ◄ letom starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil ►M112  63 ◄ let. ◄

▼M112

Osebe, ki prejemajo pokojnino po starših, lahko od Skupnosti prejemajo samo eno tako pokojnino. Kadar je preživeli otrok upravičen do več kot ene pokojnine Skupnosti, dobiva tisto z višjim ali najvišjim zneskom.

▼B

Člen 81

▼M112

Upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine ali družinske pokojnine ima pod pogoji iz Priloge VII pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67; gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino ali invalidnino. Ti dodatki se prejemniku družinske pokojnine izplačujejo le za otroke, ki jih je umrli uradnik ali nekdanji uradnik vzdrževal ob smrti.

▼M23

Vendar pa je otroški dodatek, ki se izplačuje upravičencu do družinske pokojnine, dvakratni znesek dodatka iz člena 67(1) (b).

▼M62

Člen 81a

1.  Ne glede na katere koli druge določbe, zlasti tiste o najnižjih zneskih, ki se izplačujejo upravičencem do družinske pokojnine, skupni znesek družinske pokojnine in družinskih dodatkov, ki se mu odštejejo davki in drugi obvezni odtegljaji, izplačan vdovi in drugim upravičencem, ne sme presegati:

2.  Za namene odstavka 1 se ponderji, ki bi lahko vplivali na različne zadevne zneske, ne upoštevajo.

3.  Najvišji znesek, kakor je opredeljen v pododstavkih (a) do (f) zgoraj, se razdeli med upravičence do družinske pokojnine v sorazmerju z njihovo upravičenostjo, pri čemer se odstavek 1 za ta namen ne upošteva.

Za tako razdeljene zneske se uporabijo drugi, ►M112  in tretji ◄ pododstavek člena 82(1).

▼M112

Člen 82

1.  Pokojnine, predvidene zgoraj, se izračunajo glede na plačilno lestvico, ki je v veljavi prvi dan meseca, v katerem nastopi upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za pokojnine.

Pokojnine, izražene v evrih, se izplačujejo v eni od valut, navedenih v členu 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

2.  Kadar Svet v skladu s členom 65(1) odloči, da se prilagodijo osebni prejemki, se enake prilagoditve uporabljajo za pokojnine.

3.  Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo za prejemnike invalidnine.

▼B

Člen 83

1.  Izplačila dajatev po tem pokojninskem sistemu bremenijo proračun Skupnosti. Države članice skupno jamčijo za plačilo teh dajatev v skladu z lestvico za financiranje takšnih odhodkov.

▼M15

O uporabi sredstev za sistem pokojninskega zavarovanja iz člena 83(1) prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo odloča Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼B

2.  Uradniki prispevajo eno tretjino stroškov financiranja tega sistema pokojninskega zavarovanja. Prispevek je ►M123  10,9 % ◄ uradnikove osnovne plače, pri čemer se ponderji iz člena 64 ne upoštevajo. Prispevek se mesečno odteguje od plač uradnikov. ►M112  Prispevek se prilagaja v skladu s pravili, določenimi v Prilogi XII. ◄

3.  Postopek izračunavanja pokojnin uradnikov, ki so bili del svoje delovne dobe zaposleni v Evropski skupnosti za premog in jeklo ali v skupnih institucijah ali organih Skupnosti ter razdelitev teh stroškov med pokojninski sklad Evropske skupnosti za premog in jeklo in proračuna Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo se določijo z uredbo, ki jo sporazumno sprejmejo sveti in odbor predsednikov Evropske skupnosti za premog in jeklo po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼M112 —————

▼M112

Člen 83a

1.  Ravnotežje sistema se ohranja v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Prilogi XII.

2.  Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne dobivajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema.

3.  Svet odloča o stopnji prispevka in spremembi upokojitvene starosti ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII, da se ohrani ravnotežja sistema.

4.  Komisija vsako leto pripravi za Svet posodobljeno različico aktuarske ocene v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar kaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, Svet v skladu z ureditvijo, določeno v Prilogi XII preuči, ali je treba stopnjo prilagoditi.

5.  Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena Svet na predlog Komisije odloča s kvalificirano večino, kakor predvideva prva alinea člena 205(2) pogodbe ES. Za namene odstavka 3 se predlog Komisije pripravi po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise.

▼B

Člen 84

Podrobna pravila, ki urejajo zgornji pokojninski sistem, so v Prilogi VIII.

POGLAVJE 4

Izterjava neupravičenih plačil

Člen 85

▼M23

Vsak preplačani znesek se mora povrniti, če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.

▼M112

Izterjavo je treba zahtevati najkasneje pet let po datumu, ko je bil znesek plačan. Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da je prejemnik namerno zavedel upravo z namenom, da pridobi zadevni znesek, zahtevek za izterjavo po preteku tega roka ne zapade.

▼M62

POGLAVJE 5

Subrogacija v korist Skupnosti

Člen 85a

1.  Če smrt, poškodbo ali bolezen osebe, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, povzroči tretja oseba, dobijo Skupnosti glede obveznosti, določenih v Kadrovskih predpisih, izhajajočih iz dogodka, ki je povzročil tako smrt, poškodbo ali bolezen, od žrtve ali tistih, ki so po njej zavarovani proti tretji osebi, subrogacijsko pravico, vključno s pravico tožbe.

2.  Subrogacija, predvidena v odstavku 1, med drugim vključuje tudi naslednje:

3.  Vendar pa Skupnosti ne prevzamejo pravic do odškodnine za povsem osebno oškodovanje, kakor je nematerialno oškodovanje, odškodnina za bolečine in trpljenje ali nadomestilo za izmaličenje in izgubo privlačnosti, ki presega dajatve za te primere po členu 73.

4.  Določbe odstavkov 1, 2 in 3 Skupnostim ne preprečujejo neposredne tožbe.

▼B

NASLOV VI

DISCIPLINSKI UKREPI

Člen 86

1.  Uradnik je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po teh kadrovskih predpisih.

▼M112

2.  Kadar organ za imenovanja ali OLAF izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti.

3.  Disciplinska pravila, postopki in ukrepi ter pravila in postopki glede upravne preiskave so določeni v Prilogi IX.;

▼M112 —————

▼B

NASLOV VII

PRITOŽBE

Člen 90

▼M23

1.  Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži zahtevo za sprejem odločitve, ki se nanaša nanjo. Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih od datuma zahteve. Če po izteku tega roka ni odgovora na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z naslednjim odstavkom.

2.  Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki je imel zanjo negativne posledice, ne glede na to, ali je omenjeni organ sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v Kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba na podlagi člena 91.

▼M112 —————

▼M112

Člen 90a

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju OLAF-a vloži zahtevo v smislu člena 90(1), da direktor sprejme odločitev, ki se nanaša nanj v zvezi s preiskavo, ki jo vodi OLAF. Ta oseba lahko pri direktorju OLAF-a vloži tudi pritožbo v smislu člena 90(2) zoper akt, ki ima v zvezi s preiskavo OLAF zanj negativne posledice.

Člen 90b

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti Kadrovski predpisi, lahko pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, v okviru njegovih pristojnosti, vloži zahtevo ali pritožbo v smislu člena 90(1) in (2).

Člen 90c

Zahteve in pritožbe s področja, ki ga ureja člen 2(2), se vložijo pri organu za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

▼B

Člen 91

▼M23

1.  Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za vse spore med Skupnostmi in katero koli osebo, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, v zvezi z zakonitostjo akta, ki ima negativne posledice za to osebo v smislu člena 90(2). Sodišče Evropskih skupnosti je neomejeno pristojno za spore finančne narave.

2.  Pritožba na Sodišče Evropskih skupnosti je mogoča le, če:

3.  Pritožbe na podlagi odstavka 2 je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

4.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko zadevna oseba po tem, ko je vložila pritožbo pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2), nemudoma vloži pritožbo na Sodišče, pod pogojem, da ta pritožba zajema tudi predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta ali za sprejem začasnih ukrepov. Glavna obravnava pred Sodiščem Evropskih skupnosti se nato odloži, dokler ni sprejeta izrecna odločitev o zavrnitvi pritožbe ali dokler ni pritožba zavrnjena z molkom organa.

5.  Pritožbe po tem členu se preučijo in obravnavajo v skladu s Poslovnikom Sodišča Evropskih skupnosti.

▼M112

Člen 91a

Vloge in pritožbe s področij, za katera se uporablja člen 2(2), se vložijo proti instituciji, ki ji je odgovoren organ za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

▼B

NASLOV VIII

POSEBNE DOLOČBE ZA URADNIKE V ZNANSTVENIH ALI TEHNIČNIH ►M9  ————— ◄ ►M15  SLUŽBAH SKUPNOSTI ◄

▼M112

Člen 92

V tem naslovu so posebne določbe, ki se uporabljajo za uradnike Skupnosti na delovnih mestih, ki so plačana iz proračunskih sredstev za raziskave in naložbe in razvrščena v skladu s Prilogo I, točka A.

Člen 93

Nekaterim uradnikom iz člena 92 se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

Svet na predlog Komisije določi stopnje in pogoje za te posebne dodatke ter uslužbence, ki jih dobijo.

Člen 94

Z odstopanjem od drugega odstavka člena 56a in drugega odstavka člena 56b in samo v izjemnih primerih zaradi zahtev službe, varnostnih predpisov ali nacionalnih ali mednarodnih obveznosti, organ za imenovanja določi uradnike, za katere velja člen 92, ki so upravičeni do ugodnosti iz določb teh členov.

▼M112 —————

▼M67

NASLOV VIIIA

POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA URADNIKE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI

Člen 101a

Brez poseganja v druge določbe Kadrovskih predpisov so v Prilogi X predpisane posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi.

▼B

NASLOV IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Prehodne določbe

▼M112 —————

▼M23 —————

▼M62 —————

▼M112 —————

▼M112

Člen 107a

Prehodne določbe so določene v Prilogi XIII.

▼M23 —————

▼B

POGLAVJE 2

Končne določbe

▼M112

Člen 110

1.  Splošne določbe za uveljavitev teh kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev in odborom za Kadrovske predpise. Agencije sprejmejo ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev teh kadrovskih predpisov po posvetovanju z ustreznim odborom uslužbencev in v soglasju s Komisijo.

2.  Za namene sprejetja pravil s soglasjem institucij se agencije ne štejejo za institucije. Vendar pa se Komisija pred sprejetjem teh pravil posvetuje z agencijami.

3.  Z vsemi takimi splošnimi določbami in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, je treba seznaniti zaposlene.

4.  Upravne službe institucij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Na teh posvetovanji so agencije zastopane skupno v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

PRILOGA I

A.   Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(3)

B.   Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere

▼B

PRILOGA II

Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov

Oddelek 1

ODBOR USLUŽBENCEV

Člen 1

▼M91

Odbor uslužbencev sestavljajo člani in njihovi morebitni namestniki, mandat članov traja tri leta. Institucija lahko določi krajši mandat, ki pa ne sme trajati manj kakor eno leto. Vsak uradnik institucije ima pravico voliti in kandidirati na volitvah.

▼M23

Pogoji za izvolitev v odbor uslužbencev, če ta ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali za izvolitev v lokalno sekcijo, če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se določijo na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. ►M112  Vendar se institucija lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu. ◄ Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

Če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se način imenovanja članov centralnega odbora iz vsakega kraja zaposlitve določi na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. Za člane centralnega odbora so lahko imenovani le člani zadevne lokalne sekcije.

Članstvo v odboru uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalni sekciji, če je organiziran v lokalnih sekcijah, mora zagotavljati zastopanost ►M112  obeh funkcionalnih skupin ◄ iz člena 5 Kadrovskih predpisov, pa tudi uslužbencev iz prvega odstavka člena 7 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti. Centralni odbor odbora uslužbencev se veljavno konstituira, ko je vanj imenovana večina članov.

Volitve v odbor uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalno sekcijo, če je organiziran v lokalnih sekcijah, so veljavne le, če se jih udeležita dve tretjini uradnikov z volilno pravico. Če taka volilna udeležba ni dosežena, je drugi krog volitev veljaven, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev.

Dolžnosti, ki jih prevzamejo člani odbora uslužbencev in uradniki, ki jih odbor imenuje v telesa, ustanovljena na podlagi Kadrovskih predpisov, ali ki jih ustanovi institucija, so del njihovih običajnih delovnih dolžnosti v instituciji. Opravljanje takih dolžnosti tej osebi nikakor ne sme škodovati

▼B

Oddelek 2

SKUPNI ODBOR

▼M85

Člen 2

Skupni odbor ali odbore institucije sestavljajo:

Splošni skupni odbor za eno ali več institucij sestavljajo:

Postopek za ustanovitev splošnega skupnega odbora sprejmejo z medsebojnim dogovorom institucije, zastopane v splošnem skupnem odboru, po posvetovanju s svojimi odbori uslužbencev.

Namestnik glasuje le, če je član odsoten.

▼B

Člen 3

Skupni odbor se sestane na sklic organa za imenovanja ali na zahtevo odbora uslužbencev.

Delo odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali, v njihovi odsotnosti, namestniki.

Predsednik odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

▼M23 —————

▼B

►M23  Mnenje ◄ odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja in odboru uslužbencev.

Vsak član odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju odbora.

▼M85

Člen 3a

Splošni skupni odbor se sestane bodisi na zahtevo organa za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov bodisi na zahtevo organa za imenovanja ali odbora uslužbencev ene od institucij, zastopanih v tem skupnem odboru.

Delo splošnega skupnega odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali njihovi namestniki.

Predsednik splošnega skupnega odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

Mnenje splošnega skupnega odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja v smislu ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov, drugim organom za imenovanja in njihovim odborom uslužbencev.

Vsak član splošnega skupnega odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju skupnega odbora.

▼M112

Oddelek 3

▼B

INVALIDSKA KOMISIJA

Člen 7

▼M23

Invalidsko komisijo sestavljajo trije zdravniki:

Če zadevni uradnik zdravnika ne imenuje, ga imenuje predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

▼M39

Če se o imenovanju tretjega zdravnika ni mogoče dogovoriti v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika, imenuje tretjega predsednik Sodišča Evropskih skupnosti na zahtevo ene od zadevnih strani.

▼B

Člen 8

Stroške, nastale v zvezi z delom invalidske komisije, poravna institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik.

Če uradnikov izbrani zdravnik ne prebiva v kraju zaposlitve uradnika, nosi dodatne stroške uradnik, razen stroškov potovanja v prvem razredu, ki jih povrne institucija.

Člen 9

Uradnik lahko invalidski komisiji predloži katero koli poročilo ali spričevalo svojega rednega zdravnika ali katerega koli zdravnika, ki ga je pregledal.

