(1)

Od začetka neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini 24. februarja 2022 so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale podporo brez primere za gospodarsko, družbeno in finančno odpornost Ukrajine. Ta podpora združuje podporo iz proračuna Unije, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic.

(2)

Evropski svet je 23. junija 2022 sklenil, da Ukrajini, ki je izrazila močno voljo, da obnovo poveže z reformami na svoji evropski poti, podeli status države kandidatke. Sedanja močna podpora Ukrajini je ključna prednostna naloga Unije in ustrezen odziv na odločno politično zavezanost Unije, da Ukrajino podpira, dokler bo to potrebno.

(3)

Zagotovitev makrofinančne pomoči Unije v višini do 18 milijard EUR za leto 2023 na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta (3) se je štela za ustrezen odziv na vrzel v financiranju Ukrajine za leto 2023 ter je pomagala pri mobilizaciji znatnega financiranja drugih donatorjev in mednarodnih finančnih institucij. To je bil glavni dejavnik, ki je prispeval k makroekonomski in finančni odpornosti Ukrajine v ključnem trenutku.

(4)

Unija je zagotovila tudi znatno finančno podporo z dodatnim svežnjem, ki združuje sredstva v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter posojila EIB. Poleg tega stalno podporo zagotavljajo organi, skupnosti, nevladne organizacije in skupine prostovoljcev držav članic.

(5)

Poleg tega je Svet sprejel ukrepe zunajproračunske pomoči za podporo ukrajinskim oboroženim silam v okviru Evropskega mirovnega instrumenta, vzpostavljenega s Sklepom Sveta (SZVP) 2021/509 (5), v višini 6,1 milijarde EUR, s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/1968 (6) pa je vzpostavil misijo za vojaško pomoč v podporo Ukrajini z 0,1 milijarde EUR za skupne stroške. Unija in njene države članice so prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenega s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), zagotovile tudi nujno pomoč v naravi brez primere, kar je največja nujna operacija od vzpostavitve tega mehanizma.

(6)

Poleg tega so solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino, vzpostavljeni maja 2022, do konca maja 2023 pomagali ustvariti ocenjeno vrednost izvoza za ukrajinsko gospodarstvo v višini 31 milijard EUR.

(7)

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je v Ukrajini do 24. februarja 2023 povzročila škodo v višini več kot 270 milijard EUR, stroški obnove pa se ocenjujejo na 384 milijard EUR; poleg tega je Ukrajina izgubila dostop do finančnih trgov, njeni javnofinančni prihodki pa so se znatno zmanjšali, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete javnih storitev izrazito povečali. Te ocene ter analitične informacije iz vseh drugih primernih in naknadnih virov zagotavljajo ustrezno osnovo za določitev zadevnih potreb po financiranju za prihodnja leta, vključno z regionalnimi in sektorskimi preudarki.

(8)

Mednarodni denarni sklad (MDS) je 30. marca 2023 vrzel v državnem financiranju do leta 2027 ocenil na 75,1 milijarde EUR in se z Ukrajino dogovoril o štiriletnem programu v vrednosti 14,4 milijarde EUR za utrditev politik, ki ohranjajo fiskalno, zunanjo, cenovno in finančno stabilnost ter podpirajo gospodarsko okrevanje, hkrati pa izboljšujejo upravljanje in krepijo institucije za spodbujanje dolgoročne rasti v razmerah povojne obnove in na poti pristopa Ukrajine k Uniji.

(9)

Glede na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini še vedno ostaja vrzel v potrebah Ukrajine po financiranju. Zato je potrebna znatna in prožna podpora ukrajinski vladi, da se ohranijo njene funkcije, zagotovijo javne storitve ter podprejo okrevanje, obnova in modernizacija države.

(10)

Glede na škodo, ki jo je vojna agresija Rusije povzročila ukrajinskemu gospodarstvu, družbi in infrastrukturi, bo Ukrajina potrebovala znatno podporo in institucionalno zmogljivost za ohranjanje svojih funkcij, pa tudi kratkoročno pomoč in pomoč za hitro okrevanje, obnovo in modernizacijo države. Ukrajina bo potrebovala celovito podporo za „boljšo obnovo“ z okrevanjem, osredotočenim na ljudi, ki bo ustvarilo temelje za svobodno, kulturno živahno in uspešno državo z odpornim gospodarstvom, ki bo dobro vključena v evropsko in svetovno gospodarstvo, vpeta v vrednote Unije ter bo napredovala na poti pristopa k Uniji.

(11)

V tem kontekstu je treba vzpostaviti izreden srednjeročni enotni instrument, ki bo združeval dvostransko podporo Unije Ukrajini, pri tem pa zagotavljal usklajenost in učinkovitost. V ta namen je torej treba vzpostaviti instrument za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: instrument) za obdobje od leta 2024 do leta 2027, ki bo zagotavljal ravnovesje med prožnostjo in možnostmi načrtovanja odziva Unije za obravnavanje vrzeli v financiranju Ukrajine ter potreb po okrevanju, obnovi in modernizaciji, hkrati pa bo podpiral prizadevanja Ukrajine za reforme v okviru njene poti pristopa k Uniji.

(12)

Instrument mora glede na svojo izjemno naravo temeljiti na skladnem načrtu s prednostnimi nalogami za obnovo Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: načrt za Ukrajino), ki bi ga ob ustreznem sodelovanju vrhovne rade Ukrajine in predstavnikov organizacij civilne družbe morala pripraviti ukrajinska vlada ter bo zagotavljal strukturiran in predvidljiv okvir za okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine ter bo jasno odražal zahteve, ki jih je treba izpolniti za pristop k Uniji.

(13)

Podporo Unije Ukrajini v obdobju od leta 2024 do leta 2027 bi bilo treba zagotoviti predvsem in zlasti v okviru instrumenta, pri čemer bi se bilo treba izogibati morebitnemu prekrivanju z drugimi programi, zlasti instrumentom za predpristopno pomoč, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta (8), in zagotoviti dosleden pristop na podlagi enotnega instrumenta, in sicer z nadomestitvijo ali po potrebi dopolnitvijo dejavnosti v okviru obstoječih instrumentov. Podpora v okviru instrumenta ne vpliva na prihodnjo pomoč Ukrajini in njeno možnost sodelovanja v programih Unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027.

(14)

V zvezi s tem bi morala podpora Unije v okviru instrumenta nadomestiti dvostransko podporo, zagotovljeno v okviru NDICI-Globalna Evropa. Kljub temu je treba zagotoviti, da bo Ukrajina še naprej upravičena do regionalne in tematske podpore, podpore v okviru hitrega odzivanja ter drugih oblik podpore v okviru NDICI–Globalna Evropa, zlasti programov čezmejnega sodelovanja, in da bo splošneje še naprej spodbujala regionalno, makroregionalno in čezmejno sodelovanje ter teritorialni razvoj, tudi z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije.

(15)

Humanitarna pomoč, obramba in podpora državam članicam, ki zagotavljajo zaščito ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, bi se morale ustrezno in dosledno zagotavljati zunaj instrumenta. Ukrajina je še naprej vključena v ustrezne obstoječe programe Unije v okviru proračuna Unije, kot so NDICI–Globalna Evropa za dejavnosti iz uvodne izjave 14, Evropski instrument za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, vzpostavljen z Uredbo Sveta (Euratom) 2021/948 (9), humanitarna pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 (10), in dejavnosti v okviru skupne zunanje in varnostne politike, pa tudi ukrepe v okviru evropskega mirovnega instrumenta zunaj proračuna Unije.

