Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 11 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede na trdnost ključavnic in tečajev vrat

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 2 k spremembam 03 – začetek veljavnosti: 17. marec 2010

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitve pojmov

Vloga za homologacijo

Homologacija

Splošne zahteve

Zahteve glede zmogljivosti

Preskusni postopki

Spremembe in razširitev homologacije za tip vozila

Skladnost proizvodnje

10.

Kazni za neskladnost proizvodnje

11.

Dokončna prekinitev proizvodnje

12.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

13.

Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo

Priloga 2 –

Homologacijske oznake

Priloga 3 –

Preskusi obremenitve ključavnic št. 1, 2 in 3 – delovanje sile

Priloga 4 –

Vztrajnostni preskusni postopki

Priloga 5 –

Preskusni postopek za tečaje

Priloga 6 –

Drsna stranska vrata

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za kategorije vozil M1 in N1 (1) v zvezi s trdnostjo ključavnic in tečajev vrat ter drugih podpornih elementov na vratih, ki se lahko uporabljajo za vstopanje in izstopanje potnikov.

2. OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na trdnost ključavnic in tečajev vrat;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v takšnih bistvenih značilnostih, kot so:

2.2.1

oznaka tipa vozila, ki jo je določil proizvajalec;

2.2.2

vrsta ključavnice;

2.2.3

vrsta tečaja vrat;

2.2.4

način, kako so ključavnice in tečaji vrat nameščeni in pritrjeni na ogrodje vozila;

2.2.5

vrsta drsnih vrat;

2.3

„pomožna ključavnica vrat“ je ključavnica, ki ima lego popolnega zapiranja s sekundarno lego zapiranja ali brez nje, je nameščena na vrata ali sistem vrat ter opremljena s primarnim zaskočnim sistemom vrat;

2.4

„pomožni zaskočni sistem vrat“ je sestavljen vsaj iz pomožne ključavnice vrat in zapirala;

2.5

„zadnja vrata“ so vrata ali sistem vrat na zadnji strani motornega vozila, skozi katerega lahko potniki vstopajo v vozilo ali izstopajo iz njega ali skozi katerega se lahko nalaga ali razklada tovor. Ne vključujejo:

(a)	pokrova prtljažnika; ali

(b)	vrat ali oken, ki so v celoti sestavljena iz materiala za zasteklitev ter katerih ključavnice in/ali sistemi tečajev so neposredno pričvrščeni na material za zasteklitev;

2.6

„člen karoserije“ je tisti del tečaja, ki je običajno pritrjen na ogrodje karoserije;

2.7

„blokirni sistem za varnost otrok“ je blokirna naprava, ki jo je mogoče vklopiti in izklopiti ne glede na druge blokirne naprave ter ki vklopljena preprečuje delovanje notranje vratne kljuke ali druge naprave za odklepanje. Naprava za odklepanje/zaklepanje je lahko ročna ali električna in se lahko namesti kjer koli na vozilu ali v njem;

2.8

„vrata“ pomenijo vrata s tečaji ali drsna vrata, ki vodijo neposredno v notranjost vozila, ki vsebuje eno ali več sedežnih mest, razen zgibnih in zložljivih vrat ter vrat, namenjenih za preprosto pričvrstitev na motorno vozilo, izdelano za uporabo brez vrat, ali odstranitev z njega;

2.9

„opozorilni sistem za zapiranje vrat“ je sistem, ki sproži viden signal vozniku, kadar zaskočni sistem vrat ni v legi popolnega zapiranja, medtem ko je motor vozila v teku;

2.10

„sistem tečajev vrat“ je sestavljen iz enega ali več tečajev, ki držijo vrata;

2.11

„zaskočni sistem vrat“ je sestavljen vsaj iz ključavnice vrat in zapirala;

2.12

„člen vrat“ je tisti del tečaja, ki je običajno pritrjen na vrata in predstavlja nihajoči člen;

2.13

„sistem vrat“ je sestavljen iz vrat, ključavnice, zapirala, tečajev, drsnih sistemov in drugih delov za zadržanje vrat na vratih in vratnem okvirju. Sistem vrat pri dvojnih vratih vključuje oboje vrat;

2.14

„dvojna vrata“ so sistem dveh vrat, pri čemer se sprednja ali krilna vrata odprejo prva in so povezana z zadnjimi ali zapahnjenimi vrati, ki se odprejo druga;

2.15

„vilični zapah“ je del ključavnice, ki zaklene in zadrži zapiralo v legi zapiranja;

2.16

„smer odpiranja viličnega zapaha“ je smer, ki je nasprotna smeri, v kateri zapiralo vstopi v ključavnico in zaklene vilični zapah;

2.17

„lega popolnega zapiranja“ je sklopni položaj ključavnice, v katerem so vrata zadržana v popolnoma zaprtem položaju;

2.18

„tečaj“ je naprava, ki se uporablja za pritrjevanje vrat na ogrodje karoserije ter usmerjanje poti nihanja vrat pri vstopu in izstopu potnikov;

2.19

„tečajni sornik“ je tisti del tečaja, ki običajno povezuje člene karoserije in vrat ter vzpostavlja nihajno os;

2.20

„ključavnica“ je naprava, ki se uporablja za ohranitev vrat v zaprtem položaju glede na karoserijo vozila in omogoča namerno sproščanje (ali delovanje);

2.21

„primarna ključavnica vrat“ je ključavnica, ki ima lego popolnega zapiranja in sekundarno lego zapiranja ter jo je proizvajalec označil kot „primarno ključavnico vrat“. Proizvajalec takšne oznake pozneje ne sme spremeniti. Vsak proizvajalec mora na zahtevo zagotoviti informacije o tem, katere ključavnice so „primarne ključavnice vrat“ za posamezno vozilo ali znamko/model;

2.22

„primarni zaskočni sistem vrat“ je sestavljen vsaj iz primarne ključavnice vrat in zapirala;

2.23

„sekundarna lega zapiranja“ se nanaša na sklopni položaj ključavnice, v katerem so vrata zadržana v delno zaprti legi;