Invalidska komisija pošlje sklepe organu za imenovanja in zadevnemu uradniku.

Delo invalidske komisije je tajno.

▼M112

Oddelek 4

▼B

ODBOR ZA POROČILA

▼M112

Člen 10

Člane odbora za poročila vsako leto imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev, vsak imenuje enako število članov izmed uradnikov institucije iz funkcionalne skupine AD. Odbor izvoli predsednika. Člani skupnega odbora ne smejo biti člani odbora za poročila.

Kadar mora dati odbor za poročila priporočilo, ki se nanaša na uradnika, katerega neposredno nadrejeni je član odbora, ta ne sme sodelovati pri obravnavanju zadeve.

▼B

Člen 11

Delo odbora za poročila je tajno.

▼M112

Oddelek 5

SKUPNI SVETOVALNI ODBOR ZA UGOTAVLJANJE STROKOVNE NESPOSOBNOSTI

Člen 12

Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti sestavljajo predsednik in vsaj dva člana, ki sta uradnika iz razreda AD 14 ali višjega. Predsednik in člani so imenovani za tri leta. Polovico članov imenuje odbor uslužbencev, polovico pa organ za imenovanja. Predsednika imenuje organ za imenovanja iz seznama kandidatov, ki se pripravi skupaj z odborom uslužbencev.

Kadar obravnava primer uradnika iz razreda AD 14 ali nižjega, se v skupni svetovalni odbor vključita dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni uradnik, ki sta imenovana na enak način kot stalni člani.

Kadar mora skupni svetovalni odbor preučiti primer visokega vodstvenega uradnika v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov, se ustanovi poseben priložnostni skupni svetovalni odbor, ki ga sestavljata dva člana, ki ju imenuje odbor uslužbencev in dva člana, ki ju imenuje organ za imenovanja, ki morajo biti vsaj iz razreda, enakega razredu zadevnega uradnika.

Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se sporazumeta o priložnostnem postopku, s katerim se določijo ostali člani iz drugega odstavka, ki sodelujejo pri zadevah uradnikov, zaposlenih v državi izven Unije ali pogodbenih uslužbencev.

▼B

PRILOGA III

Natečaji

Člen 1

1.   ►M23  Objavo natečajev pripravi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom. ◄

Podrobno mora navajati:

▼M23

▼B

▼M23

▼B

▼M85

Obvestilo o javnem natečaju, skupnem za dve ali več institucij, pripravi organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov po posvetovanju s splošnim skupnim odborom.

▼B

2.  Obvestilo o javnem natečaju se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti najmanj en mesec pred rokom za oddajo prošenj in, kadar je to primerno, najmanj dva meseca pred datumom preizkusov.

3.  Vsi natečaji se objavijo v institucijah treh Evropskih skupnosti, upoštevajo se enaki roki.

Člen 2

Kandidati izpolnijo obrazec, ki ga predpiše organ za imenovanja.

Lahko se zahteva, da predložijo dodatne dokumente ali podatke.

Člen 3

▼M112

Komisijo za izbiro kandidatov sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja, in člani, ki jih v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev.

▼M85

Komisijo za izbiro kandidatov na podlagi javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov in člani, ki jih imenuje organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov na predlog institucij, kot tudi člani, imenovani z dogovorom med odbori uslužbencev institucij, tako da je zagotovljena enaka zastopanost.

▼B

Komisiji za izbiro kandidatov pri nekaterih preskusih lahko pomaga en ali več izpraševalcev v svetovalni funkciji.

Člani komisije ►M112  funkcionalne skupine in ◄ za izbiro kandidatov so izbrani med uradniki iz razreda, ki je najmanj enak razredu za prosto delovno mesto.

▼M112

Če ima komisija za izbiro kandidatov več kot štiri člane, morata biti v njej vsaj po dva člana vsakega spola.

▼B

Člen 4

Organ za imenovanja sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 28(a) (b) in (c) Kadrovskih predpisov, in ga skupaj z dokumentacijo kandidatov pošlje predsedniku komisije za izbiro kandidatov.

Člen 5

Komisija za izbiro kandidatov po pregledu te dokumentacije sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve, določene v objavi natečaja.

Kadar natečaj temelji na preizkusih, jih opravljajo vsi kandidati s seznama.

Kadar natečaj temelji na kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov najprej določi, kako se kvalifikacije kandidatov ocenjujejo, nato pa preuči kvalifikacije kandidatov s seznama, predvidenega v prvem odstavku.

Kadar temelji natečaj na preizkusih in kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov določi, kateri kandidati s seznama naj opravijo preizkuse.

Komisija za izbiro kandidatov ob koncu postopka pripravi seznam ustreznih kandidatov, predviden v členu 30 Kadrovskih predpisov; na seznamu je vedno, ko je to mogoče, najmanj dvakrat toliko imen kot je prostih delovnih mest.

Komisija za izbiro kandidatov pošlje seznam in svoje obrazloženo poročilo z vsemi pripombami, ki jih lahko dajo člani, organu za imenovanja.

Člen 6

Delo komisije za izbiro kandidatov je tajno.

▼M112

Člen 7

1.  Po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise institucije pooblastijo Službo Evropskih skupnosti za izbor kadrov (v nadaljnjem besedilu „služba“;), da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov Skupnosti in pri postopkih ocenjevanja in preizkušanja iz členov 45 in 45a Kadrovskih predpisov.

2.  Naloga službe je:

3.  Služba lahko na zahtevo posamezne institucije opravlja druge naloge, povezane z izbiro uradnikov.

4.  Različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih in pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire v okviru členov 12 in 82 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

▼B

PRILOGA IV

Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov

Edini člen

1.  Uradnik, na katerega se nanaša člen 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, ima pravico do:

Pravica do nadomestila preneha na dan, ko uradnik dopolni ►M112  63 ◄ let starosti.

▼M23

Vendar pa uradnik nad to starostjo in do 65. leta še naprej dobiva nadomestilo, dokler ne doseže najvišjega zneska starostne pokojnine.

Osnovna plača za namene tega člena je tista iz tabele člena 66 Kadrovskih predpisov, ki je v veljavi prvi dan v mesecu, za katerega se nadomestilo izplača.

▼B

2.  Določbe te priloge se proučijo po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov.

3.  Obdobje, v katerem uradnik prejema nadomestilo, predvideno v členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, se določi tako, da se njegova delovna doba pomnoži z ustreznim odstotkom, kakor kaže tabela spodaj; kadar je to potrebno, se obdobje zaokroži navzdol na najbližji mesec.

▼M112

4.  V času upravičenosti do nadomestila in v naslednjih šestih mesecih imajo uradnik iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po njem zavarovane osebe pravico do dajatev in storitev iz zdravstvenega zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov pod pogojem, da uradnik plačuje ustrezen prispevek, ki je izračunan glede na njegovo plačo ali njen odstotek, določen v odstavku 1 tega člena, odvisno od primera, in da nima zaposlitve ali dela.

▼B

Ob koncu obdobja iz prvega pododstavka in v skladu s pogoji iz prvega pododstavka lahko uradnik na lastno zahtevo še naprej prejema dajatve iz navedenega zdravstvena zavarovanja, če plača celoten prispevek iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov.

Ko uradnikova upravičenost do nadomestila preneha, se njegov prispevek izračuna glede na zadnjo prejeto mesečno nadomestilo.

Če je uradnik začel prejemati pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, predvidenega v Kadrovskih predpisih, se ga za namene člena 72 Kadrovskih predpisov obravnava enako kakor uradnika, ki je delal do ►M112  63 ◄ . leta starosti.

▼M112

PRILOGA IVa

Delo z delovnim časom, krajšim od polnega

Člen 1

Uradnik odda prošnjo za delo s krajšim delovnim časom preko svojega neposredno nadrejenega vsaj dva meseca pred zahtevanim datumom, razen v upravičenih nujnih primerih.

Dovoljenje se izda za najmanj en mesec dni in največ tri leta, brez poseganja v primere iz člena 15 in člena 55a(2)(e).

Pod enakimi pogoji ga je mogoče obnoviti. Uradnik vloži prošnjo za obnovitev najmanj dva meseca pred iztekom obdobja, za katero je dovoljenje izdano. Delo s krajšim delovnim časom ne more biti krajše od polovice običajnega delovnega časa.

Delo s krajšim delovnim časom se začne prvi dan meseca, razen v upravičenih primerih.

Člen 2

Organ za imenovanja lahko na uradnikovo zahtevo dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano. Datum preklica ne sme biti več kot dva meseca po datumu, ki ga predlaga uradnik ali štiri mesece po tem datumu, če se delo s krajšim delovnim časom dovoli za več kot eno leto.

Organ za imenovanja lahko v izjemnih primerih in v interesu službe dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano, z dvomesečnim odpovednim rokom.

Člen 3

Uradnik ima v obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, pravico do odstotka svojih osebnih prejemkov, ki ustreza odstotku običajnega delovnega časa. Vendar pa se odstotek ne uporabi za otroški dodatek, osnovni znesek gospodinjskega dodatka ali dodatek za šolanje.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplača uradniku, ki dela s polnim delovnim časom. Prispevki za pokojninsko zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki jo dobiva uradnik, ki dela s krajšim delovnim časom. Uradnik lahko prav tako zahteva, da se prispevki za pokojninsko zavarovanje izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplačuje uradniku, ki dela s polnim delovnim časom, v skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov. Za namene členov 2, 3 in 5 Priloge VIII se pridobljene pokojninske pravice izračunajo v sorazmerju z odstotkom plačanih prispevkov.

V obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, uradnik ne sme delati preko polnega delovnega časa ali imeti kakršne koli zaposlitve ali dela, razen take, ki je v skladu s členom 15 Kadrovskih predpisov.

Člen 4

Ne glede na prvi stavek prvega odstavka člena 3 uradnik, ki je starejši od 55 let in v okviru priprave na upokojitev dela s polovičnim delovnim časom, prejema znižano osnovno plačo, ki je enaka višjemu od dveh zneskov, dobljenih tako, da se za osnovno plačo za poln delovni čas uporabijo naslednji odstotki:

Uradniki, ki vložijo prošnjo po tem členu, se morajo ob prenehanju dela s polovičnim delovnim časom bodisi upokojiti ali povrniti znesek, ki presega 50 % osnovne plače, ki so jo prejemali med delom s polovičnim delovnim časom.

Člen 5

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo teh določb.

▼B

PRILOGA V

Dopust

Oddelek 1

LETNI DOPUST

Člen 1

V letu, ko uradnik nastopi ali preneha delo, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nepopoln mesec z več kot 15-imi dnevi in do enega delovnega dne dopusta za nepopoln mesec s 15-imi ali manj delovnimi dnevi.

Člen 2

Letni dopust lahko uradnik na svojo željo in glede na zahteve dela izrabi naenkrat ali v več delih. Razporejen mora biti tako, da vsaj en del traja dva zaporedna tedna. Novo zaposleni uradnik ima pravico do letnega dopusta po dopolnjenih treh mesecih dela; v izjemnih primerih se lahko dopust zaradi utemeljenih razlogov odobri prej.

Člen 3

Uradniku, ki med letnim dopustom zboli in zaradi tega ne bi mogel opravljati svojega dela, če bi bil v službi, se pod pogojem, da predloži zdravniško potrdilo, letni dopust podaljša za čas nezmožnosti za delo.

Člen 4

Če uradnik iz razlogov, ki niso službeni, pred koncem koledarskega leta ne izrabi letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese največ 12 dni letnega dopusta.

Če uradnik ob prenehanju dela ni izrabil vsega letnega dopusta, dobi ob prenehanju dela kompenzacijsko plačilo v višini ene tridesetine mesečnih osebnih prejemkov za vsak dan neizrabljenega dopusta, ki mu pripada.

Znesek, izračunan na način iz prejšnjega odstavka, se odšteje od plače uradnika, ki je ob prenehanju dela izkoristil več dni dopusta, kolikor mu do tega dne pripada.

Člen 5

Uradniku, ki ga med letnim dopustom zaradi službenih razlogov pokličejo na delo ali mu dopust prekličejo, se povrnejo vsi zaradi tega nastali stroški, če predloži ustrezna dokazila, na novo se mu odobri tudi potovalni čas.

Oddelek 2

IZREDNI DOPUST

Člen 6

Poleg letnega dopusta lahko uradnik na svojo prošnjo dobi tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

▼M112

▼B

▼M112

▼B

▼M112

▼M39

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi tretjega odstavka ►M112  člena 24a Kadrovskih predpisov ◄ .

▼M112

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.

▼B

Oddelek 3

POTOVALNI ČAS

Člen 7

▼M9

K trajanju dopusta iz oddelka 1 zgoraj se prišteje potovalni čas, določen glede na trajanje vožnje po železnici med krajem dopusta in krajem zaposlitve, ki se izračuna takole:

▼M112 —————

▼M9

V tem členu se šteje, da je kraj izrabe letnega dopusta matični kraj uradnika.

▼M112

Prejšnje določbe se uporabljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemljih držav članic. Če je kraj zaposlitve izven teh ozemelj, se potovalni čas določi s posebno odredbo, ki upošteva posebne potrebe.

▼M9

Če se letni dopust odobri na podlagi oddelka 2 zgoraj, se čas potovanja določi s posebno odredbo z upoštevanjem posebnih potreb.

▼B

PRILOGA VI

Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa

Člen 1

V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz ►M112  razredov AST 1 do AST 4 ◄ pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila za nadurno delo, in sicer:

Člen 2

Če je uradnik na službeni poti, se čas potovanja v kraj službenega potovanja in nazaj ne šteje kot nadurno delo v smislu te priloge. Organ za imenovanja lahko odloči, da dobi uradnik za ure, ki jih v kraju službenega potovanja opravi nad polnim delovnim časom, kompenzacijski dopust ali plačilo nadur glede na primer.

Člen 3

Ne glede na zgornje člene te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz ►M112  razredov AST 1 do AST 4 ◄ , če delajo v posebnih razmerah, plačilo za nadurno delo kot fiksni dodatek, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.

PRILOGA VII

Osebni prejemki in povračilo stroškov

Oddelek 1

DRUŽINSKI DODATKI

Člen 1

▼M112

1.  Gospodinjski dodatek se določi v osnovnem znesku ►M122  164,27 EUR ◄ evrov, ki se mu prištejeta 2 % uradnikove osnovne plače.