Poleg tega lahko ukrajinski subjekti sodelujejo v programih Unije na področju notranje politike, kot so program Obzorje Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Program za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo, vzpostavljen z Uredbo Sveta (Euratom) 2021/765 (12), program Digitalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (13), program „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/847 Evropskega parlamenta in Sveta (14),

program Carina za sodelovanje na področju carine, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/444 Evropskega parlamenta in Sveta (15), program Erasmus + , vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta (16), Program EU za zdravje, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (17), program Ustvarjalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta (18),

Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta (19), program Enotni trg, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (20), mehanizem Unije na področju civilne zaščite, Instrument za povezovanje Evrope, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (21), ter program Unije Boj proti goljufijam, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/785 Evropskega parlamenta in Sveta (22), in drugi ustrezni programi, v skladu z njihovimi pravili, cilji in ustreznimi pridružitvenimi sporazumi.

(16)

Instrument bi moral z zagotavljanjem nepovratne podpore in z zelo ugodnimi posojili na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način prispevati k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine do leta 2027. Podpora v okviru instrumenta bi morala doprinesti k ohranitvi makrofinančne stabilnosti v Ukrajini in zmanjšati omejitve Ukrajine pri zunanjem financiranju.

(17)

Pomembno je, da se z naložbami v trajnostno okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine v okviru novega instrumenta začne čim prej, da se pomaga prebivalcem Ukrajine zagotoviti dostojne življenjske razmere in se obnovi kritična infrastruktura, kadar je to mogoče, da se zagotovi ustvarjanje delovnih mest in prihodkov ter postopoma zmanjša obseg potrebne mednarodne pomoči, hkrati pa ublaži okoljska škoda, kolikor je to mogoče v državi, ki jo je razdejala vojna, in se Ukrajino podpre pri zelenem prehodu.

(18)

Srednjeročna perspektiva, ki jo načrt za Ukrajino zagotavlja z enotnim instrumentom, bi morala tudi spodbuditi Ukrajino k usmerjanju naložb in reform v prehod na zeleno, trajnostno, digitalno in vključujoče gospodarstvo ter pomagati pri mobilizaciji enako mislečih donatorjev, tudi iz zasebnega sektorja, za večletne prispevke v podporo Ukrajini. Naložbe bi morale biti v največji možni meri usklajene s pravnim redom Unije na področjih podnebja in okolja ter skladne z izvajanjem ukrajinskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

(19)

Prizadevanja za okrevanje, obnovo in modernizacijo bi morala temeljiti na lastni odgovornosti Ukrajine, tesnem sodelovanju in usklajevanju s podpornimi državami in organizacijami ter poti pristopa Ukrajine k Uniji. Ukrajinske lokalne in regionalne uprave ter ukrajinske organizacije civilne družbe naj bi imele pomembno vlogo v tem procesu, saj bodo sodelovale pri njegovi zasnovi in nadzoru. Medsebojno sodelovanje in programi, vključeni v partnerstva med mesti in regijami v Uniji in Ukrajini, so že olajšali dostavo humanitarne pomoči in drugih oblik pomoči Ukrajini ter tako zagotovili podlago za obogatitev in pospešitev procesa okrevanja, obnove in modernizacije.

(20)

Unija bi morala tudi spodbujati tesno posvetovanje z lokalnimi in regionalnimi organi, ki vključujejo veliko različnih podnacionalnih ravni in vej oblasti, vključno z regijami, občinami, okraji in hromadami ter njihovimi združenji, in njihovo povezovanje, pa tudi tesno posvetovanje z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe in njihovo participacijo. Unija bi morala spodbujati njihovo smiselno sodelovanje pri okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine na podlagi trajnostnega razvoja in z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja na lokalni in regionalni ravni. Unija bi morala priznavati in podpirati različne vloge, ki jih imajo lokalni in regionalni organi kot spodbujevalci vključujočega teritorialnega pristopa k lokalnemu razvoju, vključno s procesi decentralizacije, udeležbo organizacij civilne družbe in lokalnih skupnosti ter preglednostjo in odgovornostjo, in še okrepiti podporo za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, tudi za izvajanje projektov v okviru instrumenta v skladu z načelom lokalne samouprave, kot je opredeljeno v Evropski listini lokalne samouprave, katere pogodbenica je Ukrajina.

(21)

Unija bi morala na podlagi izkušenj držav članic podpirati prehod k pristopu v korist Ukrajine. Ta podpora bi se morala osredotočati zlasti na izmenjavo izkušenj, ki so jih države članice pridobile v lastnem procesu reform.

(22)

Podpora v okviru instrumenta bi morala temeljiti tudi na sinergijah s ključnimi organizacijami, ki podpirajo reforme in obnovo Ukrajine, kot so skupina EIB, mednarodne finančne institucije, vključno s Svetovno banko, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter MDS, in evropske večstranske finančne institucije, vključno z EBRD ter Razvojno banko Sveta Evrope, ter dvostranske finančne institucije, kot so razvojne banke in izvoznokreditne agencije, in te sinergije čim bolj povečati.

(23)

Glede na negotovosti, povezane z vojno, je primerno, da bi se v okviru instrumenta omogočila podpora Ukrajini v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah, zlasti v primeru znatnega poslabšanja vojne, ter za ohranitev njene makrofinančne stabilnosti in zagotovitev doseganja ciljev instrumenta. Tako izredno financiranje bi se moralo zagotoviti za posamezna obdobja do treh mesecev in samo z izvedbenim sklepom Sveta na predlog Komisije, če se ugotovi, da Ukrajina ne more izpolniti pogojev, povezanih z oblikami podpore v okviru instrumenta, kadar je upravičenka do podpore, in bi moralo prenehati takoj, ko je izpolnjevanje pogojev ponovno mogoče. Tako izjemno financiranje ne bi smelo vplivati na financiranje iz drugih posebnih instrumentov Unije, ki bi jih bilo treba mobilizirati v primeru naravnih nesreč ali drugih nujnih primerov na področju humanitarne pomoči ali civilne zaščite. Po potrebi bi bilo lahko izredno financiranje v okviru instrumenta na voljo pred sprejetjem načrta za Ukrajino in sklenitvijo okvirnega sporazuma. Po potrebi bi lahko bilo dodatek izrednemu premostitvenemu financiranju.

(24)

Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe bi morali predstavljati okvir širitvene politike, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (23) (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum), vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem, večstranski sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z Ukrajino, pa tudi resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ter skupna sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija bi morala zagotoviti skladnost med podporo v okviru instrumenta in okvirom širitvene politike.

(25)

V členu 49 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je določeno, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, kjer prevladujejo vključevalnost, pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost spolov.

(26)

Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.

(27)

V skupnem interesu Unije in Ukrajine je, da se okrepijo prizadevanja Ukrajine za reformo njenih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postane članica Unije. Podelitev statusa države kandidatke Ukrajini je geostrateška naložba Unije v mir, varnost, stabilnost in blaginjo v Evropi ter izboljšuje položaj Unije pri odzivanju na svetovne izzive. Zagotavlja tudi večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in Ukrajine, hkrati pa podpira postopno preobrazbo države. Možnost članstva v Uniji ima močen preobrazbeni učinek, ki vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.

(28)

Sprejemanje temeljnih vrednot Unije in zavezanost tem vrednotam je izbira, ki je za Ukrajino nujna, če želi postati članica Unije. V skladu s tem mora Ukrajina prevzeti lastno odgovornost in se v celoti zavezati vrednotam Unije, hkrati pa tudi ohranjati svetovni red, ki temelji na pravilih in vrednotah, ter si odločno prizadevati za potrebne reforme v interesu svojih prebivalcev.