2.24

„stranska sprednja vrata“ so vrata, ki imajo, gledano s strani, vsaj 50 % območja odpiranja vrat pred skrajno zadnjo točko naslona voznikovega sedeža, ko je voznikov sedež v navpičnem položaju in potisnjen povsem nazaj, kar potnikom omogoča neposreden vstop v vozilo ali izstop iz njega;

2.25

„stranska zadnja vrata“ so vrata, ki imajo, gledano s strani, vsaj 50 % območja odpiranja vrat za skrajno zadnjo točko naslona voznikovega sedeža, ko je voznikov sedež v navpičnem položaju in potisnjen povsem nazaj, kar potnikom omogoča neposreden vstop v vozilo ali izstop iz njega;

2.26

„zapiralo“ je naprava, s katero ključavnica zadrži vrata v legi popolnega zapiranja ali sekundarni legi zapiranja;

2.27

„pokrov prtljažnika“ je premični del karoserije, ki zunaj vozila omogoča dostop do prostora, ki je v celoti ločen od prostora za potnike s trajno pričvrščeno pregrado ali nameščenim ali sklopljenim naslonom sedeža.

3. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na trdnost ključavnic in tečajev vrat vloži proizvajalec vozila ali njegov uradno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.2.1

risbe vrat ter njihovih ključavnic in tečajev, ki morajo biti v ustreznem merilu in dovolj natančne;

3.2.2

tehnični opis ključavnic in tečajev vrat.

3.3

Skupaj z vlogo se vloži tudi:

3.3.1

serija petih sklopov tečajev za vsaka vrata. Če se isti sklopi uporabljajo za več vrat, zadošča le ena serija sklopov. Sklopi tečajev vrat, ki se ločijo samo po tem, da so izdelani za vgradnjo na levi ali na desni strani, se ne štejejo za različne;

3.3.2

serija petih popolnih ključavnic, vključno z mehanizmom za aktiviranje, za vsaka vrata. Če se iste popolne ključavnice uporabljajo za več vrat, zadošča le ena serija ključavnic. Ključavnice, ki se ločijo samo po tem, da so izdelane za vgradnjo na levi ali na desni strani, se ne štejejo za različne.

3.4

Vozilo, ki je vzorčni tip vozila v homologacijskem postopku, se predloži v homologacijo tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

4. HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5, 6 in 7 spodaj, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (03) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, če vrata niso opremljena s ključavnicami ali tečaji istega tipa ali če ključavnice in tečaji niso vgrajeni na isti način kot na vozilu, predloženemu v homologacijo; vendar lahko dodeli enako številko drugemu tipu vozila, katerega vrata so opremljena z enakimi ključavnicami in tečaji ter katerega ključavnice in tečaji so vgrajeni na isti način kot na vozilu, predloženem v homologacijo.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, mora biti na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem v homologacijskem certifikatu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2);

4.4.2

številke tega pravilnika, črke „R“, pomišljaja in homologacijske številke na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takšnem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številka pravilnika, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližino napisne ploščice vozila ali nanjo.

4.8

V Prilogi 2 k temu pravilniku so primeri homologacijskih oznak.

5. SPLOŠNE ZAHTEVE

5.1 Zahteve veljajo za vsa stranska in zadnja vrata ter dele vrat, razen delov na zgibnih, zložljivih in odstranljivih vratih ter vratih, ki so namenjena za izhod v sili.

5.2 Ključavnice vrat

5.2.1

Vsak sistem vrat s tečaji mora biti opremljen vsaj z enim primarnim zaskočnim sistemom vrat.

5.2.2

Vsak sistem drsnih vrat mora biti opremljen s:

(a)	primarnim zaskočnim sistemom vrat ali

(b)	zaskočnim sistemom vrat, ki ima lego popolnega zapiranja in je opremljen z opozorilnim sistemom za zapiranje vrat.

6. ZAHTEVE GLEDE ZMOGLJIVOSTI

6.1 Vrata s tečaji

6.1.1 Preskus obremenitve št. 1

6.1.1.1

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora vsak primarni in pomožni zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 11 000 N v smeri pravokotno na sprednjo stran ključavnice, tako da ključavnica in pritrdišče zapirala nista stisnjena skupaj.

6.1.1.2

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.1.1.1.

6.1.2 Preskus obremenitve št. 2

6.1.2.1

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora vsak primarni in pomožni zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 9 000 N v smeri odpiranja viličnega zapaha in vzporedno s sprednjo stranjo ključavnice.

6.1.2.2

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.1.2.1.

6.1.3 Preskus obremenitve št. 3 (za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri)

6.1.3.1

Noben primarni zaskočni sistem vrat se ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje navpična sila 9 000 N v smeri osi tečajnega sornika.

6.1.4 Vztrajnostna sila

Vsak primarni in pomožni zaskočni sistem vrat mora izpolnjevati dinamične zahteve iz odstavkov 6.1.4.1 in 6.1.4.2 ali zahteve v zvezi z izračunom vztrajnostne sile iz odstavka 6.1.4.3.

6.1.4.1

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.2 se noben primarni in pomožni zaskočni sistem na vratih s tečaji, vključno s ključavnico in mehanizmom za aktiviranje, pri izklopljeni blokirni napravi ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smeri vzporedno z vzdolžno in prečno osjo vozila.

6.1.4.2

Pri preskusu iz odstavka 7.1.1.2 se noben primarni in pomožni zaskočni sistem na zadnjih vratih s tečaji, vključno s ključavnico in mehanizmom za aktiviranje, pri izklopljeni blokirni napravi ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smeri vzporedno z navpično osjo vozila.

6.1.4.3

Za vsak del ali podsklop je mogoče izračunati najmanjšo vztrajnostno silo v posamezni smeri. V skladu z odstavkom 7.1.1.2 mora skupna odpornost proti odpiranju zagotoviti, da zaskočni sistem vrat, če je pravilno vgrajen v vrata vozila, ostane v ustrezni legi zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smereh vozila iz odstavkov 6.1.4.1 in 6.1.4.2.