▼M25

2.  Gospodinjski dodatek dobi:

▼M112

▼M25

3.  Če ima uradnikov zakonec zaposlitev ali delo, za katerega dobi pred odbitkom davkov znesek, višji od ►M39  osnovne letne plače uradnika iz ►M112  druge stopnje razreda 3 ◄ , ponderiran po stopnji za državo, kjer zakonec opravlja delo ◄ , uradnik, ki je sicer upravičen do gospodinjskega dodatka, tega ne prejema, razen če organ za imenovanja s posebnim sklepom ne odloči drugače. Vendar pa ima pravico do dodatka, če imata zakonca enega ali več vzdrževanih otrok.

4.  Če sta mož in žena zaposlena v službah Skupnosti in sta po zgornjih določbah oba upravičena do gospodinjskega dodatka, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

▼M56

5.  Če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka le na podlagi odstavka 2(b) in je po zakonu ali po sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa za skrbnika vseh njegovih vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj določena druga oseba, se gospodinjski dodatek izplača tej drugi osebi v uradnikovem imenu in za njegov račun. V primeru vzdrževanih polnoletnih otrok se ta pogoj šteje za izpolnjen, če je običajno prebivališče otrok pri drugem roditelju.

Če pa za uradnikove otroke skrbi več različnih oseb, se gospodinjski dodatek razdeli med njih glede na število otrok v njihovi oskrbi.

Če je oseba, po zgornjih določbah upravičena do prejemanja gospodinjskega dodatka, ki se izplačuje v uradnikovem imenu, upravičena tudi do prejemanja tega dodatka zaradi lastnega statusa uradnika ali drugega zaposlenega, prejema le višjega od obeh dodatkov.

▼B

Člen 2

▼M16

1.  Uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok, dobi v skladu z odstavki 2 in 3 spodaj mesečni dodatek v višini ►M122  358,96 EUR ◄ za vsakega vzdrževanega otroka.

2.  „Vzdrževan otrok“ pomeni zakonskega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje.

Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.

▼M112

Vsak otrok, ki ga mora uradnik vzdrževati po sodbi, ki temelji na zakonodaji države članice o varstvu mladoletnikov, se šteje kot vzdrževani otrok.

▼M16

3.  Dodatek se dodeli:

▼B

4.  Vsaka oseba, ki jo je uradnik po zakonu dolžan vzdrževati, tako vzdrževanje pa je povezano z visokimi stroški, se lahko na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, izjemoma šteje kot vzdrževan otrok.

5.  Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje ves čas trajanja bolezni ali invalidnosti, ne glede na njegovo starost.

6.  Za enega vzdrževanega otroka se izplača le en otroški dodatek v smislu tega člena, tudi če sta starša zaposlena v dveh različnih institucijah treh Evropskih skupnosti.

▼M56

7.  Če je skrbništvo za vzdrževanega otroka v smislu odstavkov 2 in 3 po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se otroški dodatek izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika.

▼B

Člen 3

▼M112

1.  Ob upoštevanju pogojev, določenih v splošnih izvedbenih predpisih, uradnik prejme dodatek za šolanje v višini dejanskih stroškov izobraževanja, ki jih nosi, do največ ►M122  243,55 EUR ◄ na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je star najmanj pet let in se redno šola v osnovni ali srednji šoli, ki zaračunava šolnino, ali v visokošolskem zavodu. Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za povračilo stroškov šolskega prevoza.

▼M16

Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok dopolni šestindvajset let starosti.

▼M112

V prvem pododstavku določeni najvišji znesek izplačanega dodatka se podvoji:

▼M39

▼M29

▼M112

Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za plačila po tretjem pododstavku.

▼M56

Če je skrbništvo otroka, za katerega se izplačuje dodatek za šolanje, po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za šolanje izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika. V takem primeru se razdalja najmanj 50 kilometrov iz prejšnjega odstavka izračuna od kraja bivanja otrokovega skrbnika.

▼M112

2.  Za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je mlajši od petih let ali se še ne šola redno v osnovni ali srednji šoli, znaša dodatek ►M122  87,69 EUR ◄ mesečno. Uporablja se prvi stavek zadnjega pododstavka odstavka 1.

▼B

Oddelek 2

IZSELITVENI DODATEK

Člen 4

Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25  gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, ►M25  se izplača uradniku ◄ :

 ◄

▼M16

Izselitveni dodatek ne sme biti manjši od ►M122  486,88 EUR ◄ mesečno.

▼M25 —————

▼M39

2.  Uradnik, ki ni in ni nikoli bil državljan države, na katere ozemlju je zaposlen, in ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, ima pravico do nadomestila za prebivanje v tujini v višini ene četrtine dodatka za izselitev.

3.  Za namene odstavkov 1 in 2 se uradnik, ki je s poroko samodejno pridobil državljanstvo države, na katere ozemlju je zaposlen/-a, in ga ne more vrniti, obravnava enako kakor uradnik iz prve alinee odstavka 1(a).

▼M112 —————

▼B

Oddelek 3

POVRNITEV STROŠKOV

A.

Nadomestilo za nastanitev

Člen 5

▼M112

1.  Nadomestilo za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače;, če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka, in v višini ene mesečne osnovne plače v drugih primerih, se izplača zaposlenemu uradniku, ki predloži dokazila, da je moral spremeniti prebivališče zaradi izpolnjevanja zahtev člena 20 Kadrovskih predpisov.

▼M25

Če sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ Evropskih skupnosti in imata oba pravico do nadomestila za ►M112  nastanitev ◄ , se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

▼M23

Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je uradnik zaposlen.

▼B

2.  Nadomestilo za nastanitev v enaki višini se izplača vsakemu uslužbencu, ki je premeščen v nov kraj zaposlitve in mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja.

3.  Nadomestilo za nastanitev se izračuna glede na zakonski stan uradnika in plačo na dan dejanske zaposlitev ali na dan njegove premestitve v nov kraj zaposlitve.

Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uradnik s svojo družino, če je upravičen ►M25  do gospodinjskega dodatka ◄ , preselil v kraj zaposlitve.

4.  Uradnik, ki ima pravico ►M25  do gospodinjskega dodatka ◄ , njegova družina pa se ne preseli v kraj zaposlitve, dobi le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen; druga polovica se izplača, ko se njegova družina preseli v kraj njegove zaposlitve, če to stori v roku, določenem v členu 9(3). Če uslužbenca premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva, in se torej pred tem tja ni preselila, uslužbenec ni upravičen do nadomestila za nastanitev.

5.  Zaposleni uradnik, ki je prejel nadomestilo za nastanitev in prostovoljno preneha delati v Skupnostih pred pretekom dveh let po začetku dela, mora ob prenehanju dela vrniti del nadomestila, ki je v sorazmerju z manjkajočim obdobjem do dveh let.

▼M23

6.  Uradnik, ki prejema nadomestilo za nastanitev, mora prijaviti vsako podobno nadomestilo, ki ga prejema iz drugih virov; taka nadomestila se odštejejo od nadomestila iz tega člena.

▼B

B.

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve

Člen 6

1.  Zaposleni uradnik, ►M112  ki predloži dokazila o spremembi bivališča ◄ , ima ob prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v višini dvomesečne osnovne plače, ►M25  če je upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ , ali do enomesečne osnovne plače ►M25  v drugih primerih ◄ , če je bil zaposlen polna štiri leta in ne dobi podobnega nadomestila v svoji novi službi. ►M25  Če sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ Skupnosti in sta oba upravičena do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo. ◄

Pri izračunu let zaposlitve se upoštevajo leta dela v katerem koli upravnem statusu iz člena 35 Kadrovskih predpisov, razen dopusta iz osebnih razlogov.

To minimalno obdobje se ne upošteva v primeru upokojitve v interesu službe.

▼M23

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je bil uradnik nazadnje zaposlen.

▼M25

2.  V primeru smrti uradnika se nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve izplača preživelemu zakoncu ali, če ga ni, vzdrževanemu družinskemu članu v smislu člena 2, tudi če ni izpolnjena zahteva glede dolžine zaposlitve iz odstavka 1.

▼B

3.  Pri izračunavanju nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve se upošteva zakonski stan uradnika in plača na dan prenehanja delovnega razmerja.

4.  Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se izplača na podlagi dokaza, da se je uradnik z družino ali, če uradnik umre, le njegova družina preselila v kraj, ki je najmanj sedemdeset kilometrov oddaljen od kraja, v katerem je bil zaposlen.

Uradnik, ali ob uradnikovi smrti njegova družina, se mora preseliti v treh letih po datumu prenehanja zaposlitve.

Ta časovna omejitev ne velja, če osebe, ki imajo po umrlem pravico do takega nadomestila, dokažejo, da za zgoraj omenjene določbe niso vedele.

C.

Potni stroški

Člen 7

1.  Uradnik ima pravico do povračila potnih stroškov zase, za zakonca in za vzdrževance, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

V primeru smrti uradnika imajo vdova in vzdrževanci pravico do vračila potnih stroškov pod enakimi pogoji.

Potni stroški vključujejo tudi rezervacijo sedežev, prevoz prtljage in, kadar je to ustrezno, nujne hotelske stroške.

▼M112

1.  Osnova za izračun povračila je železniška vozovnica prvega razreda za najkrajšo in najbolj ekonomično običajno železniško pot med krajem zaposlitve ali krajem vpoklica ali matičnim krajem.

Če pot iz prvega pododstavka presega 500 kilometrov in v primerih, ko običajna pot vključuje vožnjo po morju, ima zadevni uradnik ob predložitvi vozovnic pravico do povračila stroškov potovanja z letalom v poslovnem ali enakovrednem razredu. Kadar se uporabijo prevozna sredstva, ki niso omenjena zgoraj, temelji izračun za povračilo na stroških za potovanje z vlakom, razen za spalnik. Če tak izračun ni mogoč, določi pogoje za povračilo organ za imenovanja v posebni odredbi.

▼B

3.  Matični kraj uradnika se določi ob nastopu službe z upoštevanjem kraja vpoklica ali kraja, v katerem ima uradnik svoje interese. Tako določen matični kraj organ za imenovanja med službovanjem uradnika ali ob prenehanju zaposlitve lahko spremeni s posebnim sklepom. Vendar se med službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in če uradnik predloži ustrezna dokazila.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem ima uradnik interese, veljal tisti, ki je zunaj ozemlja držav članic Evropskih skupnosti ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi IV k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

Člen 8

▼M112

1.  Uradniku se vsako koledarsko leto izplača znesek, ki je enak stroškom prevoza od kraja zaposlitve do matičnega kraja, opredeljenega v členu 7, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi zakoncu in vzdrževanim družinskim članom v smislu člena 2.

Če sta v Skupnostih zaposlena mož in žena, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zadevnih zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračila.

Potni stroški za otroke med drugim in desetim letom starosti se izračunajo na podlagi polovične kilometrine in polovičnega pavšalnega dodatka, za izračun stroškov se šteje, da otrok dopolni drugo ali deseto leto starosti 1. januarja tekočega leta.

2.  Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in krajem vpoklica ali matičnim krajem; razdalja se izračuna tako, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 7(2).

Kilometrina znaša:

▼M122

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

▼M112

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako lete prilagodita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

▼B

3.  Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega plačila iz odstavka 1, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v tem letu v eni od institucij treh Evropskih skupnosti aktivno delal manj kot devet mesecev.

▼M112

4.  Prejšnje določbe se uporabljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemljih držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do povračila potnih stroškov do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz drugega odstavka člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja, v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

Ti potni stroški se povrnejo kot pavšalno nadomestilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad turističnim razredom.

▼B

D.

Stroški selitve

Člen 9

1.  Stroški, nastali zaradi selitve pohištva in osebne imovine, s stroški običajnega škodnega zavarovanja (poškodbe, kraja, ogenj) vred, se povrnejo uradniku, ki se mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov preseliti in ki teh stroškov ni dobil povrnjenih iz drugih virov. Tako povračilo ne sme presegati zneska predhodno odobrenega predračuna. Ustreznim oddelkom institucije je treba predložiti vsaj dva predračuna, če se zdita previsoka, se lahko izbere drugo selitveno podjetje. V tem primeru se lahko povrne znesek predračuna tega podjetja.

2.  Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se povrnejo stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj.

Če je bil umrli uradnik neporočen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

3.  Zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe.

Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4).

Stroški selitve, nastali po izteku zgoraj določenih rokov, se povrnejo le v izjemnih primerih po posebnem sklepu organa za imenovanja.

E.

Hranarina

Člen 10

▼M112

1.  Uradnik, ki predloži dokazila, da je moral zaradi izpolnitve določb člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja, je za obdobje, določeno v odstavku 2 tega člena, upravičen do hranarine na koledarski dan, kakor sledi:

▼M122

▼M112

Prejšnja lestvica se pregleda ob vsakem popravku osebnih prejemkov, ki se opravi na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov.

▼M23

2.  Obdobje prejemanja hranarine je:

▼M25

Kadar sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ Evropskih skupnosti in sta oba upravičena do osnovne hranarine, se za določitev časa prejemanja hranarine uporabi točka b za osebo, ki ima višjo osnovno plačo. Za drugega zakonca se uporabi obdobje iz točke a.

▼M23

Nikakor pa se hranarine ne more dodeliti za obdobje po datumu, ko se uradnik preseli, da bi izpolnil pogoje iz člena 20 Kadrovskih predpisov.

▼M112 —————

▼B

F.

Izdatki za službena potovanja

Člen 11

1.  Uradnik na službeni poti, ki ima ustrezen potni nalog, ima pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic skladno z naslednjimi določbami.

▼M112 —————

▼B

2.   ►M112  Na potnem nalogu je treba navesti pričakovano trajanje službene poti, na podlagi katerega se izračuna predujem dnevnic, ki ga uradnik lahko dvigne. ◄ Razen če je sprejeta posebna odločitev, se predujmi ne izplačujejo, če službena pot verjetno ne bo trajala dlje kakor 24 ur in se opravi v državi, v kateri uporabljajo isto valuto kakor v kraju zaposlitve uradnika.

▼M112

3.  Razen v posebnih primerih, ki se določijo s posebnim sklepom, in predvsem kadar je uradnik poklican z dopusta, se povračilo potnih stroškov omeji na stroške najbolj ekonomičnega potovanja med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja, ki ne zahteva, da bi uradnik znatno podaljšal službeno pot.

▼M112

Člen 12

1.   Potovanje po železnici

Potni stroški za službena potovanja po železnici se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije na podlagi stroškov prevoza v prvem razredu po najkrajši poti med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja.

2.   Potovanje z letalom

Uradnik lahko potuje z letalom, če bi bila povratna pot z vlakom dolga vsaj 800 kilometrov.

3.   Potovanje po morju

Organ za imenovanja na podlagi dolžine in stroškov potovanja za vsak primer odobri razred, ki se uporabi in dodatke za kabino, ki se lahko povrnejo.