(29)

Obnova po škodi, ki jo je povzročila vojna agresija Rusije, ne more biti omejena na obnovo uničenega v predvojno stanje. Obnova je priložnost za podporo Ukrajini pri njenem procesu vključevanja v notranji trg ter pri pospeševanju njenega trajnostnega zelenega in digitalnega prehoda v skladu s politikami Unije, ob spodbujanju ekonomskega povezovanja z Unijo ter pospeševanju socialno-ekonomskega razvoja in čezmejnega sodelovanja. Instrument bi moral zato spodbujati obnovo tako, da bo moderniziral in izboljšal ukrajinsko gospodarstvo na podlagi pravil in standardov Unije, in sicer z naložbami v prehod Ukrajine na trajnostno, zeleno, digitalno in vključujoče gospodarstvo, s čimer bo koristil celotni družbi, s posebnim poudarkom na potrebah ranljivih skupin. Obnova kulturne dediščine bi morala temeljiti na nacionalnih, mednarodnih in evropskih praksah, besedilih za določanje standardov, načelih, kot je Novi evropski Bauhaus, in pridobljenih izkušnjah ter biti skladna z evropskimi načeli kakovosti za ukrepe, ki jih financira Unija in bi lahko vplivali na kulturno dediščino. Glede na tveganja za kibernetsko varnost in splošno krajino groženj bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju trajnostnosti in ustrezne zaščite dejavnosti, ki se financirajo v okviru instrumenta.

(30)

V skladu s potrebo po podpiranju okrevanja in obnove Ukrajine na trajnosten način, ki bo kos izzivom prihodnosti, instrument ne bi smel podpirati dejavnosti ali ukrepov, ki spodbujajo naložbe v fosilna goriva ali ne spoštujejo načela, da se ne škoduje bistveno, tudi glede biotske raznovrstnosti ali podnebja, razen če so take dejavnosti ali ukrepi nujno potrebni za doseganje ciljev instrumenta, kolikor je to mogoče v državi, ki jo je razdejala vojna. Take dejavnosti ali ukrepi bi na primer zadevali nadaljevanje gospodarskih dejavnosti ali obravnavanje nujnih potreb po okrevanju in obnovi. Upoštevati bi morali potrebo po odporni obnovi in modernizaciji infrastrukture ter sanaciji naravnega okolja, poškodovanih v vojni. Po potrebi bi jih morali spremljati ustrezni ukrepi, s katerimi bi se lahko morebitnim škodljivim učinkom izognili, jih preprečili ali zmanjšali in po možnosti izničili.

(31)

Instrument bi moral prispevati k spoštovanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (24) in Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi navedene konvencije (25) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (26) in Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji v državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki (27) ter ne bi smel prispevati k degradaciji okolja ali povzročati škode okolju ali podnebju. Natančneje, financiranje, dodeljeno v okviru instrumenta, bi moralo biti skladno z dolgoročnim ciljem, da se povprečna globalna temperatura v primerjavi s predindustrijsko ravnjo zviša za precej manj kot 2 °C, in prizadevanji za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko raven. Prav tako bi moralo biti skladno s ciljem, da se poveča sposobnost prilagajanja škodljivim učinkom podnebnih sprememb in krepi odpornost proti podnebnim spremembam, ter s podporo ohranjanju biotske raznovrstnosti, krožnemu gospodarstvu in ničelnemu onesnaževanju. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dejavnostim, ki prinašajo vzajemne koristi in izpolnjujejo več ciljev, tudi na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in okolja. Glede na ogromno okoljsko škodo, ki jo je povzročila vojna agresija Rusije, bi lahko instrument prispeval k reševanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Instrument bi moral v največji možni meri prispevati k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, varstvu okolja, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ter zelenemu prehodu, ali k reševanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Ta prispevek bi moral znašati, kolikor je to mogoče v državi, ki jo je razdejala vojna, vsaj 20 % skupnega zneska, ki se namenja za podporo na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino in za naložbe v okviru načrta za Ukrajino. Ta znesek bi bilo treba izračunati, kolikor je relevantno in ustrezno, na podlagi koeficientov, ki se uporabljajo v obstoječih metodologijah na področju podnebja in biotske raznovrstnosti, kot so zlasti Priloga VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (28) in dodatna področja intervencije, prilagojena v okviru instrumenta.

(32)

Instrument bi si moral prizadevati za izboljšanje ozaveščenosti o okoljski kriminaliteti in boju proti njej v Ukrajini, tako da bi podprl izvajanje Protokola o registrih izpustov in prenosov onesnaževal ter zagotavljal spoštovanje zakonodaje o varstvu okolja.

(33)

Ukrepi financirani v okviru instrumenta bi morali biti, kolikor je to mogoče v državi, ki jo je razdejala vojna, skladni s podnebnimi in okoljskimi standardi Unije. Ti ukrepi bi morali vključevati tudi podnebne spremembe, varstvo okolja, človekove pravice, mir, demokracijo, enakost spolov in nediskriminacijo ter po potrebi zmanjševanje tveganja nesreč, pa tudi napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Podpora na podlagi instrumenta bi morala temeljiti tudi na načelu, da se nikogar ne zapostavi, ter si prizadevati za zagotovitev uravnoteženega dodeljevanja in uporabe sredstev na podlagi potreb.

(34)

Izvajanje te uredbe bi moralo slediti načelom enakosti, vključevalnosti in nediskriminacije, kot so opredeljena v strategijah Unije enakosti. Z njenim izvajanjem bi bilo treba preprečevati in zatirati nasilje nad ženskami, nasilje na podlagi spola in nasilje v družini. Pri tem bi bilo treba spodbujati smiselno participacijo žensk v postopkih odločanja, spodbujati in podpirati enakost spolov, opolnomočenje žensk in deklet ter varstvo in promoviranje njihovih pravic, ob upoštevanju akcijskih načrtov EU za enakost spolov ter ustreznih sklepov Sveta in mednarodnih konvencij. Instrument bi moral pomagati pri obravnavanju družbenih in zdravstvenih izzivov, vključno z duševnim zdravjem, ki je nujno za zdravo povojno družbo, ter s posebnim poudarkom na otrocih. Izvajanje instrumenta bi moralo biti skladno s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (29) ter zagotavljati sodelovanje ustreznih deležnikov pri odločanju, pa tudi dostop do naložb in tehnične pomoči v okviru instrumenta. Instrument bi moral biti tudi skladen s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah ter podpirati otroke in mlade kot ključne nosilce sprememb in kot prispevajoče k uresničevanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

(35)

Krepitev pravne države, vključno z neodvisnim sodstvom, podpora prizadevanjem za deoligarhizacijo ter boj proti korupciji, zlasti korupciji na visoki ravni, pranju denarja, izogibanju davkom, davčnim utajam, davčnim goljufijam in organiziranemu kriminalu, krepitev preglednosti, vključno z dostopom javnosti do informacij, dobro upravljanje na vseh ravneh in sodelovanje organizacij civilne družbe, vključno z organizacijami za človekove pravice, varovanje svobodnih in pluralističnih medijev ter krepitev reforme javne uprave, tudi na področjih javnih naročil, konkurence in državne pomoči, ostajajo ključni izzivi in so bistvenega pomena za približevanje Ukrajine Uniji in njeno pripravljenost na prevzem vseh obveznosti članstva v Uniji. Glede na dolgoročnejšo naravo reform, ki se izvajajo na navedenih področjih, in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi bilo treba s podporo v okviru instrumenta čim prej obravnavati ta vprašanja.

(36)

Unija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije ter zavoljo krepitve sistema zavor in ravnovesij spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, parlamentarni nadzor, demokratične postopke in pravično zastopništvo v Ukrajini ter smiselno sodelovanje regij, občin in civilne družbe v vseh fazah demokratičnega procesa, kar bo omogočilo okrepljen demokratični nadzor. Načrt za Ukrajino bi moral pokazati, kako je bilo načrtovano in izpeljano smiselno sodelovanje deležnikov v posvetovanjih, pri čemer so bili zagotovljeni ustrezni časovni okviri in preglednost ter jasno nadaljnje ukrepanje na podlagi njihovih prispevkov. V skladu z ustavnim redom Ukrajine bi bilo treba vrhovno rado obveščati in se z njo posvetovati v vseh fazah življenjskega cikla instrumenta. Upoštevati bi bilo treba rezultate vseh opravljenih razprav ali mnenj, ki jih je v zvezi z načrtom za Ukrajino dala vrhovna rada.