6.1.5 Tečaji vrat

6.1.5.1

Vsak sistem tečajev vrat mora:

(a)	držati vrata;

(b)	vzdržati vzdolžno silo 11 000 N;

(c)	vzdržati prečno silo 9 000 N;

(d)	na vratih, ki se odpirajo v navpični smeri, vzdržati navpično silo 9 000 N.

6.1.5.2

Vsi preskusi, določeni v odstavku 6.1.5.1, se izvajajo v skladu z odstavkom 7.1.2.

6.1.5.3

Če se preskus izvaja le za posamezni tečaj znotraj sistema tečajev in ne za celotni sistem, mora tečaj vzdržati silo, ki je sorazmerna s skupnim številom tečajev v sistemu.

6.1.5.4

Stranska vrata z zadaj nameščenimi tečaji, ki jih je mogoče uporabljati ne glede na druga vrata, morajo:

(a)	onemogočiti delovanje notranje vratne kljuke, če je hitrost vozila večja ali enaka hitrosti 4 km/h, in

(b)	biti opremljena z opozorilnim sistemom za zapiranje vrat.

6.2 Drsna stranska vrata

6.2.1 Preskus obremenitve št. 1

6.2.1.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora vsaj en zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 11 000 N v smeri pravokotno na sprednjo stran ključavnice.

6.2.1.2

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.2.1.1.

6.2.2 Preskus obremenitve št. 2

6.2.2.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora vsaj en zaskočni sistem vrat v legi popolnega zapiranja vzdržati silo 9 000 N v smeri odpiranja viličnega zapaha in vzporedno s sprednjo stranjo ključavnice.

6.2.2.2

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.1 mora primarni zaskočni sistem vrat v sekundarni legi zapiranja vzdržati silo 4 500 N v smeri iz odstavka 6.2.2.1.

6.2.3 Vztrajnostna sila

Vsak zaskočni sistem vrat, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 6.2.1 in 6.2.2, mora izpolnjevati dinamične zahteve iz odstavka 6.2.3.1 ali zahteve v zvezi z izračunom vztrajnostne sile iz odstavka 6.2.3.2.

6.2.3.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.1.2 se zaskočni sistem vrat, vključno s ključavnico in mehanizmom za aktiviranje, pri izklopljeni blokirni napravi ne sme premakniti iz lege popolnega zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smeri vzporedno z vzdolžno in prečno osjo vozila.

6.2.3.2

Za vsak del ali podsklop je mogoče izračunati najmanjšo vztrajnostno silo. V skladu z odstavkom 7.2.1.2 mora skupna odpornost proti odpiranju zagotoviti, da zaskočni sistem vrat, če je pravilno vgrajen v vrata vozila, ostane v ustrezni legi zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v smereh vozila iz odstavka 6.2.1 ali 6.2.2.

6.2.4 Sistem vrat

6.2.4.1

Pri preskusu iz odstavka 7.2.2 se drsni sistem ali drugi podporni elementi za vsaka drsna vrata v legi popolnega zapiranja ne smejo ločiti od vratnega okvirja, če na vrata deluje skupna sila 18 000 N v smeri prečne osi vozila.

6.2.4.2

Pri preskusu iz odstavka 7.2.2 drsna vrata ne izpolnjujejo te zahteve, če:

6.2.4.2.1

pride do razmikanja, ki med delovanjem potrebne sile krogli s premerom 100 mm omogoča neoviran prehod iz notranjosti vozila v njegovo zunanjost, ali

6.2.4.2.2

se ena od naprav za delovanje sile premakne za skupno 300 mm.

6.3 Blokirne naprave

6.3.1 Vsaka vrata morajo biti opremljena vsaj z eno blokirno napravo, ki vklopljena preprečuje delovanje zunanje vratne kljuke ali druge zunanje naprave za odklepanje ključavnice ter ima napravo za upravljanje in odklepanje/zaklepanje vrat nameščeno znotraj vozila.

6.3.2 Zadnja stranska vrata

Vsaka zadnja stranska vrata morajo biti opremljena vsaj z eno blokirno napravo, ki vklopljena preprečuje delovanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice ter zahteva ločena dejanja za odklepanje vrat in upravljanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice.

6.3.2.1

Blokirna naprava je lahko:

(a)	blokirni sistem za varnost otrok ali

(b)	naprava za odklepanje/zaklepanje vrat, nameščena znotraj vozila in zlahka dostopna vozniku vozila ali potniku, ki sedi poleg vrat.

6.3.2.2

Oba sistema iz točk (a) in (b) odstavka 6.3.2.1 morata biti dovoljena kot dodaten element za zaklepanje.

6.3.3 Zadnja vrata

Vsaka zadnja vrata, opremljena z notranjo vratno kljuko ali drugo notranjo napravo za odklepanje ključavnice, morajo biti opremljena vsaj z eno blokirno napravo znotraj vozila, ki ob vklopu preprečuje delovanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice ter zahteva ločena dejanja za odklepanje vrat in upravljanje notranje vratne kljuke ali druge notranje naprave za odklepanje ključavnice.

7. PRESKUSNI POSTOPKI

7.1 Vrata s tečaji

7.1.1 Ključavnice vrat

7.1.1.1 Preskusi obremenitve št. 1, 2 in 3 – delovanje sile

Skladnost z odstavki 6.1.1, 6.1.2 in 6.1.3 je prikazana v skladu s Prilogo 3.

7.1.1.2 Delovanje vztrajnostne sile

Skladnost z odstavkom 6.1.4 je prikazana v skladu s Prilogo 4.

7.1.2 Tečaji vrat

Skladnost z odstavkom 6.1.5 je prikazana v skladu s Prilogo 5.

7.2 Drsna stranska vrata

7.2.1 Ključavnice vrat

7.2.1.1 Preskusa obremenitve št. 1 in 2 – delovanje sile

Skladnost z odstavkoma 6.2.1 in 6.2.2 je prikazana v skladu s Prilogo 3.

7.2.1.2 Delovanje vztrajnostne sile

Skladnost z odstavkom 6.2.3 je prikazana v skladu s Prilogo 4.