4.   Potovanje z avtomobilom

Potni stroški se povrnejo kot pavšalni znesek na podlagi stroškov za prevoz po železnici v skladu s točko 1; ne izplačujejo se nobeni drugi dodatki.

V primeru, ko uradnik na službeni poti potuje v posebnih okoliščinah, lahko organ za imenovanja odloči, da dobi kilometrino namesto povračila potnih stroškov, predvidenih zgoraj, če je uporaba javnega prevoza nedvomno neugodna.

Člen 13

1.  Dnevnice za službeno pot vključujejo pavšalni znesek, s katerim se pokrijejo vsi stroški osebe na službeni poti: zajtrk, dva glavna obroka in dodatne stroške, vključno z lokalnim prevozom. Stroški nastanitve, vključno z lokalnimi davki, se ob predložitvi dodatne dokumentacije povrnejo do najvišjega zneska, določenega za posamezno državo.

2.  

3.  Svet vsaki dve leti pregleda stopnje, določene v odstavku 2(a). Ta pregled opravi z vidika poročila Komisije o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda Svet na predlog Komisije odloča s kvalificirano večino, predvideno v prvi alinei drugega pododstavka 205(2) Pogodbe ES.

▼M112

Člen 13a

Podrobna pravila za uporabo členov 11, 12 in 13 te priloge različne institucije določijo v splošnih izvedbenih določbah.

▼B

G.

Povračilo stroškov v fiksnem znesku

Člen 14

1.  Organ za imenovanja lahko uradnikom, ki imajo zaradi svojih službenih dolžnosti stroške za reprezentanco, odobri fiksno nadomestilo in določi njegov znesek.

V posebnih primerih organ za imenovanja lahko odloči, da institucija krije tudi del stroškov nastanitve za te uradnike.

2.  Kadar dobi uradnik posebna navodila, zaradi katerih ima občasne stroške za reprezentanco v službene namene, se znesek nadomestila zanje odredi v vsakem primeru posebej na podlagi dodatne dokumentacije in pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja.

▼M112 —————

▼B

Člen 15

Organ za imenovanja lahko odloči, da ►M112  visoki vodstveni uslužbenci v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov ◄ , ki nimajo službenega avtomobila, dobijo fiksno nadomestilo, ki ne presega ►M97  892,42 eur ◄ letno, za stroške običajnega prevoza po mestu, v katerem so zaposleni.

Organ za imenovanja z obrazloženim sklepom lahko dodeli tako nadomestilo, če mora uradnik zaradi svojih dolžnosti ves čas potovati in ima dovoljenje za uporabo lastnega avtomobila.

Oddelek 4

PLAČILO PRIPADAJOČIH ZNESKOV

Člen 16

1.  Osebni prejemki uradnikov se izplačujejo 15. dan vsakega meseca za tekoči mesec. Znesek osebnih prejemkov se zaokroži navzgor ►M94  na najbližji ◄ stotin.

2.  Kadar se osebni prejemki ne izplačajo za poln mesec, se razdelijo na tridesetine in

3.  Kadar je uradnik upravičen do družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka po datumu začetka dela, jih prejema od prvega dne v mesecu, v katerem pridobi pravico. Ob prenehanju upravičenosti dobi uradnik pripadajoči znesek do zadnjega dne v mesecu, v katerem upravičenost preneha.

▼M43

Člen 17

1.  Izplačila se opravijo za vsakega uradnika v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo.

▼M112

2.  Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise sporazumno določijo institucije Skupnosti, lahko institucija, v kateri je uradnik zaposlen, del njegovih osebnih prejemkov redno nakazuje v drugo državo članico.

Po prejšnjih določbah se lahko nakazujejo naslednji zneski, ločeno ali združeno:

Nakazila iz točke (b) ne smejo preseči 5 % uradnikove osnovne plače.

3.  Nakazila, predvidena v odstavku 2, se izvedejo po deviznem tečaju iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov. Nakazani zneski se pomnožijo s koeficientom, ki izraža razliko med ►C2  korekcijskim koeficientom, opredeljenim v členu 3(5)(b) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za državo, v katero se znesek nakaže, in korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za osebne prejemke uradnika (iz člena 3(5)(a) Priloge XI h Kadrovskim predpisom). ◄

▼M112

4.  Uradnik lahko zahteva, poleg nakazil iz odstavkov 1 do 3, redna nakazila v drugo državo članico po mesečnem deviznem tečaju, brez uporabe katerega koli koeficienta. To nakazilo ne sme presegati 25 % uradnikove osnovne plače.

▼B

PRILOGA VIII

Sistem pokojninskega zavarovanja

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 1

1.  Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uradnik bolan ali invalid, lahko organ za imenovanja glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, določi, da začne uradnik uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v Skupnostih.

Na ta sklep se uradnik lahko pritoži na invalidsko komisijo.

2.  Uradnik, ki je na dopustu zaradi služenja vojaškega roka, preneha uživati pravice glede invalidnosti ali smrti, če ju neposredno povzroči nesreča ali bolezen, povezana s to obveznostjo. Zgornje določbe ne vplivajo na upravičenost do družinske pokojnine na temelju pravic, ki jih je uradnik pridobil do datuma, ko je odšel na tak dopust.

POGLAVJE 2

Starostna pokojnina in odpravnina

Oddelek 1

STAROSTNA POKOJNINA

Člen 2

Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uradnikove pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu iz člena 3 pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.

Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ ►M112  toliko let, kolikor je potrebnih za dosego najvišje pokojnine v smislu drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov ◄ let pokojninske dobe.

▼M112

Člen 3

Pod pogojem, da je zadevni uslužbence plačal svoj del pokojninskih prispevkov za zadevna obdobja zaposlitve, se pri izračunu pokojninske dobe v smislu člena 2 upoštevajo:

Člen 4

1.  Uradnik, ki je kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec prenehal delati v eni od institucij in se nato ponovno aktivno zaposli v instituciji Skupnosti, pridobi nove pokojninske pravice. Lahko zahteva, da se v skladu s členom 3 te priloge, za izračun pokojninskih pravic upošteva celotna delovna doba, ko je bil zaposlen kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec, za katero so plačani prispevki, pod pogojem, da:

Kadar se za zadevnega uradnika uporabi člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pri izračunu zneska, ki se rezervira, upošteva znesek, plačan po navedenih členih, ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M123  3,1 ◄ -odstotni letni stopnji.

Kadar znesek, prenesen v sistem Skupnosti, ni dovolj visok, da bi v celoti pokril pokojninske pravice iz prejšnjega obdobja zaposlitve, uradnik na zahtevo lahko poravna znesek do višine, določene v točki (b) prvega odstavka.

2.  Obrestna mera, določena v odstavku 1, se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

▼B

Člen 5

▼M112

Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po 63. letu starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 2 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali tretjega odstavka, glede na primer, člena 77 Kadrovskih predpisov.

▼B

Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je bil zaposlen po ►M112  63 ◄ letu starosti.

Člen 6

▼M23

Znesek življenjskega minimuma za izračun pokojninskih pravic se ujema z osnovno plačo uradnika, razvrščenega na ►M112  prvo stopnjo razreda 1 ◄ .

▼M112 —————

▼M112

Člen 8

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uradniku, izračunano glede na najnovejše tabele umrljivosti iz člena 9 Priloge XII in ob upoštevanju ►M123  3,1 ◄ -odstotne letne obrestne mere, ki se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

Člen 9

1.  Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjenim 63. letom starosti, lahko zahteva, da se:

2.  Organ za imenovanja lahko v interesu službe in na podlagi objektivnih meril ter transparentnega postopka, uvedenega v splošnih izvedbenih določbah, odloči, da se za zadevnega uslužbenca zgornje znižanje ne uporabi. Skupno število uradnikov in začasnih uslužbencev, ki se vsako leto upokojijo brez kakršnega koli znižanja pokojnin, ne sme biti višje od 10 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Letni odstotek se lahko giba med 8 % in 12 %, pod pogojem, da skupni odstotek v dveh letih ne preseže 20 % in ob upoštevanju načela proračunske nevtralnosti. Pred iztekom petih let Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o oceni izvajanja tega ukrepa. Kadar je to primerno, Komisija na podlagi člena 283 Pogodbe ES predlaga, da se po petih letih najvišji letni odstotek določi med 5 % in 10 % vseh uradnikov v vseh institucijah, ki se upokojijo v preteklem letu.

▼M112

Člen 9a

Za namene določanja znižane pokojnine uradnikov, ki so pridobili pokojninske pravice, ki presegajo 70 % njihove zadnje osnovne plače, in ki zahtevajo takojšnje plačilo starostne pokojnine v skladu s členom 9, se znižanje po členu 9 uporablja za navidezno številko, ki ustreza pokojninski dobi, in ne za znesek, omejen na 70 % zadnje osnovne plače. Vendar pa tako izračunana znižana pokojnina v nobenem primeru ne sme presegati 70 % zadnje osnovne plače v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.

▼B

Člen 10

Pravica do prejemanja starostne pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca, ki sledi tistemu, v katerem uradnik samodejno ali na lastno zahtevo postane upravičen do te pokojnine; osebne prejemke dobiva, dokler se ne začne izplačevati pokojnina.

Člen 11

▼M83

1.  Uradnik, ki preneha delati v Skupnostih, da bi:

ima pravico, da se aktuarski ekvivalent njegovih pravic do starostne pokojnine, ►M112  ažuriranih na dejanski datum prenosa, ◄ pridobljenih v Skupnosti, prenese v pokojninski sklad te uprave ali organizacije, ali v pokojninski sklad, v katerem pridobiva pokojninske pravice zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba.

2.  Uradnik, ki začne delati v Skupnostih po tem, ko:

▼M112

ima po tem, ko se zaposli, vendar preden izpolni pogoje za plačilo starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, pravico Skupnostim plačati na dejanski datum prenosa ažurirano kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na podlagi takega dela ali dejavnosti.

V takem primeru institucija, v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju njegove osnovne plače, starosti in deviznega tečaja na dan, ko se za prenos zaprosi, s pomočjo splošnih izvedbenih določb določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi prenesenega kapitalskega zneska, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi in dejanskim datumom prenosa.

▼M112

Uradniki lahko tako ureditev uporabijo samo enkrat za vsako državo članico in zadevni pokojninski sklad.

▼M56

3.  Odstavek 2 se uporabi tudi za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po koncu napotitve po drugi alinei člena 37(1)(b) Kadrovskih predpisov, in za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po poteku dopusta iz osebnih razlogov po členu 40 Kadrovskih predpisov.

▼B

Oddelek 2

ODPRAVNINA

▼M112

Člen 12

1.  Uradnik, ki ne dopolni 63 let starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

2.  Z odstopanjem od odstavka 1(b) imajo uradniki, mlajši od 63 let, ki so od začetka dela zaradi vzpostavitve ali ohranitve pokojninskih pravic plačevali v nacionalni pokojninski sistem, zasebno zavarovalno shemo ali pokojninski sklad po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, in katerih delovno razmerje ne preneha zaradi smrti ali invalidnosti in ki ne izpolnjujejo pogojev za takoj izplačljivo ali odloženo starostno pokojnino, ob prenehanju dela pravico do odpravnine v višine aktuarske vrednosti njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo v institucijah. V teh primerih se od odpravnine odštejejo izplačila za vzpostavitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v nacionalnem pokojninskem sistemu ob uporabi člena 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

3.  Če se uradnikovo delovno razmerje prekine zaradi odstranitve z delovnega mesta, se odpravnina, ki se izplača ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, odvisno od primera, določi glede na odločitev, sprejeto v skladu s členom 9(1)(h) Priloge IX.

▼M112 —————

▼B

POGLAVJE 3

▼M112

Invalidnina

▼B

Člen 13

►M112  1. ◄   Ob upoštevanju določb člena 1(1) ima uradnik, mlajši od 65 let, ki ga invalidska komisija kadar koli v času pridobivanja pokojninskih pravic spozna za popolnega trajnega invalida, kar mu onemogoča opravljati naloge delovnega mesta v njegovem kariernem razredu in mora zato prenehati z delom ►M15  v Skupnostih ◄ , ves čas trajanja take nezmožnosti pravico ►M23  do ►M112  invalidnine ◄ , kakor določa člen 78 Kadrovskih predpisov ◄ .

▼M112

2.  Osebe, ki prejemajo invalidnino, se brez predhodnega dovoljenja organa za imenovanja ne smejo zaposliti ali delati. Od invalidnine se odšteje vsak dohodek iz take zaposlitve ali dela, ki skupaj z invalidnino presega končne skupne osebne prejemke, prejete v času aktivne zaposlitve, določene na podlagi plačne lestvice, veljavne prvi dan meseca, v katerem se invalidnina izplača.

Prejemnik invalidnine mora na zahtevo predložiti vsak pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na upravičenost do invalidnine.

▼B

Člen 14

▼M62

Uradnik pridobi pravico do prejemanja ►M112  invalidnina ◄ prvi dan koledarskega meseca, ki sledi njegovi upokojitvi po členu 53 Kadrovskih predpisov.

▼M23

Če nekdanji ►M62  uradnik ◄ ne izpolnjuje več pogojev za plačilo ►M112  invalidnina ◄ , ga je treba ponovno zaposliti na prvem praznem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, se od njega lahko zahteva, da odstopi ►M112  ————— ◄ .

Če umre nekdanji ►M62  uradnik ◄ , ki prejema ►M112  invalidnina ◄ , ta upravičenost preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je umrl.

▼B

Člen 15

Dokler nekdanji ►M62  uradnik ◄ , ki dobiva ►M112  invalidnino ◄ , ne dopolni ►M112  63 ◄ let starosti, ga institucija lahko napoti na občasne zdravniške preglede, s katerimi preveri, ali še izpolnjuje pogoje za izplačevanje pokojnine.

▼M112 —————

▼B

POGLAVJE 4

Družinska pokojnina

Člen 17

►M23  Če umre uradnik, ki ima enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, ima ►M112  preživeli zakonec ◄  ◄ , ►M112  če je bil par v času smrti poročen ◄ vsaj eno leto in z upoštevanjem določb členov 1(1) in 22, pravico do ►M112  družinske pokojnine ◄ v višini ►M5  60 % ◄ ►M62  starostne ◄ pokojnine, do katere bi bil upravičen uradnik, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik v zakonski zvezi ali v prejšnji zakonski zvezi enega ali več otrok, ki jih vzdržuje ali jih je vzdrževala ►M112  preživeli zakonec ◄ , ali če je uradnik umrl zaradi telesne okvare ali bolezni, ki je posledica opravljanja dela ali nesreče.