(37)

Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in Ukrajino na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih groženj, vključno s hibridnimi grožnjami, kot so kibernetske grožnje, ter za odpornost proti dezinformacijam, tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, organiziranemu kriminalu in terorizmu.

(38)

Dejavnosti v okviru instrumenta bi morale poleg tega v skladu s členom 21(2), točka (c), PEU ter s cilji in načeli Ustanovne listine Združenih narodov po potrebi podpirati ukrepe za krepitev zaupanja in procese, ki promovirajo pravico, iskanje resnice, celovito sanacijo po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo ter odškodnine in jamstva za neponavljanje kršitev, pa tudi zbiranje dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno, ter dajanje zadevnih ugotovitev na voljo, kot je to ustrezno. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podpiranju formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja za mir.

(39)

Osnovni pogoj za dodelitev podpore v okviru instrumenta bi moral biti, da Ukrajina še naprej spoštuje učinkovite demokratične mehanizme in institucije, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, ter pravno državo in zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

(40)

Podpora v okviru instrumenta, med drugim za pot Ukrajine k pristopu, bi morala biti zagotovljena za izpolnitev splošnih in specifičnih ciljev, in sicer na podlagi uveljavljenih meril in z jasnimi pogojenostmi.

(41)

Splošni cilji instrumenta bi morali biti med drugim pomoč Ukrajini pri obravnavanju družbenih, gospodarskih, psiholoških in okoljskih posledic vojne s prispevanjem k obnovi, vključno z miroljubnim okrevanjem, obnovo, sanacijo in modernizacijo države; s spodbujanjem družbene in teritorialne kohezije, demokratične, gospodarske in okoljske odpornosti, ter pri postopnem vključevanju v Unijo, svetovno gospodarstvo in trge, pa tudi pri z navzgor usmerjenim ekonomskim, družbenim in okoljskim zbliževanjem s standardi Unije ter pri pripravi Ukrajine na prihodnje članstvo v Uniji s podpiranjem njenega pristopnega procesa. Za take cilje bi si bilo treba prizadevati z medsebojnim dopolnjevanjem.

(42)

Instrument bi moral v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic podpirati solidarnost, vključevanje in socialno pravičnost s ciljem ustvariti in ohraniti kakovostna delovna mesta ter trajnostno in vključujočo rast, zagotoviti enake možnosti, izobraževanje in socialno zaščito ter dostop do njih, zaščititi skupine v ranljivem položaju in izboljšati življenjske standarde. Instrument bi moral prispevati tudi k boju proti revščini in zmanjševanju brezposelnosti, pa tudi k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter vključevanju in integraciji prikrajšanih skupin. Zagotoviti bi moral priložnosti za naložbe v znanja in spretnosti, med drugim s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem za pripravo delovne sile na digitalni in zeleni prehod. Omogočiti bi moral tudi krepitev socialnega dialoga, infrastrukture in storitev.

(43)

Instrument bi moral zagotoviti skladnost in dopolnjevanje s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, kot je določeno v členu 21 PEU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel ter varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in temeljnih načel pravne države, vključno z bojem proti korupciji, pravosodjem, javno upravo, dobrim upravljanjem ter preglednostjo in odgovornostjo.

(44)

Glede na negotovosti, povezane z vojno agresijo Rusije, bi moral biti instrument prožen, da bi Uniji omogočal obravnavanje potreb Ukrajine z raznolikim naborom orodij, ki zagotavlja financiranje ukrajinske države, podporo kratkoročnim prednostnim nalogam za okrevanje in obnovo, podporo naložbam in dostopu do financiranja, pa tudi tehnično pomoč, krepitev zmogljivosti in druge ustrezne dejavnosti.

(45)

Podpora Unije bi morala temeljiti na treh stebrih, in sicer na steber finančne podpore Ukrajini za izvajanje reform in naložb ter za ohranjanje makrofinančne stabilnosti države, kot je določeno v načrtu za Ukrajino, steber naložbenega okvira za Ukrajino za mobilizacijo naložb in izboljšanje dostopa do financiranja, ter steber pristopne pomoči za mobilizacijo tehničnega strokovnega znanja in izkušenj ter krepitve zmogljivosti.

(46)

Ker so potrebe po okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine znatne ter jih ni mogoče kriti le iz proračuna Unije, bi morale imeti vlogo pri njihovem izpolnjevanju tako javne kot tudi zasebne naložbe. Instrument bi moral omogočiti pravočasno mobilizacijo javnih in zasebnih naložb ter povečanje podpore za naložbe v dolgoročno obnovo, kadar okoliščine to dopuščajo, tudi ob upoštevanju izvedbene in absorpcijske sposobnosti Ukrajine. Mobilizacija zasebnih naložb prek instrumenta bi morala prispevati k dolgoročni konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti Ukrajine.

(47)

Rusija mora v celoti odgovarjati in plačati za ogromno škodo, povzročeno z njeno vojno agresijo proti Ukrajini, ki je očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Unija in njene države članice bi si morale v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi partnerji ter v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom še naprej prizadevati za ta cilj, pri tem pa upoštevati, da Rusija resno krši prepoved uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov in načela odgovornosti države za mednarodno protipravna dejanja, vključno z obveznostjo povračila povzročene škode, ki jo je mogoče finančno oceniti. Med drugim je pomembno, da se v usklajevanju z mednarodnimi partnerji doseže napredek glede tega, kako bi lahko v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi ter s pravom Unije in mednarodnim pravom izredne prihodke, ki jih imajo zasebni subjekti in ki izhajajo neposredno iz ruskih imobiliziranih sredstev, usmerili v podporo za Ukrajino ter njeno okrevanje in obnovo.

(48)

Najvišji skupni znesek podpore Unije v okviru instrumenta bi moral za vse vrste podpore znašati 50 milijard EUR v tekočih cenah za obdobje od leta 2024 do leta 2027. Glede na spreminjajoče se razmere in cilje samega instrumenta mora podpora Unije zagotavljati ravnovesje med prožnostjo in možnostmi njenega načrtovanja.

(49)

Podpora Unije, ki ni v obliki posojil, na podlagi te uredbe bi se morala financirati iz rezerve za Ukrajino in se uporabljati skladno z njo, kot je določeno v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (30), in sicer v višini do 17 milijard EUR za obdobje od leta 2024 do leta 2027. Ta najvišji znesek za Evropski parlament in Svet ne pomeni prednostnega referenčnega zneska v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev (31), vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev. Morebitni prihodki bi se lahko ustvarili na podlagi ustreznih pravnih aktov v zvezi z uporabo izrednih prihodkov, ki jih imajo zasebni subjekti in ki izhajajo neposredno iz imobiliziranih sredstev centralne banke Rusije.

(50)

V skladu s členom 10b Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 bi morala mobilizacija rezerve za Ukrajino omogočiti, da se zagotovi najvišji letni znesek podpore, ki ni v obliki posojil, v višini 5 milijard EUR. Neporabljeni del najvišjega letnega zneska podpore, ki ni v obliki posojil, bi moral ostati na voljo za preostali del obdobja, za katerega je instrument vzpostavljen.

(51)

V okviru omejevalnih ukrepov Unije, sprejetih na podlagi člena 29 PEU in člena 215(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne smejo neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarski viri. Zato takih imenovanih pravnih oseb, subjektov ali organov ter pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, instrument ne more podpirati.