7.2.2 Sistem vrat

Skladnost z odstavkom 6.2.4 je prikazana v skladu s Prilogo 6.

8. SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

8.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Organ lahko potem:

8.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

8.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

8.1.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu, ki se sestavi za tako razširitev.

8.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

9. SKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Vsako vozilo, ki ima nameščeno homologacijsko oznako v skladu s tem pravilnikom, mora biti glede na elemente, ki vplivajo na spremembo lastnosti ključavnic in tečajev vrat ali načina njihove namestitve, skladno s homologiranim tipom vozila.

9.2

Za preverjanje skladnosti iz odstavka 9.1 zgoraj se mora izvesti zadostno število naključnih pregledov serijsko proizvedenih vozil, ki imajo nameščeno homologacijsko oznako v skladu s tem pravilnikom.

9.3

Praviloma morajo biti navedeni pregledi omejeni na opravljanje meritev. Vendar se po potrebi za ključavnice in tečaje vrat opravijo preskusi iz odstavkov 5.2 in 5.3 zgoraj, ki jih izbere tehnična služba, ki opravlja homologacijske preskuse.

10. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1

Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 9.1 zgoraj ali če navedene ključavnice in tečaji vrat ne opravijo uspešno preskusov iz odstavka 9.2 zgoraj.

10.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, na koncu katerega je s podpisom in datumom z velikimi črkami napisano „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“.

11. DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Organ ob prejemu ustreznega sporočila obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, na koncu katerega je s podpisom in datumom z velikimi črkami napisano „PREKINITEV PROIZVODNJE“.

12. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in ki se jim pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

13. PREHODNE DOLOČBE

13.1

Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

13.2

Do 12. avgusta 2012 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije tistim tipom vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami.

13.3

Od 12. avgusta 2012 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

13.4

Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s spremembami 03 tega pravilnika.

13.5

Do 12. avgusta 2012 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

13.6

Od 12. avgusta 2012 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 03 tega pravilnika.

13.7

Od 12. avgusta 2012 homologacije v skladu s tem pravilnikom niso več veljavne; to ne velja za tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

(1) Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Spremembo 4).

(2) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto) ter 56 za Črno goro. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali k njemu pristopijo, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

PRILOGA 3

PRESKUSI OBREMENITVE KLJUČAVNIC ŠT. 1, 2 IN 3 – DELOVANJE SILE

1. NAMEN

Ti preskusi so namenjeni vzpostavitvi minimalnih zahtev glede zmogljivosti ter preskusnih postopkov za ocenjevanje in preskušanje zaskočnih sistemov v vratih vozil glede na njihovo odpornost proti silam v smereh pravokotno na sprednjo stran ključavnice in vzporedno s sprednjo stranjo ključavnice v smeri odpiranja viličnega zapaha. Pri vratih, ki se odpirajo v navpični smeri, so preskusi namenjeni tudi vzpostavitvi minimalnih zahtev glede zmogljivosti in preskusnega postopka za ocenjevanje primarnega zaskočnega sistema v smeri pravokotno na prvi dve smeri. Primarni zaskočni sistemi vrat morajo biti sposobni vzdržati delovanje sil v legi popolnega zapiranja in sekundarni legi zapiranja, medtem ko morajo biti pomožni in drugi zaskočni sistemi vrat na ravneh, ki so določene za lego popolnega zapiranja, sposobni vzdržati delovanje sil v smereh pravokotno na sprednjo stran ključavnice in vzporedno s sprednjo stranjo ključavnice v smeri odpiranja viličnega zapaha.

2. PRESKUS

2.1 Preskus obremenitve št. 1

2.1.1 Oprema: natezno preskuševalno ogrodje (glej sliko 3-1)

2.1.2 Postopki

2.1.2.1 Lega popolnega zapiranja

2.1.2.1.1

Pričvrstite preskuševalno ogrodje na namestitvene elemente ključavnice in zapirala. Poravnajte ogrodje v smeri zaklepanja, ki je vzporedna s spojem ogrodja. Namestite preskuševalno ogrodje s ključavnico in zapiralom v legi popolnega zapiranja na preskusno napravo.

2.1.2.1.2

Namestite uteži tako, da se doseže sila 900 N za premik ključavnice in zapirala v smeri odpiranja vrat.

2.1.2.1.3

Uporabite preskusno silo v smeri iz odstavka 6.1.1 tega pravilnika in slike 3-4 s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.1.2.2 Sekundarna lega zapiranja

2.1.2.2.1

2.1.2.2.2

Namestite uteži s silo 900 N, da bi premaknili ključavnico in zapiralo v smeri odpiranja vrat.

2.1.2.2.3

Uporabite preskusno silo v smeri iz odstavka 6.1.1 tega pravilnika in slike 3-4 s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.1.2.2.4

Preskusna plošča, na katero je nameščena ključavnica vrat, bo opremljena z zapiralno konfiguracijo, podobno tisti, v kateri bo ključavnica vrat nameščena na običajnih vratih vozila.

2.2 Preskus obremenitve št. 2

2.2.1 Oprema: natezno preskuševalno ogrodje (glej sliko 3-2)

2.2.2 Postopki

2.2.2.1 Lega popolnega zapiranja

2.2.2.1.1

Pričvrstite preskuševalno ogrodje na namestitvene elemente ključavnice in zapirala. Namestite preskuševalno ogrodje s ključavnico in zapiralom v legi popolnega zapiranja na preskusno napravo.

2.2.2.1.2

Uporabite preskusno silo v smeri iz odstavka 6.1.2 tega pravilnika in slike 3-4 s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.2.2.2 Sekundarna lega zapiranja

2.2.2.2.1

Pričvrstite preskuševalno ogrodje na namestitvene elemente ključavnice in zapirala. Namestite preskuševalno ogrodje s ključavnico in zapiralom v sekundarni legi zapiranja na preskusno napravo.