▼M56

Člen 17a

Z upoštevanjem člena 1(1) in 22 ima ►M112  preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je bil odpuščen ali je prenehal delati na podlagi uredb (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 in ki je ob smrti prejemal mesečni dodatek po členu 50 Kadrovskih predpisov ali po eni od zgoraj omenjenih uredb, pravico do ►M112  družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil ob smrti upravičen ►M112  zakonec ◄ , če bi izpolnjeval pogoje za tako pokojnino, ne glede na delovno dobo ali starost, ►M112  če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ najmanj leto dni.

Znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ iz prvega odstavka ne sme biti nižji od zneska iz drugega odstavka člena 79 Kadrovskih predpisov. Vendar pa znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme presegati zneska prvega izplačila starostne pokojnine, do katerega bi bil upravičen nekdanji uradnik, če bi preživel in izčrpal pravice do enega ali drugega zgoraj omenjenega dodatka in bil zato upravičen do starostne pokojnine.

Trajanje zakonske zveze, opredeljeno v prvem odstavku, se ne upošteva, če je imel uradnik, preden je prenehal delati, v zakonski zvezi enega ali več otrok, pod pogojem, da te vzdrževane otroke v smislu člena 2(2) Priloge VII ►M112  preživeli zakonec ◄ vzdržuje ali jih je vzdrževala.

Prav tako se ne upošteva trajanje zakonske zveze, če nekdanji uradnik umre v eni od okoliščin, opisanih v drugem odstavku člena 17.

▼M112

Člen 18

Če je nekdanji uradnik prejemal starostno pokojnino, ima preživeli zakonec pravico do družinske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je uradnik prejemal ob smrti, če sta bila, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, poročen vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 22. Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbel preživeli zakonec.

▼M23

Člen 18a

►M112  Preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je prenehal delati pred ►M112  63 ◄ . letom starosti in je zahteval, da se izplačilo starostne pokojnine odloži do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem dopolni ►M112  63 ◄ let starosti, ima, ►M112  če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ , z upoštevanjem določb člena 22 pravico do ►M112  družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala ►M112  zakoncu ◄ v starosti ►M112  63 ◄ let. Najnižja ►M112  družinska pokojnina ◄ je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme preseči zneska starostne pokojnine, do katere bi bil uradnik upravičen ob dopolnitvi ►M112  63 ◄ . let starosti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel ►M62  uradnik ◄ pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela ►M112  preživeli zakonec ◄ .

▼M112

Člen 19

Če je nekdanji uradnik prejemal invalidnino, ima preživeli zakonec ob upoštevanju določb člena 22 te priloge in pod pogojem, da sta bila takrat, ko je postal upravičen do invalidnine, poročena, pravico do družinske pokojnine v višini 60 % invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

▼B

Člen 20

V ►M62  členih 17a, 18, 18a in 19 ◄ se pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze, ne upošteva, če je zakonska zveza, čeprav sklenjena po prenehanju delovnega razmerja, trajala vsaj pet let.

Člen 21

1.  Pokojnina po starših, predvidena v ►M62  prvem, drugem in tretjem odstavku ◄ člena 80 Kadrovskih predpisov znaša za prvega otroka osem desetin družinske pokojnine, do katere bi bila ►M112  upravičen ◄ ►M112  preživeli zakonec ◄ uradnika ali bivšega uradnika, ki je prejemal ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , pri čemer se ne upošteva zmanjšanje iz člena 25.

▼M23

Z upoštevanjem določbe člena 22 ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

▼B

2.  Za vsakega naslednjega vzdrževanega otroka se pokojnina poviša za znesek, enak dvakratnemu znesku otroškega dodatka.

▼M23

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII.

▼B

3.  Tako izračunani skupni znesek pokojnine in dodatka se enako razdeli med upravičene otroke.

Člen 22

Če uradnik zapusti ►M112  preživelega zakonca ◄ in tudi otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njem, se celotna pokojnina, izračunana, kakor da bi bile vse te osebe odvisne od ►M112  preživelega zakonca ◄ , razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Če uradnik zapusti otroke iz več zakonov, se celotna pokojnina, izračunana kakor da bi bili vsi otroci iz istega zakona, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Za izračun te razdelitve so vsi otroci obeh zakoncev iz prejšnjega zakona, ki so vzdrževani v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, vključeni v kategorijo zakonitih otrok uradnika ali bivšega uradnika, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ .

V primeru, ki je predviden v drugem odstavku, se predniki, priznani kot vzdrževanci iz člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, obravnavajo enako kakor vzdrževani otroci in se za izračun razdelitve vključijo v kategorijo potomcev.

▼M62 —————

▼B

Člen 24

Pravica do prejemanja družinske pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, ki prejema ◄ ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , umre. ►M23  Če pa gre za izplačilo ob smrti uradnika ali upravičenca do pokojnine iz člena 70 Kadrovskih predpisov, se ta pravica pridobi prvi dan četrtega meseca po mesecu, v katerem je uradnik umrl. ◄

Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem prejemnik pokojnin umre ali preneha izpolnjevati pogoje za izplačilo pokojnine. ►M112  Podobno preneha pravica do pokojnine po starših, če prejemnik ne šteje več za vzdrževanega otroka v smislu člena 2 Priloge VII. ◄

Člen 25

Če je starostna razlika med umrlim uradnikom ►M62  ali nekdanjim uradnikom, ki je prejemal ◄ ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , in preživelo ženo, od katere se odštejejo leta trajanja zakonske zveze, več kakor deset let, se družinska pokojnina, izračunana na podlagi prejšnjih določb, zmanjša za vsako polno leto razlike v višini:

Člen 26

►M112  Preživeli zakonec ◄ izgubi pravico do družinske pokojnine, če se ponovno poroči. Če se ne uporablja člen 80 Kadrovskih predpisov, ►M112  je upravičen ali upravičena ◄ do takojšnjega izplačila glavnice v višini dvakratnega letnega zneska svoje družinske pokojnine.

▼M112

Člen 27

Razvezani zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika je upravičen do družinske pokojnine, opredeljene v tem poglavju, če ob smrti bivšega zakonca lahko dokaže upravičenost do preživnine, dodeljene po odločbi sodišča ali z uradno registriranim dogovorom med njim/njo in bivšim zakoncem.

Vendar pa družinska pokojnina ne sme presegati zneska preživnine, izplačane ob smrti bivšega zakonca, pri čemer se znesek prilagodi v skladu s postopkom iz člena 82 Kadrovskih predpisov.

Upravičenost razvezanega zakonca preneha, če se ponovno poroči preden bivši zakonec umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega zakonca, veljajo določbe člena 26.

▼B

Člen 28

▼M62

Če je imel umrli uradnik več kot ►M112  enega razvezanega zakonca ◄ , upravičeno do družinske pokojnine ali ►M112  enega ali več razvezanih zakoncev ◄ in ►M112  preživelega zakonca ◄ , ki so upravičene do družinske pokojnine, se pokojnina razdeli sorazmerno s trajanjem posamezne zakonske zveze. Uporabijo se določbe drugega in tretjega odstavka člena 27.

▼B

Če kateri koli upravičenec do pokojnine umre ali se odpove ►M112  njegovemu ali njenemu deležu ◄ prišteje k deležu drugih oseb, razen če gre za pravice otrok umrlega uradnika po drugem odstavku člena 80 Kadrovskih predpisov.

Pri dodelitvi pokojnin na podlagi tega člena se znižanje zaradi razlike v letih iz člena 25 uporabi ločeno.

Člen 29

Če ►M112  razvezani zakonec ◄ po členu 42 ni več upravičena do pokojnine, se celotni znesek pokojnine izplača ►M112  razvezanemu zakoncu ◄ , če se ne uporabi drugi pododstavek člena 80 Kadrovskih predpisov.

POGLAVJE 5

Začasne pokojnine

Člen 30

Zakonec ali vzdrževanci uradnika, ►M62  ki je imel enega od upravnih statusov iz člena 35 Kadrovskih predpisov ◄ , začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je bivališče tega uradnika več kot eno leto neznano.

Člen 31

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , čigar bivališče ►M62  ————— ◄ je več kot eno leto neznano, lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi.

▼M62

Člen 31a

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika v smislu člena 18a Priloge VIII, ali bivšega uradnika, upravičenega do nadomestila po členu 50 Kadrovskih predpisov, ►M112  ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89 ( 2 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002 ( 3 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ( 4 ), ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002 ( 5 ) ◄ , lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je prebivališče bivšega uradnika neznano več kot eno leto.

▼B

Člen 32

Določbe člena 31 se uporabljajo za vzdrževance prejemnika ali upravičenca do družinske pokojnine, čigar bivališče je več ►M62  ————— ◄ kot eno leto neznano.

Člen 33

Začasne pokojnine po členih 30, 31 ►M62  , 31a ◄ in 32 se spremenijo v dokončne pokojnine, ko se pravilno ugotovi smrt uradnika, ►M62  bivšega uradnika ◄ ali upravičenca do družinske pokojnine ali ko je pogrešanec razglašen za mrtvega.

POGLAVJE 6

Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke

Člen 34

Določbe drugega odstavka člena 81 Kadrovskih predpisov se uporabljajo za prejemnike začasne pokojnine.

▼M112

Člena 80 in 81 Kadrovskih predpisov se uporabljata tudi za otroke, rojene manj kot 300 dni po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je prejemal starostno pokojnino ali invalidnino.

▼M23 —————

▼B

Člen 35

▼M23

Upokojencu dodelitev ►M112  starostne ali družinske pokojnine ali invalidnine ◄ ne daje pravice do dodatka za izselitev.

▼B

POGLAVJE 7

Oddelek 1

FINANCIRANJE SISTEMA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Člen 36

Od plač ►M112  in invalidnin ◄ se v vsakem primeru odvajajo prispevki za pokojninsko zavarovanje, predvideno v členih 77 do 84 Kadrovskih predpisov.

Člen 37

Napoteni uradnik nadaljuje s plačevanjem prispevka iz prejšnjega člena na podlagi plače za svoj razred in stopnjo. To se za največ pet let, kakor predvideva člen 3 ►M39  , uporablja tudi za uradnike, ki dobivajo nadomestilo, predvideno za neaktivni status ali upokojitev v interesu službe, in uradnike na dopustu iz osebnih razlogov, ki še naprej pridobivajo pokojninske pravice pod pogoji iz člena 40(3) Kadrovskih predpisov. ◄

Vse dajatve, do katerih so lahko upravičeni ta uradnik ali njegovi upravičenci po tem pokojninskem sistemu, se izračunajo na temelju take plače.

Člen 38

Pravilno odtegnjenih prispevkov se ne refundira. Napačno odtegnjeni prispevki ne dajejo pravice do prejemanja pokojnine; taki prispevki se na zahtevo uslužbenca ali njegovih upravičencev povrnejo brez obresti.

▼M112 —————

▼B

Oddelek 2

IZRAČUN POKOJNINE

Člen 40

▼M23

Za izračun zneska ►M112  starostne, ali družinske, ali začasne pokojnine, ali invalidnine ◄ je pristojna institucija, v kateri je bil uradnik zaposlen v času, ko se je njegova aktivna zaposlitev končala. Nadrobni izpisek izračuna se predloži uradniku ali njegovim upravičencem ter Komisiji Evropskih skupnosti, ki je plačilna agencija, skupaj z odločbo o dodelitvi pokojnine.

▼M112

Starostna pokojnina ali invalidnina se ne izplačuje sočasno s plačo, ki se izplačuje iz splošnega proračuna Evropske unije ali ki jo izplačuje ena od agencij, niti sočasno z nadomestilom iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov. Podobno sta nezdružljivi s kakršnimi koli osebnimi prejemki, ki izhajajo iz delovnega mesta v eni od institucij ali agencij.

▼B

Člen 41

Če je bila narejena kakršna koli napaka ali je bilo kaj prezrto, se znesek pokojnine lahko kadar koli izračuna na novo.

Pokojnina se lahko spremeni ali odvzame, če je bila dodeljena v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov ali te priloge.

Člen 42

Če umre uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄  ◄ in po njem upravičene osebe ne zaprosijo za pokojnino ►M112  ali invalidnino ◄ v enem letu po datumu smrti, izgubijo to pravico, razen če je dokazana višja sila.

Člen 43

Nekdanji ►M62  uradnik ◄ ali po njem upravičene osebe, ki imajo pravice iz tega pokojninskega zavarovanja, predložijo zahtevana pisna dokazila in obvestijo institucijo iz drugega odstavka člena 45 o vseh dejstvih, ki lahko vplivajo na njihovo pravico.

Člen 44

Kadar so bile uradniku v celoti ali delno ►M112  začasno ◄ kratene pokojninske pravice ►M112  po členu 9 Priloge IX ◄ , ima pravico, da v sorazmernem znesku, za katerega je bila pokojnina manjša, zahteva povračilo plačanih pokojninskih prispevkov.

Oddelek 3

PLAČILO DAJATEV

Člen 45

Dajatve iz pokojninskega zavarovanja se izplačujejo mesečno za nazaj.

V ►M15  imenu Skupnosti ◄ jih zagotavlja institucija, ki jo določi proračunski organ; nobena druga institucija ne sme pod nobeno navedbo iz lastnih virov izplačati dajatev, predvidenih v tem pokojninskem zavarovanju.

▼M112

Upokojencem, ki stalno prebivajo v Evropski uniji, se prejemki izplačujejo v evrih na banko v državi članici, v kateri stalno prebivajo.

Upokojencem, ki stalno prebivajo izven Evropske unije, se pokojnine izplačujejo v evrih na banko v državi, v kateri stalno prebivajo. Izjemoma se pokojnine lahko izplačujejo v evrih na banko v državi, v kateri je sedež institucije, ali v tuji valuti v državi stalnega prebivališča upokojenca, pretvorjeni pa najnovejšem deviznem tečaju, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije.

Ta člen se smiselno uporablja za prejemnike invalidnine.

▼M62 —————

▼B

Člen 46

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se odštejejo vsi zneski, ki jih uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, prejemnik ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄  ◄ , dolguje ►M15  Skupnostim ◄ na datum, ko postane pravica iz tega pokojninskega sistema izplačljiva. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

▼M62 —————

▼B

POGLAVJE 8

Prehodne določbe

Člen 48

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, je upravičen do pokojninskih pravic, ki se izračunajo od dne, ko se je vključil v začasni skupni sistem socialnega zavarovanja institucij Skupnosti.

Na uradnikovo zahtevo se njegove pokojninske pravice, ne glede na katere koli nasprotne določbe v Kadrovskih predpisih, izračunajo od datuma začetka dela na katerem koli položaju v instituciji ene od treh Evropskih skupnosti. Če ves čas ali del časa prejšnje zaposlitve ni plačeval prispevkov v sklad socialnega zavarovanja, je upravičen do obročnega nakupa pokojninskih pravic, za katere ni mogel plačevati prispevka. Šteje se, da so zneski prispevkov uradnika in ustrezni zneski prispevkov institucije na datum začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov knjiženi v dobro uradnika v začasnem skladu socialnega zavarovanja.

Člen 49

Če uradnik uveljavi možnost, da s svojega računa pri začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja institucij Skupnosti dvigne zneske, ki jih je moral plačati kot prispevke v matični državi, da je tam obdržal svoje pokojninske pravice, se njegove pokojninske pravice za obdobje članstva v začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja znižajo sorazmerno z zneski, ki jih dvigne z računa.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uradnik v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti.

Člen 50

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, ki preneha delati v 65. letu starosti in ne dopolni po prvem odstavku člena 77 Kadrovskih predpisov zahtevanih desetih let, ima pravico izbrati odpravnino, ki se izračuna v skladu s členom 12 te priloge ali sorazmerni del pokojnine, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom člena 77 Kadrovskih predpisov.

Člen 51

Ta pokojninski sistem se uporablja za vdovo in upravičence po katerem koli uslužbencu Skupnosti, ki je umrl med aktivno zaposlitvijo pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov in za vsakega uslužbenca Skupnosti, ki je bil pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov popoln trajen invalid v smislu člena 78 Kadrovskih predpisov, pod pogojem, da se ►M15  na Skupnosti ◄ prenesejo zneski, ki jih ima na računu začasnega skupnega sklada socialnega zavarovanja institucij Skupnosti. ►M15  Skupnosti prevzamejo obveznost ◄ plačevanja dajatev, predvidenih v tem pokojninskem sistemu.

▼M112

PRILOGA IX

Disciplinski postopek

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 1

1.  Kadar koli se v preiskavi OLAF razkrije možna osebna vpletenost uradnika ali nekdanjega uradnika institucije, se pod pogojem, da to ne škoduje preiskavi, zadevna oseba o tem hitro obvesti. V nobenem primeru se po končani preiskavi ne sme pripraviti sklepne ugotovitve, v katerih je z imenom naveden uradnik, če ta ni imel možnosti dati pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj. Te pripombe se navedejo v sklepnih ugotovitvah.

2.  V primerih, ko je zaradi preiskave potrebna popolna zaupnost in ki zahtevajo uporabo preiskovalnih postopkov, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodišča, se v soglasju z organom za imenovanje izpolnjevanje obveznosti glede možnosti uradnika, da da pripombe, lahko začasno odloži. V takih primerih ni mogoče začeti disciplinskega postopka, preden ima uradnik možnost dati pripombe.

3.  Če po preiskavi OLAF uradniku, domnevnem kršilcu, ni mogoče dokazati krivde, se zadevna preiskava brez nadaljnjih ukrepov ustavi z odločitvijo direktorja OLAF, ki uradnika in institucijo o tem pisno obvesti. Uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Člen 2

1.  Pravila, določena v členu 1 te priloge, se s potrebnimi spremembami uporabljajo za druge upravne preiskave, ki jih izvaja organ za imenovanja.

2.  Ko se preiskava zaključi, organ za imenovanja obvesti zadevno osebo in ji predloži sklepne ugotovitve poročila o preiskavi ter, na zahtevo in ob upoštevanju varovanja legitimnih interesov tretjih strank, vse dokumente, ki so neposredno povezani z domnevnimi obtožbami proti njej.

3.  Institucije sprejmejo izvedbene postopke za ta člen v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 3

1.  Po tem, ko je zadevni uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju lahko organ za imenovanja na podlagi poročila o preiskavi:

Člen 4

Uradnika, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati po določbah te priloge, se lahko pozove, da da pisne pripombe, lahko pa ga zastopa oseba, ki jo sam izbere.

Oddelek 2

Disciplinska komisija

Člen 5

1.  V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija, v nadaljnjem besedilu „komisija“. Komisija ima vsaj enega člana, izbranega izven institucije, ki je lahko njen predsednik.

2.  Komisija ima predsednika in štiri člane, ki jih lahko nadomeščajo namestniki, in v primerih, ki se nanašajo na uradnike iz razredov do AD 13, dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot uradnik v disciplinskem postopku.

3.  Člani komisije in njihovi namestniki so za vse primere, razen tistih, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 14 ali višjega.

4.  Člani komisije in njihovi namestniki so za primere, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 16.

5.  Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se dogovorita o priložnostnem postopku za imenovanje dodatnih članov iz odstavka 2, ki sodelujejo v primerih uslužbencev, napotenih na delo v tretjo državo.

Člen 6

1.  Organ za imenovanja in odbor uslužbencev istočasno imenujeta po dva člana in namestnika.

2.  Predsednika in namestnika predsednika imenuje organ za imenovanja.

3.  Predsednik, člani in namestniki so imenovani za tri leta. Vendar pa institucije lahko predvidijo krajši mandat članov in namestnikov, pri čemer ta ne sme biti krajši od enega leta.

4.  Dva člana komisije, razširjene v skladu s členom 5(2) te priloge, sta imenovana na naslednji način:

5.  Zadevni uradnik ima pravico, da v petih dneh po ustanovitvi komisije zavrne enega člana. Tudi institucija ima pravico zavrniti enega člana komisije.

V enakih mejah lahko člani komisije iz legitimnih razlogov prosijo za oprostitev dolžnosti in se umaknejo, če gre za navskrižje interesov.

Če je to potrebno, predsednik komisije izžreba nove člane, imenovane v skladu z odstavkom 4.

Člen 7

Komisiji pomaga tajnik, ki ga imenuje organ za imenovanja.

Člen 8

1.  Predsednik in člani komisije so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

2.  Posvetovanja in delo komisije so tajni.

Oddelek 3

Disciplinski ukrepi

Člen 9

1.  Organ za imenovanja lahko izreče eno od naslednjih kazni:

2.  Kadar uradnik dobiva starostno pokojnino ali invalidnino, organ za imenovanja lahko odloči, da za določen čas zadrži znesek od pokojnine ali invalidnine; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. Dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

3.  Za eno kršitev dolžnosti se izreče ena disciplinska kazen.

Člen 10

Teža disciplinskih kazni je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinske kazni, ki se naloži, je treba upoštevati predvsem:

Oddelek 4

Disciplinski postopek, v katerem ne sodeluje disciplinska komisija

Člen 11

Organ za imenovanja se brez posvetovanja s komisijo lahko odloči za kazen v obliki pisnega opozorila ali opomina. Preden organ za imenovanja izreče tak ukrep, je uradnik zaslišan.

Oddelek 5

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo

Člen 12

1.  Organ za imenovanja predloži komisiji poročilo, v katerem so jasno navedena dejstva v zvezi z obtožbo in, kadar je to primerno, okoliščine, v katerih so se pojavila, vključno z vsemi oteževalnimi ali olajševalnimi okoliščinami.

2.  Poročilo se pošlje zadevnemu uradniku in predsedniku komisije, ki z njim seznani člane komisije.

Člen 13

1.  Po prejemu poročila ima zadevni uradnik pravico pridobiti svoj celotni osebni spis in kopirati vse za postopek pomembne dokumente, tudi razbremenilne dokaze.

2.  Zadevni uradnik ima za pripravo zagovora na voljo najmanj petnajst dni od datuma prejema poročila, s katerim se začne disciplinski postopek.

3.  Zadevnemu uradniku lahko pomaga oseba, ki jo sam izbere.

Člen 14

Če zadevni uradnik v prisotnosti predsednika prizna svojo kršitev in brez pridržkov sprejme poročilo iz člena 12 te priloge, lahko organ za imenovanja v skladu z načelom sorazmernosti med vrsto kršitve in zagroženo kaznijo, zadevo umakne s komisije. Kadar se zadeva umakne s komisije, da predsednik mnenje o možni kazni.

Po tem postopku lahko organ za imenovanja, z odstopanjem od člena 11 te priloge, naloži eno od kazni, predvidenih v členu 9(1) (a) do (d) te priloge.

Pred priznanjem krivde je treba zadevnega uradnika seznaniti z možnimi posledicami takega priznanja.

Člen 15

Pred prvim sestankom komisije predsednik zadolži enega od članov, da pripravi splošno poročilo o zadevi in o tem obvesti druge člane komisije.

Člen 16

1.  Komisija zasliši zadevnega uradnika; na zaslišanju lahko predloži pisne ali ustne pripombe, osebno ali preko zastopnika. Lahko pokliče priče.

2.  Institucijo pred komisijo zastopa uradnik, ki ima v ta namen mandat organa za imenovanja in ima enake pravice kot zadevni uradnik

3.  V primerih, ko je preiskavo začel OLAF, komisija lahko zasliši njegove preiskovalce.

Člen 17

1.  Če disciplinska komisija meni, da glede dejstev v zvezi z obtožbo ali okoliščinami njihovega nastanka nima dovolj jasnih informacij, odredi preiskavo, v kateri lahko vsaka stran predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

2.  Preiskovalna dejanja opravlja v imenu komisije njen predsednik ali član. Komisija zaradi preiskave lahko zahteva katere koli dokumente, povezane z obravnavano zadevo. Institucija ravna v skladu s tako zahtevo v morebitnem roku, ki ga določi komisija. Kadar se taka zahteva naslovi na uradnika, se njegova zavrnitev zabeleži.

Člen 18

Po proučitvi predloženih dokumentov in ob upoštevanju vseh ustnih ali pisnih izjav ter izidov opravljene preiskave komisija z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje o tem, ali so dejstva v zvezi z obtožbo dokazana in o kakršni koli kazni, ki bi morala izhajati iz njih. Mnenje podpišejo vsi člani komisije. K mnenju lahko vsak član priloži ločeno mnenje. Komisija pošlje mnenje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu prejema poročila organa za imenovanja, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve. Kadar se preiskava vodi na pobudo komisije, je rok štiri mesece, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve.

Člen 19

1.  Predsednik o zadevah, ki jih obravnava komisija, ne glasuje, razen glede proceduralnih zadev ali ob neodločenem izidu glasovanja.

2.  Predsednik zagotovi, da se odločitve komisije izvršijo in vsakega člana seznani z vsemi informacijami in dokumenti v zvezi z zadevo.

Člen 20

Zapisnike sestan kov disciplinske komisije pripravi tajnik. Priče podpišejo zapisnik o svojem pričanju.

Člen 21

1.  Če se disciplinski postopek konča z izrekom ene od kazni, predvidene v členu 9 te priloge, plača stroške disciplinskega postopka, nastale na uradnikovo pobudo, zlasti honorar branilca, uradnik.

2.  Vendar lahko v izjemnih primerih, kadar bi bilo breme za zadevnega uradnika neupravičeno, organ za imenovanja odloči drugače.

Člen 22

1.  Po zaslišanju uradnika sprejme organ za imenovanja odločitev, predvideno v členih 9 in 10 te priloge, v dveh mesecih po prejemu mnenja komisije. Odločitev mora biti utemeljena.

2.  Če organ za imenovanja odloči, da zadevo zaključi brez izreka kakršne koli disciplinske kazni, o tem takoj pisno obvesti zadevnega uradnika. Zadevni uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Oddelek 6

Začasna odstranitev z delovnega mesta

Člen 23

1.  Če organ za imenovanja uradnika obdolži hude kršitve, bodisi zaradi nespoštovanja poklicnih obveznosti ali zaradi kršitve zakona, lahko obdolženo osebo takoj za določen ali nedoločen čas odstrani z delovnega mesta.

2.  Organ za imenovanja sprejme tako odločitev po zaslišanju zadevnega uradnika, razen v izjemnih okoliščinah.

Člen 24

1.  V odločbi o začasni odstranitvi z delovnega mesta je navedeno, ali uradnik med začasno odstranitvijo dobiva osebne prejemke v celoti, oziroma kateri del prejemkov se odtegne. Znesek, izplačan uradniku skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti v nobenem primeru nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

2.  Položaj uradnika, ki je začasno odstranjen z delovnega mesta, je treba dokončno rešiti v šestih mesecih po datumu začetka suspenza. Če v šestih mesecih odločitev ni sprejeta, ima zadevni uradnik pravico ponovno dobivati celotne osebne prejemke, ob upoštevanju odstavka 3.

3.  Po šestmesečnem roku iz odstavka 2 se osebni prejemki lahko še naprej odtegujejo, če je zadevni uradnik zaradi istih dejanj v kazenskem postopku in je zaradi tega v priporu. V takem primeru uradnik ne dobiva osebnih prejemkov v celoti, dokler pristojno sodišče ne odredi njegove izpustitve.

4.  Zneski, odtegnjeni po odstavku 1, se uradniku vrnejo, če je s končno odločitvijo naložena disciplinska kazen, ki ni strožja od pisnega opozorila, opomina ali odloga povišanja v stopnji, ali če ni izrečena nobena disciplinska kazen; v slednjem primeru se vrnejo tudi obrestne obresti po stopnji, določeni v členu 12 Priloge XII.

Oddelek 7

Vzporeden kazenski pregon

Člen 25

Če pa uradnika za ta ista dejanja kazensko preganjajo, se končna odločitev sprejme šele po pravnomočni sodbi sodišča, ki je obravnavalo zadevo.

Oddelek 8

Končne določbe

Člen 26

Odločitve iz členov 11, 14, 22 in 23 te priloge se v primerih, ko se je preiskava začela na pobudo OLAF, pošljejo Uradu v vednost.

Člen 27

Uradnik, ki mu je bila izrečena disciplinska kazen, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih kazni pa po šestih letih. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi.

Člen 28

Če se ugotovijo nova z dokazi podprta dejstva, organ za imenovanja lahko obnovi disciplinski postopek na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega uradnika.

Člen 29

Če uradniku ni bila dokazana krivda po členih 1(3) in 22(2) te priloge, ima pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve organa za imenovanja popravi škoda, ki jo je utrpel.

Člen 30

Brez poseganja v člen 2(3) vsaka institucija, če se ji to zdi primerno, po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.

▼M67

PRILOGA X

Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 1

Ta priloga predpisuje posebne in izjemne določbe za uradnike Evropskih skupnosti, ki delajo v tretji državi.

Za delo v tretji državi se lahko zaposli le državljane držav članic Skupnosti, organ za imenovanja se ne sme sklicevati na izjemo iz člena 28(a) Kadrovskih predpisov.

Splošne določbe za izvajanje se sprejmejo v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 2

Organ za imenovanja sprejme odločitev v interesu službe, če je to potrebno ne glede na prosta delovna mesta, s katero uradnike periodično premešča.

▼M112

Organ za imenovanja opravi taka premeščanja po posebnem postopku, imenovanem „mobilnostni postopek“;, za katerega po posvetovanju z odborom uslužbencev določi podrobna pravila za izvajanje.

▼M67

Člen 3

►M112  Po mobilnostnem postopku je uradnik, ki dela v tretji državi, z odločitvijo organa za imenovanje lahko začasno razporejen na sedež institucije ali kateri koli drug kraj zaposlitve v Skupnosti; taka razporeditev, za katero ni potrebna predhodna objava prostega delovnega mesta, ne sme trajati dlje kakor štiri leta. ◄ Kot izjema od prvega pododstavka člena 1 se organ za imenovanja na podlagi splošnih določb za izvajanje lahko odloči, da se za uradnika med začasno razporeditvijo še naprej uporabljajo nekatere določbe te priloge, razen njenih členov 5, 10 in 12.

POGLAVJE 2

Obveznosti

Člen 4

Uradnik opravlja svoje naloge v kraju, v katerega je razporejen ob zaposlitvi ali premestitvi v interesu službe na osnovi mobilnostnega postopka.

▼M112

Člen 5

1.  Uradnik mora bivati v stanovanju, primernem za raven njegovih nalog in sestavo njegove vzdrževane družine, če le-tega preskrbi institucija.

2.  Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 določi organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev. V skladu s pogoji, ki veljajo za vsak kraj zaposlitve, organ za imenovanja odloči tudi o upravičenosti do pohištva in druge stanovanjske opreme.

▼M67

POGLAVJE 3

Delovni pogoji

Člen 6

Uradnik ima v koledarskem letu pravico do ►M112  treh in pol delovnih dni ◄ letnega dopusta za vsak mesec dela.

Člen 7

V letu, v katerem začne ali preneha opravljati delo v tretji državi, ima uradnik pravico do ►M112  treh in pol delovnih dni ◄ dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do ►M112  treh in pol delovnih dni ◄ za nedopolnjen mesec z več kot 15-imi dnevi in do ►M112  dveh koledarskih dni ◄ za nedopolnjen mesec s 15-imi dnevi ali manj.

Če uradnik zaradi neslužbenih razlogov ne izkoristi letnega dopusta pred koncem tekočega koledarskega leta, lahko v prihodnje leto prenese največ ►M112  štirinajst delovnih dni ◄ dopusta.

Člen 8

Organ za imenovanja lahko izjemoma s posebnim obrazloženim sklepom uradniku prizna dopust za počitek zaradi zelo težkih življenjskih razmer v kraju zaposlitve. Organ za imenovanja določi kraje oziroma mesto/a, za katera se tak dopust lahko odobri.

Člen 9

1.  Letni dopust se lahko izkoristi naenkrat ali v več delih, glede na uradnikove želje in ob upoštevanju zahtev službe. Vendar pa mora vsaj en del dopusta trajati ►M112  štirinajst delovnih dni ◄ .

2.  Dopust za počitek iz člena 8 ne sme presegati 15 ►M112  delovnih dni ◄ za vsako leto dela. ►M112  ————— ◄ .

Trajanje dopusta za počitek se podaljša za čas potovanja, ki se izračuna v skladu s členom 7 Priloge V h Kadrovskim predpisom.

POGLAVJE 4

Prejemki in dajatve iz socialne varnosti

Oddelek 1

PREJEMKI IN DRUŽINSKI DODATKI

Člen 10

1.  Dodatek za življenjske razmere se določi glede na kraj zaposlitve uradnika, izrazi se v odstotku referenčnega zneska. Referenčni znesek vključuje celotno osnovno plačo, dodatek za izselitev, gospodinjski dodatek in otroški dodatek, od te vsote se odštejejo obvezni odtegljaji, navedeni v Kadrovskih predpisih ali uredbah, sprejetih za njihovo izvajanje.

Dodatek iz prejšnjega odstavka se ne izplačuje, če je uradnik zaposlen v državi, kjer se šteje, da so življenjske razmere enake običajnim razmeram v Skupnosti.

Za druge kraje zaposlitve se dodatek za življenjske razmere določi, kakor sledi.

Pri določanju dodatka za življenjske razmere se upoštevajo naslednja merila:

za ta tri merila se uporabi ponder 1;

za ti dve merili se uporabi ponder 0,5.

Vsako merilo ima naslednje vrednosti:

0: če so razmere normalne, vendar ne enake običajnim razmeram v Skupnosti,

2: če so razmere v primerjavi z normalnimi razmerami v Skupnosti težke,

4: če so razmere v primerjavi z normalnimi razmerami v Skupnosti zelo težke.

Dodatek se določi kot odstotek od referenčnega zneska iz pododstavka 1 v skladu z naslednjo lestvico:

▼M112

▼M67

▼M112

▼M67

Organ za imenovanja pregleda dodatek za življenjske razmere, določen za vsak kraj zaposlitve, in ga, če je to potrebno, po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev vsako leto prilagodi.

▼M112

Uradniki, ki so med zaposlitvijo razporejeni v kraj, ki se šteje za težak ali posebno težak in kjer je dodatek za življenjske razmere enak 30 %, 35 % ali 40 % in ki sprejemajo premestitev v drug kraj, kjer je višina dodatka 30 %, 35 % ali 40 %, dobijo poleg dodatka za življenjske razmere za novi kraj zaposlitve še dodatno premijo v višini 5 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka.

Ta premija se dodeljuje kumulativno za vsako razporeditev uradnika v kraj zaposlitve, ki se šteje za težak ali zelo težak; vendar pa znesek dodatka za življenjske razmere in premija ne smeta presegati 45 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka.

▼M67

2.  Če so življenjske razmere v kraju zaposlitve take, da je uradnik osebno ogrožen, se mu na podlagi obrazloženega sklepa organa za imenovanja izplača začasni zvišan dodatek. Ta dodatek se določi v odstotku od referenčnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1:

Člen 11

Osebni prejemki in tudi dodatki iz člena 10 se izplačujejo v ►M94  evrih ◄ v Belgiji. Zanje velja ponderiranje, ki se uporabi za osebne prejemke uradnikov, zaposlenih v Belgiji.

Člen 12

Na uradnikovo zahtevo lahko organ za imenovanja sklene, da se izplačilo prejemkov iz dela v celoti ali delno opravi v valuti države zaposlitve. V tem primeru se uporabi ponderiranje za kraj zaposlitve, konverzijo pa se opravi na podlagi ustreznega menjalnega tečaja.

V pravilno utemeljenih izjemnih primerih organ za imenovanja celotno izplačilo ali njegov del lahko opravi v valuti, ki ni valuta države zaposlitve, tako, da se ohrani kupna moč.

Člen 13

Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, Svet ►M112  enkrat letno ◄ določi ponderje iz člena 12. Svet odloči o predlogu Komisije s kvalificirano večino iz prvega primera pododstavka 2 člena 148(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in iz člena 118 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo s pisnim postopkom v roku enega meseca. Če katera od držav članic zahteva uradno proučitev predloga Komisije, mora Svet ukrepati v dveh mesecih.

Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje prilagoditve povečala za več kot 5 %, Komisija odloči o prehodnih ukrepih za prilagoditev ponderjev in o tem čim prej obvesti Svet.

Člen 14

Komisija predloži Svetu letno poročilo o izvajanju te priloge in zlasti o določanju zneska dodatka za življenjske razmere, predvidenega v členu 10.

Člen 15

Pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, dobi uradnik dodatek za šolanje, s katerim pokriva dejanske stroške šolanja, dodatek se izplača ob predložitvi dokazil. Razen v primerih, ki jih organ za imenovanja šteje za izjemne, ta dodatek ne sme presegati trikratnega dvojnega najvišjega dodatka za šolanje.

Člen 16

Povračila se izplačajo uradniku na podlagi obrazložene zahteve ►M112  v evrih ali v valuti države zaposlitve ali v valuti, v kateri so stroški nastali ◄ .

Uradniki lahko izberejo izplačilo nadomestila za nastanitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v ►M94  evrih ◄ ali v valuti države nastanitve ali preselitve; v primeru preselitve se nadomestilo ponderira glede na kraj in pretvori po ustreznem deviznem tečaju.

Oddelek 2

PRAVILA, KI SE NANAŠAJO NA POVRAČILO STROŠKOV

Člen 17

Če se mora uradnik, ki ►M112  prebiva v stanovanju, preskrbljenem na podlagi člena 5 ali 23 te priloge in ◄ , zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, v kraju zaposlitve preseliti, dobi na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja in ob predložitvi dokazil povrnjene stroške za selitev pohištva in osebnih stvari v skladu s pravili, ki se nanašajo na selitev.

V takih primerih mu ob predložitvi dokazil povrnejo ►M112  druge stroške, nastale zaradi spremembe bivališča ◄ , ob upoštevanju najvišjega zneska v višini polovice nadomestila za nastanitev.

Člen 18

Ob predložitvi hotelskih računov in po predhodni odobritvi organa za imenovanja se uradniku povrnejo hotelski stroški zanj in za njegovo družino, če v kraju zaposlitve prebiva v hotelu, ker mu stanovanja iz člena 5 še ni mogoče dodeliti ali mu ni več na voljo, ali če zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, ni mogel zasesti dodeljenega stanovanja.

▼M112

Uradnik dobiva tudi hranarino, predvideno v členu 10 Priloge VII, znižano za 50 %, razen v primerih višje sile, kar določi organ za imenovanja.

▼M67

Če uradniku ni mogoče preskrbeti nastanitve v hotelu, ima po predhodni odobritvi organa za imenovanje pravico do povračila dejanskih stroškov najema začasnega stanovanja.

▼M112

Člen 19

Uradnik, ki za službena potovanja, neposredno povezana z opravljanjem njegovih nalog, nima na voljo službenega avtomobila, dobi obrabnino za uporabo svojega avtomobila. Znesek obrabnine določi organ za imenovanja.

▼M67

Člen 20

Ob dopustu za počitek se uradniku povrnejo stroški potovanja od kraja zaposlitve do odobrenega kraja dopusta, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka se stroški povrnejo tudi za zakonca in vzdrževance, če živijo z njim.

Ne glede na razdaljo in če potovanje z vlakom ni mogoče ali ni izvedljivo, se na podlagi posebnega sklepa in po predložitvi letalskih vozovnic povrnejo stroški zanje.

Člen 21

▼M112

Če mora uradnik ob začetku dela ali premestitvi spremeniti kraj bivanja, da bi izpolnil določbe člena 20 Kadrovskih predpisov, institucija pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, in glede na vrsto nastanitve, ki se uradniku lahko preskrbi v kraju zaposlitve, plača stroške:

▼C2

▼M67

V primeru prenehanja delovnega razmerja ali smrti uradnika institucija plača dejanske stroške selitve njegovega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se takrat nahajajo, v matični kraj, ali stroške prevoza osebnih stvari iz kraja zaposlitve v matični kraj, pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja. Povrne se lahko posamezne ali vse zgoraj navedene stroške.

V primeru smrti neporočenega uradnika dobijo povračilo njegovi upravičenci.

Člen 22

Institucija uradniku na poskusnem delu vnaprej izplača dodatek za začasno namestitev in stroške prevoza osebnih stvari njegove žene in vzdrževancev.

Če se uradnik po koncu poskusne dobe ne zaposli, institucija lahko v izjemnih primerih ukrepa tako, da na podlagi določb, ki jih predpiše organ za imenovanja, dobi povračilo do polovice teh zneskov.

Člen 23

Če institucija uradniku ne preskrbi stanovanja, mu povrne najemnino, pod pogojem, da stanovanje ustreza ►M112  njegovim nalogam ◄ in družini, ki jo vzdržuje.

Oddelek 3

DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI

Člen 24

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so vključeni v dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva razliko med dejanskimi stroški in izplačili iz zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov; povračil po členu 72(3) ni.

Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija. Vendar pa uradnikov prispevek ne sme presegati 0,6 % njegove osnovne plače, morebitno razliko poravna institucija.

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so zavarovani za repatriacijo iz zdravstvenih razlogov v primeru sile ali skrajne sile; celotno premijo plača institucija.

Člen 25

Uradnikova žena, otroci in drugi vzdrževanci so v državah iz seznama, ki ga v ta namen sprejme organ za imenovanja, zavarovani za primer nesreče izven Skupnosti.

Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija.

▼M112 —————

▼M112

PRILOGA XI

Pravila za izvajanje členov 64 in 65 kadrovskih predpisov

POGLAVJE 1

LETNI PREGLED OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDEN V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV

Oddelek 1

Dejavniki za določitev letnih prilagoditev

Člen 1

1.  Poročilo Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat).

Za namen presoje, predvidene v členu 65(1) Kadrovskih predpisov, Eurostat vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o spremembah življenjskih stroškov v Bruslju, o ekonomskih paritetah med Brusljem in nekaterimi kraji v državah članicah in o spremembah kupne moči plač v nacionalnih javnih službah centralnih vlad.

2.  Spremembe življenjskih stroškov za Bruselj (bruseljski mednarodni indeks).

Eurostat pripravi indeks, ki temelji na podatkih, ki jih posredujejo belgijske oblasti, s katerim se merijo spremembe življenjskih stroškov uradnikov Skupnosti v Bruslju. Ta indeks (v nadaljnjem besedilu „bruseljski mednarodni indeks“) upošteva spremembe od junija predhodnega leta do junija tekočega leta in temelji na statistični metodologiji, ki jo opredeli delovna skupina za člen 64 Kadrovskih predpisov iz člena 13.

3.  Spremembe življenjskih stroškov izven Bruslja (ekonomske paritete in implicitni indeksi).

4.  Spremembe kupne moči plač javnih uslužbencev centralnih vlad (posebni kazalci).

Člen 2

Vsake tri leta Komisija pripravi izčrpno poročilo o potrebah po kadrih v institucijah in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Na podlagi tega poročila Komisija po posvetovanju z drugimi institucijami v okviru Kadrovskih predpisov, če je to potrebno, predstavi Svetu predloge, v katerih upošteva vse pomembne dejavnike.

Oddelek 2

Ureditev letnega prilagajanja osebnih prejemkov in pokojnin

Člen 3

1.  Na podlagi člena 65(3) Kadrovskih predpisov Svet na predlog Komisije in na podlagi meril iz oddelka 1 te priloge pred koncem vsakega leta sprejme sklep o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin z veljavnostjo od 1. julija.

2.  Znesek prilagoditve se dobi tako, da se bruseljski mednarodni indeks pomnoži s posebnim kazalcem. Prilagoditev je določena kot enoten linearen odstotek.

3.  Tako določen znesek prilagoditve se v skladu z naslednjo metodo vključi v tabele osnovnih plač v členu 66 Kadrovskih predpisov in v Prilogi XII h Kadrovskim predpisom ter v člene 20, 63 in 93 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

4.  Za namene uporabe Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se zneski iz člena 4 navedene Uredbe pomnožijo s faktorjem, ki se sestavljen iz:

5.  Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg. Veljavni korekcijski koeficient:

se določi na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in deviznimi tečaji, določenimi v členu 63 Kadrovskih predpisov za zadevne države.

V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabi postopek, določen v členu 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo ponderjev.

6.  Institucije opravijo ustrezne pozitivne ali negativne prilagoditve osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov, nekdanjih uradnikov in drugih oseb z retroaktivnim učinkom za obdobje med dnem začetka veljavnosti in dnem uveljavitve odločitve o naslednji prilagoditvi.

Če ta retroaktivna prilagoditev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se takšno povračilo lahko porazdeli na obdobje manj kot dvanajst mesecev od začetka veljavnosti odločitve o naslednji letni prilagoditvi.

POGLAVJE 2

VMESNE PRILAGODITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 4

1.  Vmesne prilagoditve osebnih prejemkov in pokojnin na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začnejo veljati 1. januarja, se opravijo v primeru, ko se življenjski stroški med junijem in decembrom (glede na prag občutljivosti, opredeljen v členu 6(1) te priloge) zelo spremenijo, pri čemer se upošteva napovedana sprememba kupne moči v tekočem letnem referenčnem obdobju.

2.  Komisija pošlje Svetu predlog najkasneje v drugi polovici aprila.

3.  Te vmesne prilagoditve se upoštevajo pri letni prilagoditvi plač.

Člen 5

1.  Vsako leto v marcu izdela Eurostat na podlagi podatkov, ki jih dobi na sestanku, predvidenem v členu 12 te priloge, napoved sprememb kupne moči za zadevno obdobje.

Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu vmesne prilagoditve upošteva polovica tega odstotka.

2.  Sprememba življenjskih stroškov za Bruselj se izmeri s pomočjo bruseljskega mednarodnega indeksa za obdobje od junija do decembra predhodnega koledarskega leta.

3.  Za vsak kraj, za katerega je določen korekcijski koeficient (razen za Belgijo in Luksemburg), se za december izračuna ocena ekonomskih paritet, navedenih v členu 1(3). Sprememba življenjskih stroškov se izračuna v skladu s pravili iz člena 1(3).

Člen 6

1.  Prag občutljivosti za šestmesečno obdobje, navedeno v členu 5(2) te priloge, je odstotek, ki ustreza 7 % za dvanajstmesečno obdobje.

2.  Prag se uporabi v skladu z naslednjim postopkom, ob upoštevanju uporabe drugega pododstavka člena 5(1) te priloge:

Člen 7

Za namene člena 6 te priloge:

POGLAVJE 3

DATUM, KO ZAČNE VELJATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKIM DVIGOM ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)

Člen 8

1.  Za kraje z visokim dvigom življenjskih stroškov (izmerjen s spremembo implicitnih indeksov) začne v primeru vmesne prilagoditve korekcijski koeficient veljati pred 1. januarjem ali, v primeru letne prilagoditve, 1. julija. To pa zato, da se izguba kupne moči uskladi s kuno močjo v kraju zaposlitve, kjer je sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti.

2.  Datumi začetka veljavnosti letne prilagoditve so:

3.  Datumi začetka veljavnosti vmesne prilagoditve so:

POGLAVJE 4

OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 9

1.  Oblikovanje posebnega korekcijskega koeficienta za določen kraj zaposlitve lahko zahtevajo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Skupnosti ali predstavniki uradnikov Skupnosti.

Zahteva mora temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, mora Komisija pripraviti predlog za določitev korekcijskega koeficienta za ta kraj.

2.  Enako Svet na predlog Komisije odloči, da odpravi uporabo korekcijskega koeficienta za nek določen kraj. V tem primeru mora predlog temeljiti na:

3.  Svet odloča o predlogu v skladu z drugim odstavkom člena 64 Kadrovskih predpisov.

POGLAVJE 5

DOLOČBA O IZJEMI

Člen 10

Če se na podlagi objektivnih podatkov, ki jih v ta namen predloži Komisija, oceni, da se ekonomski in socialni položaj v Skupnosti resno in nenadoma poslabša, da Komisija ustrezne predloge, o katerih Svet v skladu s postopkom iz člena 283 Pogodbe ES odloči s kvalificirano večino.

POGLAVJE 6

VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI Z USTREZNIMI ORGANI V DRŽAVAH ČLANICAH

Člen 11

Eurostatova naloga je preverjati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, uporabljenih za oblikovanje dejavnikov, ki se upoštevajo pri prilagajanju osebnih prejemkov. Zlasti oceni ali opravi vse študije, potrebne za tako preverjanje.

Člen 12

Vsako leto marca skliče Eurostat delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ustreznih organov držav članic, imenovano „delovna skupina za člen 65 Kadrovskih predpisov“.

Na sestanku proučijo statistično metodologijo in njeno izvajanje v zvezi z posebnimi in kontrolnimi kazalci.

Zagotovi se tudi podatke, potrebne za izdelavo napovedi sprememb kupne moči za namene vmesne prilagoditve osebnih prejemkov ter podatke o delovnem času centralnih državnih služb.

Člen 13

Vsaj enkrat letno, najkasneje septembra, skliče Eurostat delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz ustreznih organov držav članic, imenovano „delovna skupina za člen 64 Kadrovskih predpisov“.

Na sestanku preučijo statistično metodologijo in njeno izvajanje v zvezi z določanjem bruseljskega mednarodnega indeksa in ekonomskih paritet.

Člen 14

Na zahtevo Eurostata ga države članice obvestijo o vseh dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev centralnih vlad.

POGLAVJE 7

KONČNA DOLOČBA IN KLAVZULA O PREGLEDU

Člen 15

1.  Določbe te Priloge se uporabljajo od 1. julija 2004 do 31. decembra 2012.

2.  Ob koncu štiriletnega obdobja se proučijo glede na proračunske posledice. V ta namen Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter, kadar je to primerno, predlog sprememb te priloge na podlagi člena 283 Pogodbe ES.

▼M112

PRILOGA XII

Pravila za izvajanje člena 83a kadrovskih predpisov

POGLAVJE 1

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

1.  Za določitev prispevka uradnikov v pokojninski sistem iz člena 83(2) Kadrovskih predpisov Komisija vsakih pet let, prvič v letu 2004, opravi aktuarsko oceno ravnotežja pokojninskega sistema in člena 83a(3) Kadrovskih predpisov. V tej oceni je navedeno, ali je prispevek uradnikov zadosten za financiranje ene tretjine stroškov pokojninskega sistema.

2.  Ob pripravi pregleda iz člena 83a(4) Kadrovskih predpisov Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno, pri čemer upošteva populacijske spremembe, opredeljene v členu 9 te priloge, spremembe obrestne mere, opredeljene v členu 10 te priloge in stopnje letne spremembe plačnih lestvic uradnikov EU, opredeljene v členu 11 te priloge.

3.  Ocena in posodobitve se opravijo v vsakem letu n, na podlagi populacije aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

Člen 2

1.  Vsaka prilagoditev prispevne stopnje začne učinkovati 1. julija, sočasno z letno prilagoditvijo osebnih prejemkov po členu 65 Kadrovskih predpisov. Nobena prilagoditev ne sme povzročiti, da bi bil prispevek več kot eno odstotno točko nad ali pod stopnjo, veljavno v predhodnem letu.

2.  Prilagoditev, ki začne učinkovati 1. julija 2004, ne sme povzročiti, da bi bil prispevek višji od 9,75 %. Prilagoditev, ki začne učinkovati 1. julija 2005, ne sme povzročiti, da bi bil prispevek višji od 10,25 %.

3.  Razlika med prilagoditvijo prispevne stopnje, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, in med prilagoditvijo, ki izhaja iz odstopanja iz odstavka 2, se ne sme nikoli izterjati ali torej upoštevati pri kasnejših aktuarskih izračunih. Prispevna stopnja, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, se navede v poročilu o oceni, predvideni v členu 1 te priloge.

POGLAVJE 2

OCENA AKTUARSKEGA RAVNOTEŽJA

Člen 3

V petletnih aktuarskih ocenah se določijo pogoji za uravnoteženje, pri čemer se kot obremenitve sistema upoštevajo starostne pokojnine, opredeljene v členu 77 Kadrovskih predpisov, invalidnine, opredeljene v členu 78 Kadrovskih predpisov, družinske pokojnine, opredeljene v členih 79 in 80 Kadrovskih predpisov.

Člen 4

1.  Aktuarsko ravnotežje se oceni na podlagi metode izračunavanja, določene v tem poglavju.

2.  Po tej metodi predstavlja „aktuarska vrednost“ pokojninskih pravic, pridobljenih pred datumom izračuna, preteklo obveznost iz delovnega razmerja, medtem ko predstavlja aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene v letu dela, ki se začne na datum izračuna, „strošek iz delovnega razmerja“.

3.  Domneva se, da se bodo vse upokojitve (razen zaradi invalidnosti) pojavile v določeni povprečni starosti (r). Povprečno upokojitveno starost je treba posodobiti le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge, za različne skupine zaposlenih je ta lahko različna.

4.  Pri določanju aktuarskih vrednosti:

5.  V aktuarski oceni stroškov iz delovnega razmerja se upoštevajo vse ustrezne določbe, predvidene v teh Kadrovskih predpisih (predvsem v Prilogah VIII in XIII).

6.  Za določitev realne diskontne stopnje in letne spremembe plačnih lestvic uradnikov Skupnosti se uporabi postopek glajenja. Glajenje se dobi s pomočjo dvanajst-letne drseče sredine obrestnih mer in povišanja plačnih lestvic.

Člen 5

1.  Formula za prispevek temelji na enačbi:

2.  Prispevek uslužbencev za stroške financiranja pokojninskega sistema se izračuna kot ena tretjina razmerja med stroškom iz delovnega razmerja za tekoče leto (n) za vse uradnike, ki so aktivni člani pokojninskega sistema in med seštevkom letnih osnovnih plač za isto populacijo aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

3.  Strošek iz delovnega razmerja je znesek:

4.  Ocena stroškov iz delovnega razmerja temelji na pokojninskih pravicah in ustreznih anuitetah, določenih v členih 6 do 8 te priloge.

Aktuarska sedanja vrednost anuitet je en EUR letno, ob upoštevanju obrestne mere, stopnje letne sprememb plačnih lestvic in verjetnosti preživetja do upokojitvene starosti.

5.  Upošteva se znesek življenjskega minimuma, naveden v poglavju 2 naslova V Kadrovskih predpisov in v Prilogi VIII.

Člen 6

1.  Za izračun vrednosti starostnih pokojnin se pokojninske pravice, pridobljene v letu n, izračunajo za vsakega aktivnega uradnika tako, da se njegova predvidena osnovna plača ob upokojitvi pomnoži z zanj veljavnim odmernim faktorjem.

Če so kumulativne pokojninske pravice (pravice iz zaposlitve, vključno s premestitvami), pripisane uradniku na dan 31. decembra leta n-1, vsaj 70 %, se šteje, da v letu n ni pridobil pravice do pokojnine.

2.  Predvidena osnovna plača (PS) ob upokojitvi se izračuna iz osnovne plače na dan 31. decembra predhodnega leta in ob upoštevanju stopnje letne rasti plačnih lestvic ter ocenjene letne stopnje rasti zaradi delovne dobe in napredovanja, kakor sledi:

pri čemer je:

SAL = sedanja plača

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ISP = ocenjena letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

Ker se opravijo realni izračuni, brez inflacije, sta stopnja letne spremembe v plačnih lestvicah in letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj, stopnji rasti brez inflacije.

3.  Na podlagi izračuna pokojninskih pravic, ki jih zasluži uradnik, se aktuarska vrednost teh pokojninskih pravic (in pokojnin, izplačljivih preživelim družinskim članom) izračuna tako, da se letne pokojninske pravice, opredeljene zgoraj, pomnožijo z vsoto:

4.  Izračun stroškov iz delovnega razmerja za upokojitev upošteva:

Člen 7

1.  Za izračun vrednosti invalidnin se število invalidnin, za katere se pričakuje, da bodo postale izplačljive v letu n, oceni tako, da se za vsakega aktivnega uradnika uporabi verjetnost, da v letu n postane invalid. To verjetnost se nato pomnoži z letnim zneskom invalidnin, do katerih bo upravičen uradnik.

2.  Pri izračunu aktuarske vrednosti invalidnin, ki se prvič izplačajo v letu n, se uporabijo naslednje anuitete:

Člen 8

1.  Vrednost pokojninskih pravic, ki bodo v letu n postale izplačljive preživelim družinskim članom, se meri tako, da se za vsakega uradnika uporabi verjetnost, da med letom lahko umre. Nato se to verjetnost pomnoži z letnim zneskom zakončeve pokojnine, ki bo postala izplačljiva v tekočem letu. Pri izračunu se upoštevajo morebitne pokojnine po starših, ki lahko postanejo izplačljive.

2.  Pri izračunu aktuarske vrednosti pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive preživelim družinskim članom v letu n, se uporabi takoj plačljiva anuiteta. Ta anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen:

pri čemer je:

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tabel umrljivosti.

POGLAVJE 3

SISTEM IZRAČUNAVANJA

Člen 9

1.  Demografski parametri, ki se upoštevajo pri aktuarski oceni, temeljijo na opazovanju populacije, vključene v sistem, in se sestoji iz aktivno zaposlenih in upokojencev. Te podatke Komisija zbira letno, pri čemer uporabi podatke, ki jih dobi od različnih institucij in agencij, katerih zaposleni so vključeni v sistem.

Na podlagi opazovanja te populacije se sklepa predvsem na strukturo populacije, povprečno upokojitveno starost in preglednice invalidnosti.

2.  Tabele umrljivosti se nanašajo na populacijo, ki ima kar najbolj podobne značilnosti kot populacija, ki je vključena v sistem. Posodobijo se le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge.

Člen 10

1.  Obrestne mere, ki se upoštevajo pri aktuarskih izračunih, temeljijo na opazovanih povprečnih letnih obrestnih merah dolgoročnih javnih dolgov držav članic, ki jih objavi Komisija. Za izračun ustrezne obrestne mere brez inflacije, potrebne za aktuarske izračune, se uporabi ustrezen indeks cen življenjskih potrebščin.

2.  Efektivna letna mera, ki se uporabi pri aktuarskih izračunih, je povprečje dejanskih povprečnih obrestnih mer za 12 let pred tekočim letom.