(52)

Odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil iz rezerve za Ukrajino bi bilo treba mobilizirati letno v proračunu nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

(53)

Za del podpore v okviru instrumenta, ki se zagotavlja v obliki posojil, je primerno, da se jamstvo iz proračuna Unije razširi na finančno pomoč, ki je na voljo Ukrajini in odobrena v skladu s členom 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (32). V Uredbi (EU, Euratom) 2020/2093 se posledično uporabljajo potrebne odobritve v proračunu Unije nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za finančno pomoč Ukrajini, ki je na voljo do konca leta 2027.

(54)

Ob spoštovanju načela enoletnosti proračuna Unije, bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 zagotoviti možnost uporabe prožnosti za druge politike, in sicer za prenose in ponovno dodeljevanje sredstev za zagotovitev učinkovite uporabe sredstev Unije, da se čim bolj povečajo sredstva Unije, ki so na voljo v okviru instrumenta.

(55)

Omejitve upravičenosti v postopkih dodeljevanja v okviru instrumenta bi morale biti dovoljene, kadar je ustrezno glede na posebno naravo dejavnosti ali če vpliva na varnost ali javni red.

(56)

Da bi se instrument izvajal učinkovito, mora Ukrajina zagotoviti dostop javnosti do informacij o možnostih financiranja v okviru instrumenta ter svobodno in pošteno konkurenco pri postopkih razpisa in dodeljevanja nepovratnih sredstev izvedenih v okviru tega instrumenta. Instrument bi moral prispevati k lažjemu vključevanju Ukrajine v evropske vrednostne verige, zaradi česar bi vse zaloge in materiali, ki se financirajo in naročajo v okviru tega instrumenta, morali izvirati iz držav članic, Ukrajine, partneric z Zahodnega Balkana, Gruzije in Moldavije, pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in držav, ki Ukrajini zagotavljajo raven podpore, primerljivo s tisto, ki jo zagotavlja Unija, pri čemer se upošteva velikost njihovih gospodarstev, in za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči v Ukrajini, razen če zalog in materialov ni mogoče dobiti pod razumnimi pogoji v nobeni od navedenih držav. V slednjem primeru bi morala Komisija o tem obveščati Svet.

(57)

Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije za zunanje financiranje ter sinergije z drugimi politikami in programi Unije. Da bi bil učinek kombiniranih ukrepov za doseganje skupnega cilja čim večji, bi moralo biti v okviru instrumenta možno prispevati k dejavnostim v okviru drugih programov, ne da bi to povzročilo podvajanje podpornih ukrepov.

(58)

Unija bi morala spodbujati večstranski pristop k svetovnim dobrinam in izzivom, ki bi temeljil na pravilih in vrednotah, ter pri tem sodelovati z državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami in drugimi donatorji.

(59)

Glede na potrebo po usklajevanju mednarodne podpore za okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine bi bilo treba omogočiti, da države članice, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali drugi viri prispevajo k izvajanju instrumenta. Taki prispevki bi se morali izvajati v skladu z istimi pravili in pogoji ter bi morali predstavljati zunanje namenske prejemke v smislu člena 21(2), točke (a)(ii), (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Podpora v okviru instrumenta bi morala biti, kolikor je to mogoče, vključena v mednarodna prizadevanja za finančno strukturo za okrevanje Ukrajine ter usklajena z ustreznimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami.

(60)

Komisija in države članice bi morale zagotoviti usklajenost, doslednost, dopolnjevanje in preglednost svoje podpore, zlasti tako, da bi se v različnih fazah cikla zagotavljanja podpore redno posvetovale z ustreznimi deležniki, tudi na lokalni in regionalni ravni, in si z njimi pogosto izmenjale informacije. Glede na prisotnost različnih mednarodnih donatorjev bi bilo treba sprejeti tudi potrebne ukrepe za boljše usklajevanje in dopolnjevanje z drugimi donatorji, tudi z rednimi posvetovanji in strateškim ozaveščanjem. V zvezi s tem bi bilo treba uporabljati Multilateralno platformo za usklajevanje med donatorji za Ukrajino kot že uveljavljen forum za tako izmenjavo.

(61)

Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Navedena pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 in določajo zlasti postopke za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in povračila zunanjim strokovnjakom ter urejajo preverjanja odgovornosti finančnih akterjev.

(62)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi morale biti izbrane glede na to, ali je z njimi mogoče uresničiti cilje instrumenta in doseči rezultate, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(63)

Z Ukrajino bi bilo treba skleniti okvirni sporazum za določitev načel finančnega sodelovanja med Unijo in Ukrajino, vključno s potrebnimi mehanizmi za nadzor in revizijo odhodkov, ta sporazum pa bi moral zagotoviti, da Ukrajina doseže visoko raven zaščite finančnih interesov Unije, primerljivo s tisto iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in druge povezane zakonodaje Unije (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum). Z Ukrajino bi bilo treba po potrebi skleniti tudi sporazume o financiranju in posojilih, odvisno od zadevnega stebra, da se opredelijo pogoji za sprostitev sredstev.

(64)

Z odstopanjem od prvega, drugega in četrtega pododstavka člena 209(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 je primerno, da bi povračila in prihodki, ustvarjeni s finančnim instrumentom, podprtim na podlagi te uredbe, morali predstavljati notranje namenske prejemke instrumenta ali programa, ki ga bo nasledil.

(65)

Z odstopanjem od člena 213(4), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 je primerno, da bi moral vsak presežek iz rezervacije za jamstvo za Ukrajino predstavljati notranje namenske prejemke instrumenta ali programa, ki ga bo nasledil.

(66)

V okviru stebra I instrumenta bi bilo treba zagotoviti financiranje za podporo izvajanju načrta za Ukrajino, ki določa program reform in naložb Ukrajine za doseganje splošnih in specifičnih ciljev instrumenta in ki bi moral biti prav tako vključen v okvir gospodarske in fiskalne politike. Financiranje v okviru stebra I bi bilo treba zagotoviti po zadovoljivi izpolnitvi pogojev iz načrta za Ukrajino.

(67)

Ukrajina bi morala načrt za Ukrajino pripraviti kot skladen, celovit in ustrezno uravnotežen odziv na obnovo in modernizacijo Ukrajine, ki bi podpiral njeno gospodarsko, družbeno in okoljsko okrevanje, trajnostni razvoj ter njen napredek pri pristopu k Uniji. Načrt za Ukrajino kot tak bi tudi zagotovil podlago drugim donatorjem za opredelitev prednostnih področij financiranja za obnovo Ukrajine ter spodbujal lastno odgovornost, skladnost in dodatne prispevke v zvezi s tem. Ukrajina bi morala v ta namen zagotoviti, da načrt za Ukrajino, kot je pripravljen, celostno zajema njene potrebe po okrevanju, obnovi in modernizaciji, pri tem pa opredeliti, v kolikšni meri naj bi ukrepe iz načrta za Ukrajino financirala Unija v okviru instrumenta. Pri pripravi načrta za Ukrajino bi morala Ukrajina upoštevati podporo, zagotovljeno v okviru drugih programov Unije in podporo od drugih donatorjev. Ukrajina bi morala načrt za Ukrajino oblikovati tako, da bi lahko k podpori ukrepom iz načrta za Ukrajino prispevali še drugi donatorji, med drugim s povečanjem razpoložljivega financiranja v okviru instrumenta. V načrtu za Ukrajino bi moralo biti zagotovljeno primerno usklajevanje in dopolnjevanje z ustreznimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami.

(68)

Čeprav bi moral biti načrt za Ukrajino podlaga za podporo, zagotovljeno v okviru stebra I instrumenta, bi moral biti tudi referenca za podporo, zagotovljeno v okviru stebrov II in III instrumenta. Ukrepi, financirani v okviru stebrov II in III, bi morali podpirati cilje in izvajanje načrta za Ukrajino.