2.2.2.2.2

Uporabite preskusno silo v smeri iz odstavka 6.1.2 tega pravilnika in slike 3-4 s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.3 Preskus obremenitve št. 3 (za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri)

2.3.1 Oprema: natezno preskuševalno ogrodje (glej sliko 3-3)

2.3.2 Postopek

2.3.2.1 Pričvrstite preskuševalno ogrodje na namestitvene elemente ključavnice in zapirala. Namestite preskuševalno ogrodje s ključavnico in zapiralom v legi popolnega zapiranja na preskusno napravo.

2.3.2.2 Uporabite preskusno silo v smeri iz odstavka 6.1.3 tega pravilnika in slike 3-4 s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Evidentirajte največjo doseženo silo.

Slika 3-1

Ključavnica vrat – natezno preskuševalno ogrodje za preskus obremenitve št. 1

Slika 3-2

Ključavnica vrat – natezno preskuševalno ogrodje za preskus obremenitve št. 2

Slika 3-3

Ključavnica vrat – natezno preskuševalno ogrodje za preskus obremenitve št. 3 (velja za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri)

Slika 3-4

Smeri sile pri statičnih preskusih obremenitve

PRILOGA 4

VZTRAJNOSTNI PRESKUSNI POSTOPKI

1. NAMEN

Določiti odpornost zaskočnega sistema vozila proti vztrajnostni sili z matematično analizo sestavnih delov v njihovem odnosu do vozila ali z ocenjevanjem z uporabo dinamičnega preskusa.

2. PRESKUSNI POSTOPKI

2.1 Možnost 1 – izračun

2.1.1 Postopek, ki je opisan v tej prilogi, omogoča analitično določanje odpornosti zaskočnega sistema vrat proti vztrajnostni sili. Vzmetne sile so povprečje najmanjšega vzmetnega učinka v nameščenem položaju in najmanjšega vzmetnega učinka v sproščenem položaju. Učinki trenja in potrebno delo niso vključeni v izračune. Tudi težnostna sila, ki deluje na dele, se lahko izključi, če ovira odpiranje. Te izključitve iz izračunov so dopustne, ker pomenijo dodatne dejavnike varnosti.

2.1.2 Upoštevanje delov pri izračunu – za vsak del ali podsklop je mogoče izračunati najmanjšo vztrajnostno silo v posamezni smeri. Skupna odpornost proti odpiranju mora zagotoviti, da zaskočni sistem vrat (če je pravilno vgrajen v vrata vozila) ostane v legi zapiranja, če nanj deluje pospešek 30 g v katero koli smer. Slika 4-1 je primer delov in kombinacij delov, ki jih je treba upoštevati.

2.2 Možnost 2 – dinamični preskus celotnega vozila

2.2.1 Preskusna oprema

2.2.1.1 Naprava za pospeševanje (ali zmanjševanje) hitrosti

2.2.1.2 Eno od naslednjih vozil:

2.2.1.2.1

celotno vozilo, vključno vsaj z vrati, ključavnicami, zunanjimi vratnimi kljukami z mehansko ključavnico, notranjimi ročicami za odpiranje vrat, blokirnimi napravami, notranjo opremo in tesnili;

2.2.1.2.2

gola karoserija vozila (tj. okvir vozila, vrata in drugi deli za zadržanje vrat), vključno vsaj z vrati, ključavnicami, zunanjimi vratnimi kljukami z mehansko ključavnico, notranjimi ročicami za odpiranje vrat in blokirnimi napravami.

2.2.1.3 Naprava ali sredstvo za evidentiranje odpiranja vrat

2.2.1.4 Oprema za merjenje in evidentiranje pospeškov

2.2.2 Nastavitev preskusa

2.2.2.1 Trdno pričvrstite vozilo ali golo karoserijo na napravo, ki bo ob pospešku zagotovila, da so vse točke na krivulji impulzov trčenja znotraj območja iz preglednice 4-1 in slike 4-2.

2.2.2.2 Vrata so lahko privezana, da se zaščiti oprema za evidentiranje odpiranja vrat.

2.2.2.3 Namestite opremo za evidentiranje odpiranja vrat.

2.2.2.4 Zaprite vrata, ki se preskušajo, in zagotovite, da so ključavnice vrat v legi popolnega zapiranja, da so vrata odklenjena in da so vsa okna, če so montirana, zaprta.

2.2.3 Smeri pri preskusu (glej sliko 4-3)

2.2.3.1 Vzdolžna nastavitev št. 1: postavite vozilo ali golo karoserijo tako, da je vzdolžna os poravnana z osjo naprave za pospeševanje, tako da simulira čelno trčenje.

2.2.3.2 Vzdolžna nastavitev št. 2: postavite vozilo ali golo karoserijo tako, da je vzdolžna os poravnana z osjo naprave za pospeševanje in simulira trčenje od zadaj.

2.2.3.3 Prečna nastavitev št. 1: postavite vozilo ali golo karoserijo tako, da je prečna os poravnana z osjo naprave za pospeševanje in simulira trčenje na voznikovi strani.

2.2.3.4 Prečna nastavitev št. 2 (le za vozila, ki imajo različno razporeditev vrat na vsaki strani): postavite vozilo ali golo karoserijo tako, da je prečna os poravnana z osjo naprave za pospeševanje in simulira stransko trčenje v smeri, ki je nasprotna smeri iz odstavka 2.2.3.3 te priloge.

2.3 Možnost 3 – dinamični preskus vrat

2.3.1 Preskusna oprema

2.3.1.1 Deli vrat, vključno vsaj s ključavnicami, zunanjimi vratnimi kljukami z mehansko ključavnico, notranjimi ročicami za odpiranje vrat in blokirnimi napravami

2.3.1.2 Preskuševalno ogrodje za namestitev vrat

2.3.1.3 Naprava za pospeševanje (ali zmanjševanje) hitrosti

2.3.1.4 Jermen

2.3.1.5 Naprava ali sredstvo za evidentiranje odpiranja vrat

2.3.1.6 Oprema za merjenje in evidentiranje pospeškov

2.3.2 Nastavitev preskusa

2.3.2.1 Namestite posamezne dele vrat ali vse dele skupaj na preskuševalno ogrodje. Vsaka vrata in zapiralo morajo biti nameščena tako, da ustrezajo svoji usmerjenosti na vozilu in smeri, ki je potrebna pri preskusih vztrajnostne sile (odstavek 2.3.3 te priloge).

2.3.2.2 Namestite preskuševalno ogrodje na napravo za pospeševanje.

2.3.2.3 Namestite opremo za evidentiranje odpiranja vrat.

2.3.2.4 Zagotovite, da je ključavnica vrat v legi popolnega zapiranja, da so vrata privezana in odklenjena ter da je okno, če je montirano, zaprto.

2.3.3 Smeri pri preskusu (glej sliko 4-3)

2.3.3.1 Vzdolžna nastavitev št. 1: usmerite podsisteme vrat na napravi za pospeševanje v smeri čelnega trčenja.

2.3.3.2 Vzdolžna nastavitev št. 2: usmerite podsisteme vrat na napravi za pospeševanje v smeri trčenja od zadaj.

2.3.3.3 Prečna nastavitev št. 1: usmerite podsisteme vrat na napravi za pospeševanje v smeri trčenja na voznikovi strani.

2.3.3.4 Prečna nastavitev št. 2: usmerite podsisteme vrat na napravi za pospeševanje v smeri, ki je nasprotna smeri iz odstavka 2.3.3.3 te priloge.

2.3.3.5 Navpična nastavitev št. 1 (za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri): usmerite podsisteme vrat na napravi za pospeševanje tako, da je navpična os (pri namestitvi na vozilo) poravnana z osjo naprave za pospeševanje, tako da simulira trčenje s prevračanjem, pri katerem sila deluje v smeri z zgornje strani vrat (ko so nameščena na vozilo) proti spodnji.

2.3.3.6 Navpična nastavitev št. 2 (za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri): usmerite podsisteme vrat na napravi za pospeševanje tako, da je navpična os (pri namestitvi na vozilo) poravnana z osjo naprave za pospeševanje, tako da simulira trčenje s prevračanjem, pri katerem sila deluje v smeri, ki je nasprotna smeri iz odstavka 2.3.3.5 te priloge.

2.4 Preskus za možnosti 2 in 3

2.4.1 Najmanjša stopnja pospeška 30 g se ohranja za najmanj 30 ms, pri čemer mora pospešek ostati znotraj območja impulzov, kot je navedeno v preglednici 4-1 in grafično prikazano na sliki 4-2.

2.4.2 Pospešujte preskuševalna ogrodja v naslednjih smereh:

2.4.2.1

Za preskuse za možnost 2:

2.4.2.1.1

v smeri iz odstavka 2.2.3.1 te priloge;

2.4.2.1.2

v smeri iz odstavka 2.2.3.2 te priloge;

2.4.2.1.3

v smeri iz odstavka 2.2.3.3 te priloge;

2.4.2.1.4

v smeri iz odstavka 2.2.3.4 te priloge.

2.4.2.2

Za preskuse za možnost 3:

2.4.2.2.1

v smeri iz odstavka 2.3.3.1 te priloge;

2.4.2.2.2

v smeri iz odstavka 2.3.3.2 te priloge;

2.4.2.2.3

v smeri iz odstavka 2.3.3.3 te priloge;

2.4.2.2.4

v smeri iz odstavka 2.3.3.4 te priloge;

2.4.2.2.5

v smeri iz odstavka 2.3.3.5 te priloge;

2.4.2.2.6

v smeri iz odstavka 2.3.3.6 te priloge.

2.4.3 Če impulz pospeševanja kadar koli preseže 36 g in so preskusne zahteve izpolnjene, se preskus šteje za veljavnega.

2.4.4 Preverite, ali se vrata med preskusom niso odprla in zaprla.

Slika 4-1

Vztrajnostna sila – primer izračuna

Podatki:

Zaskočni sistem vrat, na katerega deluje pospešek 30 g

Povprečna vzmetna sila pritisnega gumba = 0,459 kgf

Vrtilni moment zaskočne vzmeti = 0,0459 kgf m

a = 30 g (m/s2)

F = ma = m × 30 g = m × 294,2

M1	=	0,0163 kg
M2	=	0,0227 kg
M3	=	0,0122 kg
M4	=	0,0422 kg

d1	=	31,50 mm
d2	=	10,67 mm
d3	=	4,83 mm
d4	=	31,50 mm
d5	=	37,59 mm
d6	=	1,90 mm

F1	=	M1 × a – povprečna sila na vzmet gumba = (0,0163 kg × 30 g) – 0,459 kgf = 0,03 kg f
F2	=	M2 × a = 0,0227 kg × 30 g = 0,681 kgf
F3	=	M3/2 × a = 0,0122 kg/2 × 30 g = 0,183 kgf
Σ Mo	=	F1 × d1 + F2 × d2 – F3 × d3 = 0,03 × 31,5 + 0,681 × 10,67 – 0,183 × 4,83 = 7,33 kgf mm
F5	=	Mo/d4 = 7,33/31,5 = 0,2328 kgf
F6	=	M4 × a = 0,0422 kg × 30 g = 1,266 kgf
Σ Mo	=	vrtilni moment zaskočne vzmeti – (F5 d5 + F6 d6)/1 000 = 0,0459 – (0,2328 × 37,59 + 1,266 × 1,9)/1 000 = 0,0347 kgf m

Preglednica 4-1

Območje impulzov pospeševanja

Zgornja meja			Spodnja meja
Točka	Čas (ms)	Pospešek (g)	Točka	Čas (ms)	Pospešek (g)
A	0	6	E	5	0
B	20	36	F	25	30
C	60	36	G	55	30
D	100	0	H	70	0

Preglednica 4-2

Impulzi pospeševanja

Slika 4-3

Referenčni sistem koordinat vozila za vztrajnostne preskuse

X	=	vzdolžna smer
Y	=	prečna smer
Z	=	navpična smer

PRILOGA 5

PRESKUSNI POSTOPEK ZA TEČAJE

1. NAMEN

Ti preskusi se izvajajo za določanje odpornosti sistema tečajev vozila proti preskusnim silam:

(a)	v vzdolžni in prečni smeri in

(b)	navpični smeri vozila za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri.

2. PRESKUSNI POSTOPEK

2.1 Sistem več tečajev

2.1.1 Preskus vzdolžne obremenitve

2.1.1.1 Oprema

2.1.1.1.1 Natezno preskuševalno ogrodje

2.1.1.1.2 Običajno statično preskuševalno ogrodje je prikazano na sliki 5-1.

2.1.1.2 Postopek

2.1.1.2.1 Pričvrstite sistem tečajev na namestitvene elemente preskuševalnega ogrodja. Položaj tečajev mora simulirati položaj vozila (s povsem zaprtimi vrati) glede na središčnico tečajev. Za preskusne namene se razdalja med skrajnim koncem enega tečaja v sistemu in skrajnim koncem drugega tečaja v sistemu določi na 406 ± 4 mm. Sila deluje na enaki razdalji med linearnim središčem zaklenjenih delov tečajnega sornika in skozi središčnico tečajnega sornika v vzdolžni smeri vozila (glej sliko 5-2).

2.1.1.2.2 Uporabite preskusno silo s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Pri neuspešnem preskusu pride do odstopa enega od tečajev. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.1.2 Preskus prečne obremenitve

2.1.2.1 Oprema

2.1.2.1.1 Natezno preskuševalno ogrodje

2.1.2.1.2 Običajno statično preskuševalno ogrodje je prikazano na sliki 5-1.

2.1.2.2 Postopek

2.1.2.2.1 Pričvrstite sistem tečajev na namestitvene elemente preskuševalnega ogrodja. Položaj tečajev mora simulirati položaj vozila (s povsem zaprtimi vrati) glede na središčnico tečajev. Za preskusne namene se razdalja med skrajnim koncem enega tečaja v sistemu in skrajnim nasprotnim koncem drugega tečaja v sistemu določi na 406 ± 4 mm. Sila deluje na enaki razdalji med linearnim središčem zaklenjenih delov tečajnega sornika in skozi središčnico tečajnega sornika v prečni smeri vozila (glej sliko 5-2).

2.1.2.2.2 Uporabite preskusno silo s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Pri neuspešnem preskusu pride do odstopa enega od tečajev. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.1.3 Preskus navpične obremenitve (za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri)

2.1.3.1 Oprema

2.1.3.1.1 Natezno preskuševalno ogrodje

2.1.3.1.2 Običajno statično preskuševalno ogrodje je prikazano na sliki 5-1.

2.1.3.2. Postopek

2.1.3.2.1 Pričvrstite sistem tečajev na namestitvene elemente preskuševalnega ogrodja. Položaj tečajev mora simulirati položaj vozila (s povsem zaprtimi vrati) glede na središčnico tečajev. Za preskusne namene se razdalja med skrajnim koncem enega tečaja v sistemu in skrajnim nasprotnim koncem drugega tečaja v sistemu določi na 406 ± 4 mm. Sila deluje skozi središčnico tečajnega sornika v smeri pravokotno na vzdolžno in prečno silo (glej sliko 5-2).

2.1.3.2.2 Uporabite preskusno silo s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Pri neuspešnem preskusu pride do odstopa enega od tečajev. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.2 Ocena posameznega tečaja: v nekaterih okoliščinah je treba morda preskusiti posamezne tečaje znotraj sistema tečajev. V takšnih primerih mora biti iz rezultatov preskusa posameznega tečaja v skladu s spodnjimi postopki razvidno, da so zahteve sistema iz odstavka 6.1.5.1 tega pravilnika izpolnjene. (Na primer, posamezen tečaj znotraj sistema dveh tečajev mora vzdržati 50 % obremenitve celotnega sistema.)

2.2.1 Preskusni postopki

2.2.1.1 Vzdolžna obremenitev: pričvrstite sistem tečajev na namestitvene elemente preskuševalnega ogrodja. Položaj tečajev mora simulirati položaj vozila (s povsem zaprtimi vrati) glede na središčnico tečajev. Za preskusne namene deluje sila na enaki razdalji med linearnim središčem zaklenjenih delov tečajnega sornika in skozi središčnico tečajnega sornika v vzdolžni smeri vozila. Uporabite preskusno silo s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Pri neuspešnem preskusu pride do odstopa enega od tečajev. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.2.1.2 Prečna obremenitev: pričvrstite sistem tečajev na namestitvene elemente preskuševalnega ogrodja. Položaj tečajev mora simulirati položaj vozila (s povsem zaprtimi vrati) glede na središčnico tečajev. Za preskusne namene deluje sila na enaki razdalji med linearnim središčem zaklenjenih delov tečajnega sornika in skozi središčnico tečajnega sornika v prečni smeri vozila. Uporabite preskusno silo s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Pri neuspešnem preskusu pride do odstopa enega od tečajev. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.2.1.3 Navpična obremenitev: pričvrstite sistem tečajev na namestitvene elemente preskuševalnega ogrodja. Položaj tečajev mora simulirati položaj vozila (s povsem zaprtimi vrati) glede na središčnico tečajev. Za preskusne namene deluje sila po središčnici tečajnega sornika v smeri pravokotno na vzdolžno in prečno silo. Uporabite preskusno silo s hitrostjo, ki ne presega 5 mm/min, dokler ni dosežena potrebna sila. Pri neuspešnem preskusu pride do odstopa enega od tečajev. Evidentirajte največjo doseženo silo.

2.3 Za palične tečaje se zahteve glede razmika med tečaji ne uporabljajo, pri čemer je priprava preskuševalnega ogrodja spremenjena tako, da preskusne sile delujejo na celoten tečaj.

Slika 5-1

Statična preskuševalna ogrodja

Slika 5-2

Smeri sile pri statičnih preskusih obremenitve za vrata, ki se odpirajo v navpični smeri

PRILOGA 6

DRSNA STRANSKA VRATA

Preskus celotnih vrat

1. NAMEN

Ta preskus je namenjen vzpostavitvi minimalnih zahtev glede zmogljivosti in preskusnega postopka za ocenjevanje in preskušanje drsnih tečajev, nameščenih na vrata in vratni okvir. Ta preskus dopolnjuje preskuse iz Priloge 3 in Priloge 4.

2. SPLOŠNE DOLOČBE

2.1 Pri izvajanju preskusov se uporablja celotno vozilo ali gola karoserija z drsnimi vrati in njihovimi tečaji.

2.2 Pri izvajanju preskusa se uporabljata dve napravi za delovanje sile, ki lahko proizvedeta zunanje prečne sile iz odstavka 6.2.4 tega pravilnika. Preskusna postavitev je prikazana na sliki 6-1. Sistem za delovanje sile mora vključevati naslednje:

2.2.1

dve plošči za delovanje sile;

2.2.2

dve napravi za delovanje sile, ki lahko proizvedeta zunanje prečne sile, potrebne za premik za vsaj 300 mm;

2.2.3

dve merilni celici z zadostno zmogljivostjo za merjenje delovanje sil;

2.2.4

dve napravi za merjenje linearnega premika, ki sta potrebni za merjenje premika naprave za delovanje sile med preskusom;

2.2.5

opremo za merjenje razmika vsaj 100 mm med notranjo stranjo vrat in zunanjim robom vratnega okvirja ob upoštevanju vseh ustreznih varnostnih in zdravstvenih zahtev.

3. NASTAVITEV PRESKUSA

3.1 Odstranite vso notranjo opremo in okrasne dele z delov drsnih vrat.

3.2 Odstranite sedeže in morebitne notranje dele, ki bi lahko ovirali vgradnjo in delovanje preskusne opreme, ter vse obloge stebričkov in morebitne nestrukturne dele, ki prekrivajo vrata in ovirajo pravilno namestitev plošč za delovanje sile.

3.3 Namestite napravi za delovanje sile in ustrezno podporno ogrodje na tla preskusnega vozila. Med delovanjem sil morajo biti vsaka naprava za delovanje sile in ustrezno podporno ogrodje trdno pritrjeni na vodoravno površino tal vozila.

3.4 Določite sprednji ali zadnji rob drsnih vrat ali sosednjega ogrodja vozila, ki vsebuje ključavnico/zapiralo.

3.5 Zaprite drsna vrata in zagotovite, da so vsi tečaji vrat popolnoma zaklenjeni.

3.6 Za preskus katerega koli roba vrat, ki vsebuje eno ključavnico/zapiralo, se uporabljajo naslednji postopki nastavitve:

3.6.1

plošča za delovanje sile je dolga 150 mm, široka 50 mm in debela vsaj 15 mm. Robovi plošče so zaobljeni s polmerom ukrivljenja 6 mm ± 1 mm;

3.6.2

položite napravo za delovanje sile in ploščo za delovanje sile ob vrata, tako da sila deluje vodoravno glede na vzdolžno središčnico vozila in navpično na del ključavnice/zapirala, ki je nameščen na vrata;

3.6.3

plošča za delovanje sile je postavljena tako, da je daljši rob plošče čim bližje notranjemu robu vrat in vzporeden z njim, pri čemer sprednji rob plošče od notranjega roba vrat ne sme biti oddaljen za več kot 12,5 mm.

3.7 Za preskus katerega koli roba vrat, ki vsebuje več kot eno ključavnico/zapiralo, se uporabljajo naslednji postopki nastavitve:

3.7.1

plošča za delovanje sile je dolga 300 mm, široka 50 mm in debela vsaj 15 mm. Robovi plošče so zaobljeni s polmerom ukrivljenja 6 mm ± 1 mm;

3.7.2

položite napravo za delovanje sile in ploščo za delovanje sile ob vrata, tako da sila deluje vodoravno glede na vzdolžno središčnico vozila in navpično na vmesno točko med zunanjimi robovi delov ključavnice/zapirala;

3.7.3

3.8 Za preskus katerega koli roba vrat, ki ne vsebuje vsaj ene ključavnice/enega zapirala, se uporabljajo naslednji postopki nastavitve:

3.8.1

plošča za delovanje sile je dolga 300 mm, široka 50 mm in debela vsaj 15 mm;

3.8.2

položite napravo za delovanje sile in ploščo za delovanje sile ob vrata, tako da sila deluje vodoravno glede na vzdolžno središčnico vozila in navpično na vmesno točko po dolžini roba vrat, pri čemer zagotovite, da naprava za delovanje sile ni v stiku z zasteklitvijo oken;

3.8.3

plošča za delovanje sile je postavljena čim bližje robu vrat. Ni potrebno, da je plošča v navpični legi.

3.9 Vrata so odklenjena. Na drsna vrata ali dele vrat se ne smejo zvariti ali namestiti dodatna ogrodja ali deli.

3.10 Pričvrstite kakršno koli opremo za merjenje razmika vrat, ki bo med preskusnim postopkom uporabljena za določitev stopenj razmikanja.

3.11 Postavite strukturo za delovanje sile tako, da se plošči za delovanje sile dotikata notranje strani drsnih vrat.

4. PRESKUSNI POSTOPEK

4.1 Premikajte obe napravi za delovanje sile s hitrostjo največ 2 000 N na minuto, kot določa proizvajalec, dokler na obeh napravah za delovanje sile ni dosežena sila 9 000 N ali dokler se ena od naprav za delovanje sile ne premakne za skupno 300 mm.

4.2 Če ena naprava za delovanje sile doseže ciljno silo 9 000 N pred drugo, ohranjajte silo 9 000 N na tej napravi, dokler iste ravni ne doseže tudi druga naprava za delovanje sile.

4.3 Ko obe napravi za delovanje sile dosežeta silo 9 000 N, ju ustavite in zadržite pod ciljno silo za najmanj 10 sekund.

4.4 Ohranite položaj naprave za delovanje sile iz odstavka 4.3 ter v 60 sekundah izmerite razmik med zunanjim robom vratnega okvirja in notranjo stranjo vrat po celotnem obsegu vrat.

Slika 6-1

Preskusni postopek za drsna stranska vrata na celotnem vozilu (opomba: drsna stranska vrata so prikazana ločeno od vozila)