(69)

Načrt za Ukrajino bi moral vključevati reformne in naložbene ukrepe, skupaj s kakovostnimi in količinskimi koraki, ki jamčijo zadovoljivo izpolnjevanje navedenih ukrepov, ter okvirni časovni razpored za njihovo izvedbo. Izjemoma bi morali biti upravičeni ukrepi, vzpostavljeni od 1. januarja 2023.

(70)

V načrtu za Ukrajino bi morali biti določeni pogoji, ki upoštevajo pričakovani napredek pri izvajanju ukrepov, ki jih vsebuje. Navedeni pogoji bi morali biti v obliki kakovostnih ali količinskih korakov. Te korake bi bilo treba izvesti najpozneje do 31. decembra 2027, vendar pa bi moralo biti možno splošno dokončanje ukrepov, na katere se ti koraki nanašajo, podaljšati na obdobje po letu 2027. Glede na potrebo po zagotavljanju makrofinančne stabilnosti Ukrajine ob hkratnem podpiranju njenih prizadevanj za okrevanje, obnovo in modernizacijo z namenom pristopa k Uniji bi moral načrt za Ukrajino zlasti vključevati pogoje, povezane z bistvenimi zahtevami, kot so makrofinančna stabilnost, nadzor proračuna in javnofinančno poslovodenje, ki se lahko opredelijo tako, da upoštevajo zadovoljiv napredek pri izpolnjevanju, ter sektorskimi in strukturnimi reformami in naložbami. Plačila bi morala biti ustrezno strukturirana glede na take kategorije pogojev, ki upoštevajo cilje instrumenta.

(71)

Ukrajina bi morala pri pripravi in izvajanju načrta za Ukrajino zlasti upoštevati razmere v regijah in občinah Ukrajine glede na njihove posebne potrebe po okrevanju in obnovi, reformah, modernizaciji in decentralizaciji ter se smiselno posvetovati z regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi organi ter z organizacijami civilne družbe v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in ob upoštevanju pristopa od spodaj navzgor. Treba bi bilo upoštevati lokalne načrte za okrevanje, kadar so na voljo. V zvezi s tem bi moral načrt za Ukrajino zlasti okrepiti gospodarski, družbeni, okoljski in teritorialni razvoj regij in občin Ukrajine ter podpreti reformo decentralizacije po vsej Ukrajini in približevanje standardom Unije. Načrt za Ukrajino bi moral prav tako zagotoviti, da so v odločanje o uporabi podpore v procesu obnove na lokalni ravni vključeni podnacionalni organi, zlasti občine, in da projekti obnove, ki jih izberejo in izvajajo taki podnacionalni organi, predstavljajo ustrezno velik delež podpore.

(72)

Dokončanje reforme za decentralizacijo kot trajnostnega in nepovratnega elementa upravljanja na več ravneh v Ukrajini je pomembna prednostna naloga. Ta reforma bi morala zajemati jasno razmejitev pristojnosti med centralno in lokalno ravnjo, ustrezne notranje strukture za občinske uprave in sorazmeren okvir nadzora lokalnih organov v skladu z Evropsko listino lokalne samouprave, pa tudi nadaljevanje dela v zvezi s tem, da se občinam na podlagi evropske prakse in v skladu z ustavnim redom Ukrajine podeli status pravne osebe javnega prava.

(73)

Načrt za Ukrajino bi moral vključevati tudi podrobno razlago sistema Ukrajine in načrtovanih ukrepov za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, korupcije in zlasti goljufij, vseh oblik korupcije, vključno s korupcijo na visoki ravni, ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Unije, in navzkrižij interesov, podrobno razlago njenega sistema in načrtovanih ukrepov za učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki vplivajo na sredstva, zagotovljena v okviru instrumenta, ter podrobno razlago ureditev, katerih cilj je preprečiti dvojno financiranje iz instrumenta in drugih programov Unije ali s strani drugih donatorjev. Ukrepi v okviru načrta za Ukrajino bi morali po potrebi prispevati k zagotavljanju učinkovitega in preglednega sistema upravljanja in kontrol. Take ukrepe bi morala Ukrajina izvesti do okvirnega datuma, ki bi ga bilo treba določiti, kot je ustrezno za posamezen ukrep med življenjsko dobo instrumenta.

(74)

Komisija bi morala načrt za Ukrajino oceniti na podlagi seznama meril iz te uredbe. V primeru pozitivne ocene načrta za Ukrajino bi morala Komisija predložiti predlog za odobritev načrta za Ukrajino s strani Sveta.

(75)

Glede na negotovosti in potrebo po prožnosti pri izvajanju instrumenta bi bilo treba Ukrajini omogočiti, da Komisiji predloži utemeljeno zahtevo za predložitev predloga spremembe izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za Ukrajino, kadar Ukrajina zaradi objektivnih okoliščin delno ali v celoti ne more več uresničiti načrta za Ukrajino, vključno z ustreznimi kakovostnimi in količinskimi koraki. V dogovoru z Ukrajino bi morala imeti Komisija možnost predložiti predlog spremembe navedenega izvedbenega sklepa Sveta, zlasti za upoštevanje spremenjenih okoliščin, ki omogočajo večje ambicije, ali spremenjenih razpoložljivih zneskov. Ukrajini bi bilo treba tudi omogočiti, da predloži utemeljeno zahtevo za spremembo načrta za Ukrajino, po potrebi tudi s predlaganjem dodatkov, da se upošteva dodatno financiranje, ki je na voljo od drugih donatorjev ali iz drugih virov.

(76)

Omogočiti bi bilo treba finančno podporo načrtu za Ukrajino v obliki posojila. Glede na nujne potrebe Ukrajine po financiranju je primerno organizirati finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja, ki je navedena v členu 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in tam določena kot enotna metoda financiranja, s čimer naj bi se povečali likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.

(77)

Glede na razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila ruska vojna agresija, in v njeno podporo na poti k dolgoročni stabilnosti je primerno, da se Ukrajini zagotovijo posojila pod zelo ugodnimi pogoji s trajanjem največ 35 let in da se odplačevanje glavnice ne začne pred letom 2034. Primerno je tudi odstopati od člena 220(5), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in Uniji omogočiti, da za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2027 krije stroške obrestnih mer (stroške financiranja in stroške upravljanja likvidnosti) in ne zaračuna upravnih stroškov (stroškov storitev za upravne režijske stroške), ki bi jih sicer krila Ukrajina. Subvencijo za stroške izposojanja bi bilo treba odobriti kot instrument, ki se šteje za primernega za zagotovitev učinkovitosti podpore v okviru instrumenta v smislu člena 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(78)

Ukrajini bi bilo treba omogočiti, da lahko vsako leto zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev upravnih stroškov.

(79)

Z odstopanjem od člena 31(3) Uredbe (EU) 2021/947 finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje, vzpostavljenim z navedeno uredbo. Podpora v obliki posojil v okviru instrumenta bi morala predstavljati finančno pomoč v smislu člena 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Pri upoštevanju finančnih tveganj in kritja iz proračuna se za podporo v obliki posojil v okviru instrumenta ne bi smele oblikovati rezervacije, katerih jamstvo je nad zgornjimi mejami, z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.

(80)

Zagotoviti je treba prožnost in možnosti načrtovanja ter stabilnost pri zagotavljanju podpore Unije Ukrajini. V ta namen bi bilo treba plačila v okviru instrumenta izvajati po določenem četrtletnem razporedu, glede na razpoložljivost financiranja, na podlagi zahtevka za plačilo, ki ga predloži Ukrajina, in po tem, ko Komisija oceni zadovoljivo izpolnjevanje ustreznih pogojev. V primeru pozitivne ocene bi morala Komisija brez nepotrebnega odlašanja predložiti predlog izvedbenega sklepa Sveta, v katerem se potrdi, da so pogoji za plačila zadovoljivo izpolnjeni. Komisija bi morala na podlagi navedenega izvedbenega sklepa Sveta sprejeti sklep o odobritvi izplačila. Kadar pogoj ni izpolnjen v skladu z okvirno časovnico, določeno v sklepu o odobritvi načrta za Ukrajino, bi morala Komisija s pomočjo metodologije za delno plačilo od plačila odšteti znesek, ki ustreza navedenim pogojem. Izplačilo ustreznih zadržanih sredstev bi se lahko izvedlo v naslednjem plačilnem obdobju in do 12 mesecev po prvotnem roku, določenem v okvirni časovnici, če so pogoji izpolnjeni.

(81)

Da bi Ukrajini zagotovili dostop do zadostnega financiranja za izpolnitev njenih potreb po makrofinančni stabilnosti ter za začetek njenega okrevanja, obnove in modernizacije, bi ji morali dati na voljo do največ 7 % podpore v obliki posojila kot predhodnega financiranja, glede na razpoložljivost financiranja in ob upoštevanju osnovnega pogoja za podporo Ukrajini v okviru instrumenta.

(82)

Z odstopanjem od člena 116(2) in (5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 je primerno, da se določi rok za plačilo, ki začne teči od datuma obvestila o sklepu, s katerim se odobri izplačilo Ukrajini, in da Komisija Ukrajino oprosti plačila zamudnih obresti.

(83)

Glede na potrebo, da se še naprej zagotavlja makrofinančna stabilnost Ukrajine, je primerno, da se ji, če okvirni sporazum ne bo podpisan ali če načrt za Ukrajino ne bo sprejet, zagotovi izredna podpora za obdobje do šestih mesecev, ki se začne 1. januarja 2024. Ta podpora bi morala biti odvisna od zadovoljivega napredka Ukrajine pri pripravi načrta za Ukrajino in pogojev, ki bodo dogovorjeni v memorandumu o soglasju med Komisijo in Ukrajino. V memorandumu o soglasju bi morali biti navedeni zlasti pogoji politike, okvirno finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja, sorazmerno s trajanjem financiranja. Med pogoji politike bi morali biti zavezanost načelom dobrega finančnega poslovodenja s poudarkom na boju proti korupciji in pranju denarja ter ukrepi za izboljšanje upravljanja prihodkov, temeljiti pa bi morali na ukrepih, ki jih je Ukrajina že uvedla v okviru prejšnjih programov makrofinančne pomoči.

(84)

Preglednost pri izvajanju instrumenta je pomembna zahteva za podporo Unije. Ukrajina bi morala dvakrat letno objaviti podatke o osebah in subjektih, ki prejemajo zneske financiranja, ki kumulativno presegajo protivrednost 100 000 EUR, za izvajanje reform in naložb, določenih v načrtu za Ukrajino. Ti podatki se, če je to ustrezno utemeljeno, ne bi smeli objaviti, kadar lahko razkritje ogrozi pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov ali resno škoduje poslovnim interesom prejemnikov. Okvirni sporazum bi moral vključevati natančna pravila in časovni okvir za zbiranje podatkov s strani Ukrajine, za obliko teh podatkov ter dostop Komisije, Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskega računskega sodišča ter po potrebi Evropskega javnega tožilstva (EJT) do teh podatkov.

(85)

V okviru stebra II instrumenta bi bilo treba vzpostaviti naložbeni okvir za podporo naložbam v okrevanje in obnovo, ki jih izvedejo ukrajinski organi, podjetja iz zasebnega sektorja, občine, podjetja v državni lasti ali drugi akterji (v nadaljnjem besedilu: naložbeni okvir za Ukrajino). Naložbeni okvir za Ukrajino bi moral obravnavati prednostne naloge, opredeljene v načrtu za Ukrajino, ter podpirati njegove cilje in izvajanje. V upravljanje naložbenega okvira za Ukrajino bi morale biti po potrebi vključeni ukrajinski organi.

(86)

Naložbeni okvir za Ukrajino bi moral predstavljati celostni finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in operacij mešanega financiranja v Ukrajini. Podpora v okviru naložbenega okvira za Ukrajino bi se morala izvajati s posrednim upravljanjem, predvsem z opiranjem na finančne in tehnične zmogljivosti mednarodnih finančnih institucij, evropskih institucij za financiranje razvoja, dvostranskih evropskih finančnih institucij in izvoznokreditnih agencij, vključno z njihovo udeležbo pri tveganju, povezanem z naložbami z lastnimi viri. Glede na obseg naložb v okrevanje in obnovo v Ukrajini, ki bodo zahtevale delitev tveganj, mora Unija vzpostaviti namensko jamstveno zmogljivost (v nadaljnjem besedilu: jamstvo za Ukrajino). Operacije, ki bodo zajete v jamstvo za Ukrajino, se morajo izvajati v skladu s členom 208(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Izvoznokreditne agencije in druge finančne institucije, ki zagotavljajo podporo za spodbujanje trgovine, lahko delujejo kot finančni posredniki. Pri izvajanju in upravljanju jamstva za Ukrajino bi morala Komisija zagotoviti tesno usklajevanje s podporo, ki se izvaja v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) 2021/947. Jamstvo za Ukrajino bi moralo koristiti državnim, poddržavnim, nekomercialnim in komercialnim subjektom ter zasebnemu sektorju.

(87)

EIB bi morala biti glede na svojo vlogo na podlagi Pogodb partnerica pri izvajanju operacij v okviru jamstva za Ukrajino. Zato bi bilo treba skupini EIB do 31. decembra 2025 poveriti izvrševanje 25-odstotnega namenskega okvirnega minimalnega zneska jamstva za Ukrajino za operacije z državnimi partnerji in nekomercialnimi partnerji na poddržavni ravni. Za zagotovitev celovite uporabe jamstva za Ukrajino bi moral biti neporabljeni del namenskih zneskov po tem datumu na voljo vsem upravičenim partnerjem za vse vrste operacij.

(88)

Upravičeni partnerji bi na zahtevo morali Komisiji predložiti vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi te uredbe, skupaj z informacijami o spoštovanju človekovih pravic ter socialnih, delovnih in okoljskih standardov.

(89)

Vsi upravičeni partnerji in upravičeni pooblaščeni subjekti bi morali biti karseda pozorni na koruptivne prakse, favoriziranje ali neupravičeno regionalno ali sektorsko koncentracijo dodeljevanja ali uporabe virov ter se temu izogibati, o tem poročati in se proti temu boriti, po potrebi pa bi morali tudi zahtevati namensko poročanje o teh vidikih in njihovo revizijo.

(90)

Prožnost podpore v okviru instrumenta bi bilo treba povečati z določitvijo prožnega izvajanja jamstva za Ukrajino, ki ga je mogoče odobriti postopoma. Primerno je odstopati od Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, da se omogoči, da je oblikovanje rezervacij do 31. decembra 2027 enako znesku rezervacij, ki ustreza odobrenemu jamstvu, namesto da se upošteva znesek skupnih rezervacij. V okviru odstopanja bi moralo biti omogočeno tudi postopno oblikovanje rezervacij, da bi se upošteval napredek pri izbiri in izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij, ki podpirajo cilje instrumenta.

(91)

Za učinkovito uporabo sredstev v okviru stebra II bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo stopnje rezervacij za jamstvo za Ukrajino. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (33). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(92)

Za spodbujanje zasebnih naložb ter razvoja malih in srednjih podjetij je treba vsaj 15 % jamstev iz jamstva za Ukrajino nameniti mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP), kakor so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (34), vključno z zagonskimi podjetji, ter spremljati dodeljevanje tega dela sredstev in o njem poročati.

(93)

V okviru stebra III instrumenta bi moral biti cilj podpore predvsem postopna uskladitev s pravili, standardi, politikami in praksami Unije (v nadaljnjem besedilu: pravni red) z namenom prihodnjega članstva v Uniji, s čimer bi se prispevalo k izvajanju načrta za Ukrajino. V tem procesu bi bilo treba upoštevati tudi ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in Beneška komisija. Podpora bi morala biti namenjena tudi krepitvi demokratičnih in pravosodnih institucij, vključno s sodišči, ter zmogljivosti deležnikov, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, vključno z njihovo vlogo javnega nadzora.

(94)

Sredstva iz stebra III bi bilo treba uporabiti tudi za financiranje stroškov izposojanja v okviru instrumenta ter ugotovljenih stroškov izposojanja in oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, ki izhajajo iz prejšnje podpore za Ukrajino.

(95)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (35), Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (36), (Euratom, ES) št. 2185/96 (37)in (EU) 2017/1939 (38) se finančni interesi Unije zaščitijo z učinkovitimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in dvojnega financiranja ter v zvezi z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, in ukrepi za učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki vplivajo na sredstva, zagotovljena v okviru instrumenta, ter obsodbo storilcev teh dejanj. EJT je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese Unije. Ukrajinski pristojni organi bi tudi morali brez odlašanja obravnavati prošnje EJT in pristojnih organov držav članic za medsebojno pravno pomoč in izročitev v zvezi s kaznivimi dejanji, ki vplivajo na sredstva v okviru instrumenta.

(96)

Zlasti bi moral imeti OLAF v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 možnost izvajanja upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi odkril in ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije, ter o vsakem kaznivem ravnanju poročal EJT v skladu s členom 24(1) Uredbe (EU) 2017/1939.

(97)

Komisija bi si morala prizadevati dati Ukrajini na voljo enoten integriran in interoperabilen sistem informiranja in spremljanja, ki vključuje enotno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, zaradi dostopa do ustreznih podatkov in njihove analize v skladu z načeli Unije o varstvu podatkov in veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Kadar je tak sistem na voljo, bi morala Ukrajina uporabljati ustrezne podatke in jih vnašati vanj, med drugim s podporo v okviru stebra III. Podatki bi morali Komisiji in ustreznim ukrajinskim organom, pristojnim za izvrševanje in nadzor sredstev, omogočiti, da ocenijo tveganja in preprečijo nepravilnosti.

(98)

V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 bi bilo treba Komisiji, OLAF, Evropskemu računskemu sodišču in po potrebi EJT, podeliti potrebne pravice in dostop, tudi s strani tretjih oseb, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije. Ukrajina bi morala Komisiji tudi poročati o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.

(99)

Okrepitev sistemov notranjih kontrol, vključno s predhodnim preverjanjem, boj proti vsakršni obliki korupcije, favoriziranja ali goljufij, spodbujanje preglednosti, zanesljivo, odgovorno in pregledno upravljanje ter učinkovito javnofinančno poslovodenje so pomembne prednostne naloge reform za Ukrajino in bi jih bilo treba podpreti v okviru instrumenta.

(100)

Komisija bi morala v okviru instrumenta zagotoviti učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. Zato bi bilo treba ustanoviti neodvisen revizijski odbor, ki bi Komisiji zagotavljal informacije o morebitnem slabem upravljanju sredstev. Take informacije bi morale biti na voljo OLAF in po potrebi ustreznim ukrajinskim organom. Komisija bi morala imeti pravico, da ob pomoči delegacije Unije v celotnem življenjskem ciklu projekta redno preverja, kako Ukrajina izvršuje sredstva. Revizijski odbor bi moral zagotavljati reden dialog in sodelovanje z Evropskim računskim sodiščem ter Računskim sodiščem Ukrajine.

(101)

Čeprav je v prvi vrsti odgovornost Ukrajine, da zagotovi, da se instrument izvaja v skladu z veljavnimi standardi, pri čemer se upoštevajo načelo sorazmernosti in posebni pogoji, pod katerimi bo instrument deloval, bi morala imeti Komisija možnost, da od Ukrajine prejme zadostno zagotovilo v zvezi s tem. V ta namen bi se morala Ukrajina v načrtu za Ukrajino zavezati, da bo izboljšala svoj sedanji sistem upravljanja in kontrol ter izterjala neustrezno porabljene zneske. Ukrajina bi morala vzpostaviti sistem spremljanja, na katerem bo temeljilo letno poročilo o napredku. Ukrajina bi morala zbirati podatke in informacije, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov v zvezi z ukrepi, podprtimi v okviru instrumenta. V okvirnem sporazumu ter sporazumih o financiranju in posojilih bi bilo treba določiti obveznosti Ukrajine, da v skladu z načeli Unije o varstvu podatkov in veljavnimi pravili o varstvu podatkov zagotovi zbiranje ustreznih podatkov o osebah in subjektih, ki prejemajo financiranje, tudi podatke o dejanskem lastništvu, za izvajanje ukrepov iz načrta za Ukrajino ter dostop do teh podatkov.

(102)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi tudi, kadar se sredstva izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja prek nepovratnih sredstev in javnih naročil ter posrednega upravljanja prek subjektov s stebrnimi ocenami, zlasti v okviru stebrov II in III instrumenta. Za izvajanje financiranja Unije v okviru posrednega upravljanja v okviru instrumenta bi bilo treba izbrati samo subjekte s stebrnimi ocenami.

(103)

Podpora v okviru instrumenta bi se morala izvajati s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(104)

Izboljšati bi bilo treba komunikacijske zmogljivosti Ukrajine, da bi zagotovili javno podporo in razumevanje v zvezi z vrednotami Unije ter koristmi in obveznostmi, ki jih prinaša članstvo v Uniji, hkrati pa bi bilo treba odpravljati dezinformacije in tuje vmešavanje ter zaščititi močne in svobodne pluralne medije. Zagotoviti bi bilo treba tudi prepoznavnost financiranja Unije.

(105)

Komisija bi morala poskrbeti, da so vzpostavljeni jasni mehanizmi spremljanja in ocenjevanja, da se zagotovijo dejansko prevzemanje odgovornosti in preglednost pri izvrševanju proračuna Unije ter učinkovito ocenjevanje napredka pri uresničevanju ciljev te uredbe.

(106)

Komisija bi morala vsako leto oceniti izvajanje podpore v okviru instrumenta. To bi moralo odboru, ustanovljenemu s to uredbo, omogočiti, da ima ustrezne informacije za pomoč Komisiji. Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morala Ukrajina enkrat letno v letnem poročilu o napredku poročati o izvajanju. To poročilo bi bilo treba dati na voljo tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Taka poročila, ki jih pripravi ukrajinska vlada, bi se morala ustrezno upoštevati v načrtu za Ukrajino. Za prejemnike financiranja Unije, ki se izvaja v okviru stebrov II in III instrumenta, bi bilo treba določiti sorazmerne zahteve glede poročanja.

(107)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (39).

(108)

Glede na pomen finančnih učinkov podpore Ukrajini v okviru instrumenta in posledic nekaterih odločitev, ki jih je treba ob upoštevanju posebnih razmer v Ukrajini sprejeti za izvajanje instrumenta, bi bilo treba v primerih, opredeljenih v tej uredbi, na Svet izjemoma prenesti izvedbena pooblastila.

(109)

Komisija bi morala pri oceni načrta za Ukrajino in zbiranju nasvetov o naložbenem okviru za Ukrajino po potrebi, zlasti pri spremljanju izpolnjevanja osnovnega pogoja za podporo Unije, ustrezno upoštevati Sklep Sveta 2010/427/EU (40) in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje.

(110)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(111)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –