(1)

Kot se priznava v uvodu Protokola iz leta 2014 h Konvenciji št. 29 o prisilnem delu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija MOD št. 29) Mednarodne organizacije za delo (MOD), pomeni prisilno delo hudo kršitev človekovega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic, prispeva k ohranjanju revščine in preprečuje, da bi vsi imeli dostojno delo. MOD je odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela razglasila za načelo temeljnih pravic. MOD uvršča Konvencijo MOD št. 29, vključno s protokolom iz leta 2014 h Konvenciji št. 29, in Konvencijo MOD št. 105 o odpravi prisilnega dela (v nadaljnjem besedilu: Konvencija MOD št. 105) med temeljne konvencije MOD ter izdaja priporočila, kako preprečiti in odpraviti prisilno delo ter popraviti škodo, ki jo je povzročilo, kot je priporočilo o prisilnem delu (dopolnilni ukrepi) št. 203. MOD je razvil več kazalnikov, ki se uporabljajo za odkrivanje in prepoznavanje prisilnega dela, kot so grožnje ter dejansko telesno in spolno poškodovanje, zloraba ranljivosti, zloraba delovnih in stanovanjskih razmer ter čezmerno nadurno delo, prevara, omejevanje gibanja ali zapiranje na delovnem mestu ali omejenem območju, osamitev, služenje zaradi zadolženosti, zadrževanje plač ali njihovo čezmerno zniževanje, zadržanje potnih listov in osebnih dokumentov ali grožnja s prijavo uradnim organom, kadar delavec nima urejenega statusa priseljenca. Prisilno delo je zelo pogosto povezano z revščino in diskriminacijo. Manipuliranje s posojili in dolgovi s strani delodajalcev ali posrednikov pri zaposlovanju je še vedno ključni dejavnik, zaradi katerega se ranljivi delavci znajdejo v položaju prisilnega dela. V skladu s stališčem nadzornih organov MOD zaporniško delo, tudi kadar se opravlja za zasebna podjetja, samo po sebi ne predstavlja prisilnega dela, če se opravlja prostovoljno, v zapornikovo korist in v pogojih, ki so podobni pogojem prostega delovnega razmerja. Družbeno koristno delo kot alternativa zaporni kazni bi moralo biti vedno delo, ki je v javnem interesu in ga države v nobenih okoliščinah ne bi smele zlorabiti kot sredstvo za poniževanje obsojene osebe ali zanikanje njenega dostojanstva. V primerih, ko se delo ali storitev vsili z izkoriščanjem ranljivosti delavca pod grožnjo kazni, ta grožnja ni nujno v obliki kazenske sankcije, temveč je lahko v obliki izgube pravic ali ugodnosti.

(2)

Uporaba prisilnega dela je po svetu razširjena. Po ocenah se je leta 2021 27,6 milijona ljudi soočilo s prisilnim delom. Ranljive in marginalizirane skupine v družbi so zlasti dovzetne, da se jim vsili opravljanje prisilnega dela. Take skupine vključujejo ženske, otroke, etnične manjšine, invalide, pripadnike nižjih kast, domorodna ljudstva in plemena, ter migrante, zlasti migrante brez dokumentov, ki imajo prekarni status in delajo v neformalni ekonomiji. Tudi če država ne nalaga prisilnega dela, je slednje pogosto posledica odsotnosti ali pomanjkanja dobrega upravljanja v zvezi z določenimi gospodarskimi subjekti in odraz nezmožnosti države, da uveljavi socialne in delavske pravice, zlasti ranljivih in marginaliziranih skupin. Prisilno delo je mogoče tudi na podlagi tihega soglasja oblasti. 86 % vseh primerov prisilnega dela se pojavlja v zasebnem sektorju, zlasti kot izkoriščanje prisilnega dela 17,3 milijona ljudi. Obveznosti gospodarskih subjektov v tej uredbi bi morale biti predvidljive in jasne, da se zagotovi njihovo popolno in učinkovito izpolnjevanje ter prispeva k odpravi prisilnega dela.

(3)

Izkoreninjenje vseh oblik prisilnega dela, vključno s prisilnim delom, ki ga nalaga država, je prednostna naloga Unije. Spoštovanje človekovih pravic in njihova nedeljivost sta jasno določena v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Da bi se dosegel cilj 8.7 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, bi morala Unija podpirati in promovirati svoje vrednote ter prispevati k varstvu človekovih pravic, zlasti otrokovih pravic. Člen 5 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) izrecno prepoveduje suženjstvo, služabništvo, prisilno ali obvezno delo ter trgovino z ljudmi, člen 4 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa določa, da se od nikogar ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo. Evropsko sodišče za človekove pravice je člen 4 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin vedno znova razlagalo tako, da morajo države članice kaznovati in učinkovito preganjati vsako dejanje, s katerim se ohranjajo položaji osebe, določeni v navedenem členu. Pravica do učinkovitega pravnega varstva za kršitve temeljnih pravic je človekova pravica in temeljni element v postopku učinkovitega pregona kaznivih dejanj. Veljavno pravo Unije, vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, priporočilo Sveta Evrope o človekovih pravicah in podjetjih ter smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kot so smernice za večnacionalna podjetja o odgovornem poslovnem ravnanju, potrjujejo, da imajo žrtve pravico do učinkovitega pravnega varstva v primeru kršitev ali zlorab človekovih pravic, povezanih s podjetništvom, vključno s prisilnim delom.

(4)

Vse države članice so ratificirale temeljne konvencije MOD na področju prisilnega dela, in sicer Konvencijo MOD št. 29 in Konvencijo MOD št. 105 ter Konvencijo MOD št. 182 o najhujših oblikah dela otrok (v nadaljnjem besedilu: Konvencija MOD št. 182). Države članice imajo zato pravno obveznost, da preprečujejo in odpravljajo prisilno delo ter redno poročajo MOD.

(5)

Unija si prek svojih politik in zakonodajnih pobud prizadeva izkoreniniti uporabo prisilnega dela ter spodbujati dostojno delo in pravice delavcev po vsem svetu. Unija spodbuja skrben pregled skladno z mednarodnimi smernicami in načeli, ki so jih določile mednarodne organizacije, vključno z MOD, OECD in Združenimi narodi, da bi zagotovila, da v dobavnih verigah podjetij s sedežem v Uniji ni prostora za prisilno delo.

(6)

Trgovinska politika Unije podpira boj proti prisilnemu delu v enostranskih in dvostranskih trgovskih odnosih. Poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih Unije vsebujejo zavezo k ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju temeljnih konvencij MOD, ki vključujejo Konvencijo MOD št. 29 in Konvencijo MOD št. 105, medtem ko določbe o trgovini in enakosti spolov upoštevajo vidik spola, ki je bistven za krepitev ekonomskega položaja žensk v boju proti prisilnemu delu, ki je vezano na spol. Poleg tega se lahko enostranski tarifni preferenciali v okviru splošnega sistema preferencialov Unije v primeru hudih in sistematičnih kršitev Konvencije MOD št. 29 in Konvencije MOD št. 105 začasno odvzamejo.

(7)

Prisilno delo izrazito vpliva na ranljive in marginalizirane skupine, kot so otroci, ženske, migranti, begunci ali domorodna ljudstva, zato je za učinkovit boj proti prisilnemu delu bistven presečni pristop, ki upošteva razlike med spoloma. Zato se pričakuje, da bo ta uredba prispevala k ciljem ustreznih mednarodnih sporazumov in konvencij, kot so Konvencija MOD št. 182, Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, Pekinška deklaracija iz septembra 1995, globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, Ženevska konvencija o statusu beguncev, deklaracija Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev in Konvencija MOD št. 169 o domorodnih in plemenskih ljudstvih.

(8)

Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) usklajuje opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s prisilnim delom ali storitvami, ter določa pravila o minimalnih kaznih. Pravila, ki so določena in se nanašajo na prepoved dajanja domačih ali uvoženih proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg Unije ali prepoved omogočanja njihove dostopnosti na njem ali prepoved izvažanja takih proizvodov, in na obveznost zagotavljanja, da se taki proizvodi umaknejo s trga Unije (v nadaljnjem besedilu: prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom), ne bi smela posegati v navedeno direktivo, zlasti pa ne v pristojnosti organov kazenskega pregona in pravosodnih organov, da preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi, vključno z izkoriščanjem delovne sile.

(9)

Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta (4) od uvoznikov mineralov ali kovin v Uniji, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe, zahteva, naj izpolnjujejo obveznosti skrbnega pregleda v skladu s Prilogo II k smernicam OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne oskrbovalne verige z minerali s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem ter izvajajo priporočila o skrbnem pregledu, ki so določena v navedeni uredbi. Uredba (EU) 2023/1542 Evropskega parlamenta in Sveta (5) vsebuje zahteve, v skladu s katerimi morajo gospodarski subjekti v svojih dobavnih verigah izvajati skrbni pregled, vključno v zvezi s pravicami delavcev. Uredba (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in Sveta (6) zahteva skrbni pregled v zvezi z nekaterimi primarnimi in drugimi proizvodi, povezanimi s krčenjem in degradacijo gozdov, vključno v zvezi s človekovimi pravicami.

(10)

Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) od držav članic zahteva, da zagotovijo, da določeni gospodarski subjekti letno objavijo izjavo o nefinančnem poslovanju, v kateri poročajo o učinku njihove dejavnosti na okoljske, socialne in kadrovske zadeve in na spoštovanje človekovih pravic, ter tudi na zadeve prisilnega dela, boja proti korupciji in podkupovanja. Poleg tega je bila z Direktivo (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (8) o poročanju podjetij o trajnostnosti ta zahteva spremenjena z uvedbo podrobnih zahtev glede poročanja za podjetja, ki spadajo na področje navedene direktive, v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, tudi v svetovnih dobavnih verigah. Informacije, ki jih podjetja razkrivajo o človekovih pravicah, bi morale po potrebi vključevati informacije o prisilnem delu v njihovih vrednostnih verigah.

(11)

Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije zavezana spodbujanju na pravilih temelječega, odprtega, večstranskega trgovinskega sistema. Vsi ukrepi, ki jih uvede Unija in vplivajo na trgovino, bi morali biti skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

(12)

Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sta julija 2021 objavili smernice o potrebni skrbnosti za podjetja iz EU za obravnavo tveganja prisilnega dela pri njihovem poslovanju in v njihovih dobavnih verigah.

(13)

Kot se priznava v Sporočilu Komisije z dne 23. februarja 2022 o dostojnem delu po vsem svetu za svetovni pravični prehod in trajnostno okrevanje, je ne glede na sedanje politike in sedanji zakonodajni okvir potrebno nadaljnje ukrepanje za dosego ciljev odprave proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, s trga Unije, in tako prispevanje k boju proti prisilnemu delu po vsem svetu.

(14)

Ključne prednostne naloge Unije, zapisane v akcijskem načrtu EU o človekovih pravicah in demokraciji za obdobje 2020–2024, vključujejo spodbujanje dostojnega dela in na človeka osredotočene prihodnosti dela, ki zagotavlja spoštovanje temeljnih načel in človekovih pravic, spodbujanje socialnega dialoga ter ratifikacija in učinkovito izvajanje ustreznih konvencij in protokolov MOD, krepitev odgovornega upravljanja v svetovnih dobavnih verigah in dostop do socialnega varstva.

(15)

Evropski parlament je v svojih resolucijah z dne 9. junija 2022 o novem trgovinskem instrumentu za prepoved proizvodov, ki so rezultat prisilnega dela (9), z dne 17. decembra 2020 o prisilnem delu in položaju Ujgurov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (10) in z dne 16. decembra 2021 o prisilnem delu v tovarni Linglong in okoljskih protestih v Srbiji (11) odločno obsodil prisilno delo ter pozval k prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom. Zato vzbuja moralno zaskrbljenost javnosti, da bi bili proizvodi, proizvedeni s prisilnim delom, lahko dostopni na trgu Unije ali izvoženi v tretje države brez učinkovitega mehanizma za prepoved ali umik takih proizvodov.

(16)

Da bi se dopolnil zakonodajni okvir in okvir politike Unije o prisilnem delu, bi bilo treba prepovedati dajanje proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg Unije in omogočanja njihove dostopnosti na njem ali izvažanje doma proizvedenih ali uvoženih proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, ter zagotoviti, da se navedeni proizvodi umaknejo s trga Unije.

(17)

Trenutno v Uniji ni prava, ki organe držav članic pooblašča, da neposredno zadržijo, zasežejo ali odredijo umik proizvodov na podlagi ugotovitve, da so bili bodisi v celoti bodisi delno proizvedeni s prisilnim delom.

(18)

Da bi se zagotovila učinkovitost te uredbe, bi se morala prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, uporabljati za proizvode, za katere se je prisilno delo uporabljajo na kateri koli stopnji proizvodnje, izdelave, pridobivanja ali izkopavanja teh proizvodov, vključno z delom ali oplemenitenjem v zvezi s takimi proizvodi. Prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi se morala uporabljati za vse proizvode vseh vrst, vključno z njihovimi komponentami, in bi se morala uporabljati za proizvode ne glede na sektor, poreklo in to, ali so domači, ali uvoženi, ali dani na trg Unije, ali se omogoča njihova dostopnost na njem ali pa se izvažajo. Ta uredba se ne uporablja za opravljanje prevoznih storitev.

(19)

Prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi morala prispevati k mednarodnim prizadevanjem za odpravo prisilnega dela. Opredelitev „prisilnega dela“ bi zato morala biti usklajena z opredelitvijo iz Konvencije MOD št. 29, ki navaja, da prisilno ali obvezno delo pomeni vsako delo ali storitev, ki se zahteva od osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katero se ta oseba ni prostovoljno javila, z izjemo vsakega dela ali storitve, ki se zahteva na podlagi zakonov o obveznem služenju vojaškega roka za delo izključno vojaškega značaja; vsakega dela ali storitve, ki je del običajnih državljanskih obveznosti državljanov povsem samoupravne države; vsakega dela ali storitve, ki se zahteva od osebe na podlagi obsodbe na sodišču, pod pogojem, da se to delo ali storitev opravlja pod nadzorom in kontrolo javnega organa ter da navedene osebe ne najamejo fizične osebe, podjetja ali združenja oziroma da tem ni dana na razpolago; vsakega dela ali storitve, ki se zahteva v nujnih primerih, tj. v primeru vojne, nesreče ali nevarnosti nesreče, kot so požar, poplava, lakota, potres, huda epidemija ali epizootska bolezen, invazija škodljivih živali, žuželk ali rastlin, in na splošno kakršne koli okoliščine, ki bi ogrozile obstoj ali dobro počutje vsega ali dela prebivalstva, ter manjših komunalnih storitev, ki jih člani skupnosti opravljajo za neposredno korist te skupnosti in se zato lahko štejejo za običajne državljanske obveznosti članov skupnosti, pod pogojem, da imajo člani skupnosti ali njihovi neposredni zastopniki pravico do posvetovanja glede potrebe po takih storitvah.

(20)

Na podlagi opredelitve prisilnega dela iz Konvencije MOD št. 29, ki je uporabljena tudi v tej uredbi, kazalniki prisilnega dela MOD in smernice MOD z naslovom „Hard to see, harder to count“ (Težko opaziti, še težje prešteti) določajo najpogostejše znake, ki kažejo na morebitno prisilno delo in bi jih bilo treba upoštevati pri izvajanju te uredbe. Vendar ti kazalniki morda ne zadostujejo za opredelitev prisilnega dela, ki ga nalagajo državni organi, ki temelji na sistemskih in globalnih prisilnih politikah, ki zahtevajo dodatne, posebej zasnovane kazalnike.

(21)

Opredelitev „prisilnega dela, ki ga nalagajo državni organi“ bi bilo treba uskladiti s Konvencijo MOD št. 105, ki posebej prepoveduje uporabo prisilnega ali obveznega dela kot sredstva za politično prisilo ali izobraževanje ali kot kazni za izražanje političnih stališč ali stališč, ki ideološko nasprotujejo uveljavljenemu političnemu, družbenemu ali gospodarskemu sistemu. Prepoveduje tudi uporabo prisilnega dela kot načina za mobilizacijo in njegovo uporabo za namene gospodarskega razvoja, kot sredstva discipline dela, kot kazni za udeležbo v stavkah ali kot sredstva rasne, socialne, narodnostne ali verske diskriminacije.

(22)

Na področje uporabe te uredbe bi morala spadati tudi prodaja na daljavo, vključno s spletno prodajo. Če se proizvod ponuja za prodajo prek spleta ali drugega sredstva za prodajo na daljavo, zanj velja, da postane dostopen na trgu, če je ponudba za prodajo usmerjena proti končnim uporabnikom v Uniji. V skladu z veljavnim pravom Unije o mednarodnem zasebnem pravu se z analizo vsakega posameznega primera ugotovi, ali je ponudba ciljno usmerjena proti končnim uporabnikom v Uniji. Ponudba za prodajo bi se morala šteti za usmerjeno proti končnim uporabnikom v Uniji, če ustrezni gospodarski subjekt na kakršen koli način usmerja svoje dejavnosti v posamezno državo članico. Pri analizi vsakega primera posebej bi bilo treba v zvezi s tem upoštevati ustrezne dejavnike, kot so geografska območja, na katera je mogoča odprema, jeziki, ki so razpoložljivi in uporabljeni za ponudbo ali naročilo, plačilna sredstva, uporaba valute države članice ali domensko ime, registrirano v eni od držav članic. V primeru spletne prodaje, zgolj dostopnost spletnega vmesnika gospodarskega subjekta ali spletnega vmesnika ponudnika spletne tržnice v državi članici, v kateri ima sedež ali bivališče končni uporabnik, ne zadošča. Na podlagi dejstva, da se za proizvode, ki se ponujajo za prodajo prek spleta ali na druge načine prodaje na daljavo, šteje, da so dostopni na trgu Unije, če se ponujajo za prodajo končnim uporabnikom v Uniji, so pristojni organi na podlagi te uredbe pooblaščeni za preverjanje in ustrezno ukrepanje v zvezi s temi proizvodi, četudi v času ponudbe za prodajo prek spleta ali na druge načine prodaje na daljavo še niso bili dejansko dani na trg Unije. Taki proizvodi morajo biti v skladu z ustreznim pravom Unije, veljavnim v trenutku, ko so dejansko dani na trg Unije, in v primeru proizvodov, ki vstopajo v Unijo, ko so dani v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“. Dejstvo, da se za proizvod, ki se ponuja za prodajo prek spleta ali na druge načine prodaje na daljavo, šteje, da je dostopen na trgu, če se ponuja za prodajo končnim uporabnikom v Uniji, ne bi smelo posegati v pravila glede proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo.

(23)

Povečala se je uporaba posredniških storitev, zlasti spletnih tržnic, za prodajo proizvodov. V zvezi s tem bi bilo treba vse informacije v zvezi s prodajo proizvodov, ki kršijo prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, iz te uredbe, šteti za nezakonito vsebino v smislu člena 3, točka (h), Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in zanje bi morale veljati obveznosti in ukrepi, določeni v navedeni uredbi.

(24)

Komisija in pristojni organi držav članic bi morali odkrivati kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom. Države članice bi morale pri imenovanju pristojnih organov zagotoviti, da imajo navedeni organi dovolj človeških in finančnih virov in da ima njihovo osebje potrebne kompetence in znanje, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, pravicami delavcev, enakostjo spolov, upravljanjem dobavnih verig in postopki skrbnega pregleda. Pristojni organi bi morali tesno sodelovati z nacionalnimi organi za delovno inšpekcijo ter pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, vključno s tistimi, ki so odgovorni za boj proti trgovini z ljudmi, in sicer tako, da se prepreči ogrozitev preiskav takih organov.

(25)

Da bi Komisija zagotovila učinkovito izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe, zlasti v zvezi z izvajanjem preiskav, bi morala imeti možnost, da zaprosi za pomoč druge organe, urade ali agencije Unije z ustreznim mandatom. Te naloge bi lahko zajemale: obdelavo predloženih informacij, podporo pri dodeljevanju preiskav, izvajanje predhodnih faz preiskav in preiskav, spodbujanje sodelovanja z organi držav članic in med njimi, spodbujanje mednarodnega sodelovanja, podpiranje razvoja podpornih orodij in po potrebi podpiranje izvajanja s strani carinskih organov ter podpiranje Komisije pri pripravi odločb o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom. To ne posega v nalogo Komisije, da kot vodilni pristojni organ sprejme odločbe o prepovedi dajanja proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg. Komisija bi morala v svoji vlogi vodilnega pristojnega organa izvajati svoja pooblastila nepristransko, pregledno in ob ustreznem spoštovanju obveznosti varovanja poslovne skrivnosti ter bi morala imeti potrebno strokovno znanje. Komisija bi morala imeti sredstva za financiranje osebja, ki ga potrebuje, in s tem povezanih stroškov za izvajanje nalog, ki so ji zaupane na podlagi te uredbe, ter za nabiranje potrebnega strokovnega znanja.

(26)

Pristojni organi in Komisija bi morali pri izvajanju te uredbe upoštevati načelo sorazmernosti. Pristojni organi in Komisija bi morali zlasti zagotoviti, da so vsi ukrepi in dejavnosti, ki se izvajajo v predhodni fazi preiskave in med preiskavo, ter tisti, ki so določeni v odločbi, primerni in potrebni za doseganje želenega cilja ter da gospodarskim subjektom ne nalagajo pretiranega bremena.

(27)

Da bi se med Komisijo in pristojnimi organi, imenovanimi na podlagi te uredbe ter organi, imenovanimi na podlagi drugega ustreznega prava Unije in nacionalnega prava, zagotovila sodelovanje in usklajenost njihovih ukrepov in odločb, bi morali Komisija in pristojni organi, imenovani na podlagi te uredbe, od drugih pristojnih organov po potrebi zahtevati informacije o tem, ali za ocenjevane gospodarske subjekte velja skrben pregled v zvezi s prisilnim delom v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki določa zahteve glede skrbnega pregleda in preglednosti v zvezi s prisilnim delom, in ali ga ti izvajajo. Pristojni organi bi morali pri zahtevanju informacij od gospodarskih subjektov, kadar je to mogoče, upoštevati načelo Komisije „samo enkrat“, in sicer z okrepljenim sodelovanjem in dialogom med organi, ki so vključeni v nadzor nad urejanjem proizvodov. Pristojni organi, imenovani na podlagi te uredbe, bi morali z istim namenom, in kadar je to primerno, o svojih ukrepih in odločbah obvestiti druge ustrezne organe, kot so organi za nadzor trga.

(28)

Enotno izvrševanje prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je mogoče doseči le s sistematično izmenjavo informacij in sodelovanjem med pristojnimi organi, carinskimi organi in Komisijo. Komisija bi morala podpirati tako izmenjavo informacij in sodelovanje.

(29)

Za zbiranje, obdelavo in shranjevanje informacij v strukturirani obliki o vprašanjih v zvezi s preiskavami, postopkom odločanja in izvrševanjem prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi morali pristojni organi uporabljati informacijski in komunikacijski sistem o nadzoru trga iz člena 34 Uredbe (EU) 2019/1020 (13) Evropskega parlamenta in Sveta, v skladu z izvedbenim aktom, za sprejetje katerega bi bilo treba Komisijo pooblastiti na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: sistem ICSMS). Komisija, pristojni organi in carinski organi bi morali imeti dostop do navedenega sistema za opravljanje svojih ustreznih dolžnosti na podlagi te uredbe. Pristojni organi lahko uporabijo tudi druge obstoječe sisteme za komuniciranje z drugimi organi v njihovi državi članici, če to ne vpliva na obveznost uporabe sistema ICSMS za namene izvajanja te uredbe.

(30)

Za optimizacijo in razbremenitev postopka nadzora proizvodov, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je treba omogočiti avtomatiziran prenos podatkov med sistemom ICSMS in carinskimi sistemi. Trije različni prenosi podatkov bi se morali razlikovati glede na svoj zadevni namen. Prvič, odločbe o ugotovitvi kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi bilo treba posredovati iz sistema ICSMS v elektronski carinski sistem za obvladovanje tveganja iz člena 36 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (14) brez poseganja v kateri koli prihodnji razvoj okolja za obvladovanje tveganja na carinskem področju, da bi jih lahko carinski organi uporabili za odkrivanje proizvodov, ki lahko ustrezajo taki odločbi. Razpoložljivi spletni vmesniki carinskega okolja bi se morali uporabljati za te prvotne prenose podatkov. Drugič, kadar carinski organi odkrijejo tak proizvod, bo potreben sistem vodenja zadev, med drugim za prenos uradnega obvestila o začasnem zadržanju, sklepa pristojnih organov in rezultatov ukrepov, ki so jih sprejeli carinski organi. Okolje enotnega okenca EU za carino bi moralo podpirati navedene sekundarne prenose podatkov med sistemom ICSMS in nacionalnimi carinskimi sistemi. Tretjič, carinski sistemi vsebujejo informacije o proizvodih, ki vstopajo na trg Unije in ga zapuščajo, ki bi bile pomembne, da bi lahko pristojni organi opravljali svoje dolžnosti, vendar ti nimajo dostopa do njih. Ustrezne informacije bi zato bilo treba pridobiti in posredovati sistemu ICSMS. Te tri medsebojne povezave bi morale biti visoko avtomatizirane in enostavne za uporabo, da bi se omejilo vsako dodatno breme za carinske organe. Komisija bi morala biti v sodelovanju s carinskimi organi in pristojnimi organi pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov, potrebnih za določitev postopkovnih pravil, praktičnih ureditev in podatkovnih elementov, ki se morajo prenašati med sistemom ICSMS in carinskimi sistemi, ter vseh drugih dodatnih zahtev.

(31)

Komisija bi morala vzpostaviti okvirno in neizčrpno podatkovno zbirko o tveganjih prisilnega dela, da bi podprla delo pristojnih organov pri ocenjevanju morebitnih kršitev prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, in gospodarskim subjektom pomagala pri prepoznavanju morebitnih tveganj prisilnega dela v njihovih dobavnih verigah. Komisija bi morala imeti možnost, da se pri razvoju podatkovne zbirke opre na zunanje strokovno znanje. Podatkovna zbirka bi morala na podlagi zanesljivih in preverljivih informacij mednarodnih institucij, kot sta MOD in OZN, ter raziskovalnih ali akademskih ustanov opredeliti tveganja prisilnega dela na določenih geografskih območjih ali v zvezi z določenimi proizvodi ali skupinami proizvodov, pri čemer bi se poseben poudarek namenil razširjenim in resnim tveganjem prisilnega dela. Ta podatkovna zbirka bi morala biti javno dostopna prek enotnega portala za boj proti prisilnemu delu. Kadar obstajajo zanesljivi in preverljivi dokazi, da za proizvode, ki so bili proizvedeni v določenih gospodarskih sektorjih na določenih geografskih območjih, obstaja veliko tveganje, da so bili proizvedeni s prisilnim delom, ki ga nalagajo državni organi, bi bilo treba te sektorje na teh območjih navesti v podatkovni zbirki, vzpostavljeni na podlagi te uredbe.

(32)

Mikro, mala in srednja podjetja (MSP) imajo lahko omejene vire in sposobnost za zagotovitev, da so proizvodi, ki jih dajejo na trg Unije ali omogočajo njihovo dostopnost na njem, brez elementov prisilnega dela. Komisija bi zato morala izdati smernice o skrbnem pregledu v zvezi s prisilnim delom, ki bi morale upoštevati tudi velikost in ekonomske vire gospodarskih subjektov. Poleg tega bi Komisija morala izdati smernice o kazalnikih tveganja prisilnega dela, vključno s tem, kako jih identificirati, ki bi morale temeljiti na neodvisnih in preverljivih informacijah, med drugim poročilih mednarodnih organizacij, zlasti MOD.

(33)

Komisija bi morala preprečiti nepotrebno upravno breme za MSP. Poleg tega bi morala oblikovati spremljevalne ukrepe, da bi podprla prizadevanja gospodarskih subjektov in njihovih poslovnih partnerjev v isti dobavni verigi, zlasti MSP. Države članice bi morale določiti kontaktne točke za MSP za namene te uredbe, ki so lahko obstoječe službe za pomoč podjetjem in pomoč na področju človekovih pravic ali kontaktne točke za potrebno skrbnost. MSP bi morala imeti možnost, da se obrnejo na pristojni organ države članice, v kateri imajo sedež, pri čemer uporabijo informacije, navedene na enotnem portalu za boj proti prisilnemu delu. Zlasti bi morala imeti možnost, da se med preiskavo povežejo s pristojnim organom, ki jim pomaga. Na spletu bi morali biti MSP na jasen in razumljiv način na voljo tudi zadostni podporni viri.

(34)

Komisija bi morala izdati smernice o tem, kako vzpostaviti dialog s pristojnimi organi, da bi gospodarskim subjektom, predvsem MSP, pa tudi drugim deležnikom pomagala pri izpolnjevanju prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom. Poleg tega bi morala izdati smernice, ki bi posameznikom ali združenjem pomagale predložiti informacije.

(35)

Ob upoštevanju raznolikosti prava Unije, ki ureja problematiko prisilnega dela, bi morala Komisija gospodarskim subjektom, zlasti MSP, dati navodila za izpolnjevanje različnih obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije.

(36)

Komisija bi morala izdati smernice za lažje izvajanje te uredbe s strani gospodarskih subjektov in pristojnih organov. Smernice za gospodarske subjekte bi morale vsebovati smernice o skrbnem pregledu v zvezi s prisilnim delom, tudi za različne vrste dobaviteljev in sektorjev dejavnosti, o najboljših praksah za odpravo in sanacijo prisilnega dela ter o odgovornem prenehanju poslovnih odnosov. Poprava škode pomeni vrnitev prizadete osebe ali oseb ali skupnosti v položaj, ki je enak ali čim bližje položaju, v katerem bi bili, če do prisilnega dela ne bi prišlo, sorazmerno z vključenostjo podjetja v prisilno delo, vključno s finančnim ali nefinančnim nadomestilom, ki ga podjetje zagotovi osebi ali osebam, ki jih je prizadelo dejansko prisilno delo, in po potrebi povračilom stroškov, ki so jih imeli javni organi zaradi morebitnih potrebnih popravnih ukrep. Smernice za pristojne organe bi se morale osredotočiti na informacije, pomembne za praktično izvajanje te uredbe. Smernice o skrbnem pregledu v zvezi s prisilnim delom bi morale temeljiti na smernicah o potrebni skrbnosti za podjetja v Uniji v zvezi z obvladovanjem tveganja prisilnega dela v njihovih dejavnostih in dobavnih verigah, ki sta jih julija 2021 objavili Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje. Smernice bi morale biti usklajene z drugimi smernicami Komisije v zvezi s tem vprašanjem ter ustreznimi smernicami mednarodnih organizacij. Pripraviti bi jih bilo treba v posvetovanju z ustreznimi deležniki, pri tem pa se opirati na izkušnje in najboljše prakse ustreznih organov držav članic. Za opredelitev kazalnikov tveganja bi bilo treba upoštevati poročila mednarodnih organizacij, zlasti MOD, in tudi druge neodvisne in preverljive vire informacij.

(37)

Ker je prisilno delo svetovna težava in so svetovne dobavne verige medsebojno povezane, je treba spodbujati mednarodno sodelovanje pri boju proti prisilnemu delu, s čimer bi se izboljšala tudi učinkovitost izvajanja te uredbe. Za izboljšanje učinkovitega izvajanja te uredbe bi morala Komisija ustrezno sodelovati z organi tretjih držav, mednarodnimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki ter izmenjevati informacije z njimi. Mednarodno sodelovanje z organi tretjih držav, vključno z državami, ki so sprejele podobno zakonodajo, poteka strukturirano v okviru obstoječih struktur dialoga s temi državami ali po potrebi v okviru posebnih struktur dialoga, ki bodo vzpostavljene ad hoc. To sodelovanje bi moralo vključevati izmenjavo informacij o tveganjih prisilnega dela, kot so tveganja, opredeljena v podatkovni zbirki, in o odločbah o prepovedi proizvodov, ne pa tudi informacij o preiskavah, ki potekajo. Delegacije Unije lahko prispevajo k razširjanju informacij o tej uredbi in ustreznim deležnikom olajšajo posredovanje informacij o tveganjih prisilnega dela. Mednarodno sodelovanje lahko vključuje tudi razvoj pobud za sodelovanje in spremljevalnih ukrepov za podporo ustreznim deležnikom pri prizadevanjih za odpravo prisilnega dela iz svetovnih dobavnih verig, pa tudi vzpostavljanje primernega okolja v tretjih državah za spodbujanje in varstvo človekovih pravic.

(38)

Vsaki fizični ali pravni osebi ali vsakemu združenju brez pravne osebnosti bi bilo treba omogočiti, da pristojnim organom predloži informacije, če meni, da se proizvodi, proizvedeni s prisilnim delom, dajejo na trg Unije in da se omogoča njihova dostopnost na njem, in bi morali biti obveščeni o izidu presoje njihove predložitve informacij. Predložitve informacij o domnevnih kršitvah bi bilo treba predložiti prek enotne točke za predložitev informacij, ki jo vzpostavi Komisija in je na voljo na enotnem portalu za boj proti prisilnemu delu. Da bi zagotovili enostavno uporabo za predložitev informacij in standardizacijo predloženih informacij, bi morala Komisija izdati smernice o uporabi enotne informacijske točke za predložitev informacij, prav tako pa bi morala imeti možnost, da sprejme izvedbene akte, s katerimi bi določila postopkovna pravila, predloge in podrobnosti v zvezi s predložitvami informacijami. Predložitve informacij, ki so očitno nepopolne, neutemeljene ali podane v slabi veri, bi bilo treba zavreči. Uvesti bi bilo treba ustrezne ukrepe, da se zagotovi zaščita vseh oseb, povezanih s predložitvijo vloge ali informacijami v njej, tudi pred povračilnimi ukrepi.

(39)

Da jim pomagajo pri odkrivanju kršitev te uredbe in omogočijo, da sprejmejo ukrepe, lahko žvižgači pristojne organe opozorijo na nove informacije. Za zagotovitev, da so nared ustrezne rešitve, da lahko žvižgači pristojne organe obvestijo o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe in da so zaščiteni pred povračilnimi ukrepi, bi morala ta uredba določiti, da se za prijavo kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki prijavijo take kršitve, uporablja Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (15), če spadajo na osebno področje uporabe navedene direktive.

(40)

Za boljšo pravno varnost bi moralo biti iz Direktive (EU) 2019/1937 razvidno, da se navedena direktiva uporablja na podlagi te uredbe v zvezi s prijavo kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki te kršitve prijavijo. Prilogo k Direktivi (EU) 2019/1937 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Države članice morajo zagotoviti, da se bo od datuma uporabe te uredbe ta sprememba odražala v ukrepih za prenos, sprejetih v skladu z navedeno direktivo. Vendar sprejetje nacionalnih ukrepov za prenos ni pogoj za uporabo navedene direktive v zvezi s poročanjem o kršitvah te uredbe ali zaščito prijaviteljev.

(41)

Da bi omogočila enostaven dostop do ustreznih informacij v zvezi s to uredbo, bi morala Komisija vzpostaviti enoten spletni portal na ravni Unije, ki bi bil na voljo javnosti v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

(42)

Pri ugotavljanju morebitnih kršitev prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi morali Komisija ali pristojni organi zavzeti pristop na podlagi tveganja in oceniti vse informacije, ki so jim na voljo. Da bi pri prednostnem razvrščanju preiskav izvajali pristop na podlagi tveganja, bi morali Komisija in pristojni organi upoštevati delež dela proizvoda, za katerega se sumi, da je bil proizveden s prisilnim delom, v končnem proizvodu, v kakšni količini in obsegu so bili zadevni proizvodi proizvedeni ter kakšna sta obseg in resnost domnevnega prisilnega dela, vključno s tem, ali je lahko šlo za prisilno delo, ki ga naložijo državni organi. Komisija in pristojni organi bi morali upoštevati tudi velikost in gospodarske vire gospodarskih subjektov ter kompleksnost dobavne verige, pri tem pa se v največji možni meri osredotočiti na gospodarske subjekte in po potrebi dobavitelje proizvodov, ki so bližje tveganju prisilnega dela in imajo največji vzvod za preprečevanje, blažitev in odpravo prisilnega dela.

(43)

Vodilni pristojni organ bi moral imeti možnost, da pred začetkom preiskave zahteva informacije od gospodarskih subjektov, ki se ocenjujejo, ter od drugih ustreznih deležnikov, vključno z osebami ali združenji, ki so pristojnim organom predložili ustrezne informacije. Prav tako bi moral vodilni pristojni organ imeti možnost, da se odloči, da od gospodarskih subjektov ne zahteva dodatnih informacij, če oceni, da bi lahko slednji zaradi tega poskusili prikriti prisilno delo in bi tako ogrozili preiskavo. Vodilni pristojni organ bi moral uvesti preiskavo, kadar na podlagi svoje ocene vseh razpoložljivih informacij ali na podlagi drugih razpoložljivih dejstev, kadar v predhodni preiskovalni fazi ni bilo mogoče zbrati informacij ali dokazov, ugotovi, da obstaja utemeljen pomislek, da je prišlo do kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom.

(44)

Za povečanje učinkovitosti prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi morali pristojni organi gospodarskim subjektom odobriti razumen rok za ugotavljanje, blažitev, preprečevanje, popravo in odpravo tveganja prisilnega dela, pri čemer med drugim upoštevajo kompleksnost postopka in število vpletenih deležnikov.

(45)

Pred uvedbo preiskave bi moral vodilni pristojni organ od ocenjevanih gospodarskih subjektov zahtevati, da predložijo informacije o sprejetih ukrepih za blažitev, preprečevanje ali odpravo tveganj prisilnega dela ali popravo škode zaradi primerov prisilnega dela pri njihovem poslovanju in v dobavnih verigah v zvezi z ocenjevanimi proizvodi. Izvajanje skrbnega pregleda v zvezi s prisilnim delom bi moralo gospodarskemu subjektu biti v pomoč pri zmanjšanju tveganja, da je pri njegovem poslovanju ali v dobavnih verigah prisoten element prisilnega dela. Ustrezen skrben pregled, v skladu z ustreznim pravom Unije in mednarodnimi standardi, lahko pomaga opredeliti in obravnavati prisilno delo v dobavni verigi. To pomeni, da se preiskava ne bi smela uvesti, kadar vodilni pristojni organ presodi, da ni nobenega utemeljenega pomisleka o kršitvi prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, ali da so razlogi za utemeljen pomislek odpravljeni, med drugim na primer na podlagi veljavne zakonodaje, smernic, priporočil ali katerega koli drugega skrbnega pregleda v zvezi s prisilnim delom, ki se uporablja tako, da blaži, preprečuje in odpravlja tveganje prisilnega dela.

(46)

Kadar vodilni pristojni organ zahteva informacije med preiskavo, bi moral v največji možni meri in skladno z učinkovitim izvajanjem preiskave dati prednost preiskovanim gospodarskim subjektom, vključenim v korake dobavne verige čim bližje področju, ki je verjetno najbolj dovzetno za nastanek tveganja prisilnega dela, ter upoštevati velikost in ekonomske vire gospodarskih subjektov in količino zadevnih proizvodov ter obseg domnevnega prisilnega dela.

(47)

Vodilni pristojni organi bi morali nositi breme ugotavljanja, ali se je prisilno delo uporabljalo na kateri koli stopnji proizvodnje, izdelave, pridobivanja ali izkopavanja proizvoda, ki je bil dan na trg ali postal dostopen na njem ali se izvaža, vključno z delom ali oplemenitenjem v zvezi s proizvodom, na podlagi vseh informacij in dokazov, zbranih med preiskavo, vključno z njeno predhodno fazo. Da bi zagotovili pravico do poštenega sojenja, bi gospodarski subjekti morali imeti možnost, da med preiskavo pristojnim organom predložijo informacije v svojo obrambo. Kadar gospodarski subjekt ali javni organ v odgovor na zahtevo vodilnega pristojnega organa po informacijah brez ustrezne utemeljitve zavrne njihovo posredovanje ali zahtevanih informacij ne posreduje, predloži nepopolne ali nepravilne informacije z namenom blokiranja preiskave, posreduje zavajajoče informacije ali kako drugače ovira preiskavo, tudi kadar se ugotovi tveganje prisilnega dela, ki so ga naložili državni organi, bi moral imeti vodilni pristojni organ možnost, da na podlagi katerih koli drugih ustreznih in preverljivih informacij, zbranih v predhodni fazi preiskave ali med preiskavo, sklene, da je bila prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, kršena. Vodilni pristojni organ bi moral te dejavnike upoštevati tudi pri pregledu odločbe, sprejete na tej podlagi.

(48)

Kadar vodilni pristojni organ ugotovi, da so gospodarski subjekti kršili prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi moral brez odlašanja prepovedati dajanje takih proizvodov na trg Unije in omogočanje njihove dostopnosti na njem ter njihov izvoz iz Unije, od gospodarskih subjektov, ki so bili preiskovani, pa zahtevati, da zadevne že dostopne proizvode umaknejo s trga Unije ter pokvarljive proizvode darujejo v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu. V primeru nepokvarljivih proizvodov bi jih morali gospodarski subjekti reciklirati, če pa to ni mogoče, dati uničiti, poskrbeti za njihovo neuporabnost ali jih dati drugače odstraniti v skladu z nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije, vključno s pravom o ravnanju z odpadki. Kljub temu bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju motenj v dobavnih verigah strateškega ali ključnega pomena za Unijo in v zvezi s tem proizvodom, katerih odstranitev bi spremenila pravilno delovanje notranjega trga in takih dobavnih verig. V teh primerih bi moral vodilni pristojni organ z odstopanjem od obveznosti naložitve odredbe o odstranitvi zadevnega proizvoda po potrebi imeti možnost, da odredi zadržanje zadevnega proizvoda za določeno obdobje na stroške gospodarskih subjektov. Vodilni pristojni organ bi moral pri ocenjevanju strateškega ali ključnega pomena proizvoda za Unijo upoštevati zlasti seznam sektorjev iz Uredbe (EU) 2024/1735 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in Priporočilo Komisije (EU) 2023/2113 (17), pa tudi proizvode, navedene v Uredbi (EU) 2024/1252 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Vodilni pristojni organ bi moral pri ocenjevanju, ali je odstopanje od obveznosti naložitve odredbe o odstranitvi ustrezno upoštevati verjetnost, da bodo zadevni gospodarski subjekti izpolnjevali pogoje za pregled odločbe o ugotovitvi kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, v roku, ki ga določi vodilni pristojni organ. Znotraj obdobja, ki ga določi vodilni pristojni organ, bi lahko zadevni gospodarski subjekti dokazali, da so v svoji dobavni verigi odpravili prisilno delo v zvezi z zadevnim proizvodom. Sprememba dobavne verige v smislu zanašanja na različne dobavitelje ne more veljati kot način za odpravo prisilnega dela v zvezi s proizvodom, na katerega se nanaša odločba o prepovedi dajanja takih proizvodov na trg Unije in omogočanja njihove dostopnosti na njem, saj bi to pomenilo spremembo proizvoda. Če zadevni gospodarski subjekti predložijo dokaze, da so odpravili prisilno delo v zvezi z zadevnim proizvodom, bi moral vodilni pristojni organ pregledati svojo odločbo o prepovedi dajanja takih proizvodov na trg Unije in omogočanja njihove dostopnosti na njem, ki je privedla do njihovega umika, in posledično odpraviti zadržanje zadevnih proizvodov. Če zadevni gospodarski subjekti takih dokazov ne predložijo, bi morali ravnati v skladu z odredbo o odstranitvi zadevnih proizvodov po izteku obdobja iz odločbe o prepovedi dajanja takih proizvodov na trg Unije in omogočanja njihove dostopnosti na njem, ki vsebuje odredbo o zadržanju proizvodov za določeno obdobje.

(49)

V odločbi o ugotovitvi kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnih delom, bi moral vodilni pristojni organ navesti ugotovitve preiskave in informacije, na katerih te temeljijo, ter določiti razumen rok, v katerem bi morali gospodarski subjekti izpolniti navedeno odločbo, pa tudi informacije, ki opredeljujejo proizvod, za katerega se uporablja odločba. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov, potrebnih za navedbo podrobnosti o informacijah, ki jih morajo vsebovati take odločbe. Odločbe vodilnega pristojnega organa bi morale biti javno dostopne.

(50)

Pri določanju razumnega roka za izpolnitev odredb, določenih v odločbi o ugotovitvi kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnih delom, bi moral vodilni pristojni organ upoštevati velikost in ekonomske vire zadevnih gospodarskih subjektov.

(51)

Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja bi morali odločbe, ki jih sprejme vodilni pristojni organ v eni državi članici, pristojni organi v drugi državi članici priznavati in izvrševati v zvezi s proizvodi z isto informacijo za identifikacijo iz iste dobavne verige, za katere se je ugotovilo, da so rezultat prisilnega dela.

(52)

Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da zahtevajo pregled odločb vodilnih pristojnih organov na podlagi te uredbe, potem ko so predložili pomembne nove informacije, ki kažejo, da so proizvodi, ki se dajejo na trg ali so na njem dostopni ali so namenjeni za izvoz s trga Unije, skladni s prepovedjo proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom. Vodilni pristojni organ bi moral svojo odločbo v prihodnosti preklicati, kadar gospodarski subjekti dokažejo, da so ravnali v skladu z navedeno odločbo in za zadevne proizvode odpravili prisilno delo iz svojih dejavnosti ali dobavnih verig. Odločbe vodilnih pristojnih organov na podlagi te uredbe bi morale biti predmet sodne presoje v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

(53)

Če gospodarski subjekti ne izpolnijo odločbe vodilnega pristojnega organa do izteka določenega časovnega okvira, bi morali pristojni organi zagotoviti, da je zadevne proizvode prepovedano dajati na trg Unije, omogočati njihovo dostopnost na njem ali jih izvažati, ali zagotoviti njihov umik s trga Unije in da se vsi pokvarljivi proizvodi pri zadevnih gospodarskih subjektih darujejo v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da se nepokvarljivi proizvodi reciklirajo ali, če to ni mogoče, uničijo, naredijo neuporabni ali kako drugače odstranijo v skladu z nacionalnim pravom, ki je skladno s pravom Unije, vključno z zakonodajo o ravnanju z odpadki in okoljsko primerni zasnovi za trajnostne proizvode, na stroške gospodarskih subjektov. Kadar je mogoče, bi morali pristojni organi zagotoviti, da ima izbrana metoda odstranitve ali uničenja med vsemi možnostmi, ki so na voljo, najmanjši vpliv na okolje. Pristojni organi držav članic bi morali biti odgovorni za izvrševanje odločb na svojem ozemlju, tudi tistih, ki jih sprejme Komisija. Potem ko se odločba sporoči prek sistema ICSMS, bi morali vsi pristojni organi, ki jih zadeva navedena odločba, nadaljevati z ustreznimi izvršilnimi ukrepi, določenimi v tej uredbi.

(54)

Pri izvrševanju prepovedi dajanja proizvodov, proizvedenih z uporabo prisilnega dela, na trg in omogočanja njihove dostopnosti na njem ali izvažanja, bi bilo treba upoštevati dobrobit živali, da bi živalim prihranili bolečino, stisko ali trpljenje, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Poleg tega ta uredba ne bi smela posegati v pravo Unije o dobrobiti živali, kot sta uredbi Sveta (ES) št. 1/2005 (19) in (ES) št. 1099/2009 (20).

(55)

Odločbe vodilnih pristojnih organov o ugotovitvi kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi bilo treba posredovati carinskim organom, ki bi si morali prizadevati za odkrivanje zadevnega proizvoda med proizvodi, prijavljenimi za sprostitev v prosti promet ali izvoz. Pristojni organi držav članic bi morali biti odgovorni za celotno izvrševanje prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije in tudi proizvodov, ki vstopajo na ta trg ali ga zapuščajo. Ker je prisilno delo del proizvodnega postopka in na proizvodu ne pušča sledov in ker Uredba (EU) 2019/1020 zajema le proizvedene proizvode in je njeno področje uporabe omejeno na sprostitev v prosti promet, carinski organi pri uporabi in izvrševanju prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, ne bi mogli samostojno ukrepati na podlagi Uredbe (EU) 2019/1020. Konkretna organizacija kontrol vsake države članice ne bi smela posegati v Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (21) in njene splošne določbe o pooblastilih carinskih organov za izvajanje kontrol in nadzora.

(56)

Informacije, ki jih gospodarski subjekti zdaj posredujejo ali dajejo na voljo carinskim organom, vključujejo le splošne informacije o proizvodih, ne pa tudi informacij o izdelovalcu ali proizvajalcu in dobaviteljih proizvoda ter konkretnih informacij o proizvodih. Da bi carinski organi lahko odkrili proizvode, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo in ki kršijo to uredbo ter jih je zato treba ustrezno ustaviti na zunanjih mejah Unije, bi morali gospodarski subjekti carinskim organom predložiti informacije, ki omogočajo odkrivanje proizvodov, na katere se nanaša odločba vodilnega pristojnega organa. To bi moralo vključevati informacije o izdelovalcu ali proizvajalcu in dobaviteljih proizvoda, pa tudi vse druge informacije o samem proizvodu. V ta namen bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov, na podlagi katerih so opredeljeni proizvodi, za katere bi bilo treba predložiti informacije, med drugim z uporabo podatkovne zbirke, določene na podlagi te uredbe, pa tudi informacij in odločb vodilnih pristojnih organov, vnesenih v sistem ICSMS. Poleg tega bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov, potrebnih za navedbo podrobnosti o informacijah, ki jih morajo gospodarski subjekti posredovati ali dati na voljo carinskim organom. Take informacije bi morale vključevati opis, ime ali blagovno znamko proizvoda, posebne zahteve na podlagi prava Unije za opredelitev proizvoda, kot so na primer tip, referenca, model, serijska ali zaporedna številka, nameščena na proizvodu ali navedena na embalaži ali v dokumentu, priloženem proizvodu, ali edinstvena oznaka digitalnega potnega lista, pa tudi podrobnosti o izdelovalcu ali proizvajalcu in dobaviteljih proizvoda, vključno z imenom, trgovinskim imenom ali registrirano blagovno znamko vsakega od njih, njihovimi kontaktnimi podatki, njihovo edinstveno identifikacijsko oznako v državi, v kateri imajo sedež, ter, kadar je na voljo, njihovo registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta. Pri pregledu carinskega zakonika Unije se bo proučila možnost vključitve informacij v carinski zakonodaji, ki jih morajo gospodarski subjekti posredovati ali dati na voljo carinskim organom za izvrševanje te uredbe, v širšem smislu pa za okrepitev preglednosti. Komisija bi morala izdati smernice gospodarskim subjektom, zlasti MSP, o tem, kako zbirati zahtevane informacije, in jih pri tem podpirati.

(57)

Carinski organi, ki odkrijejo proizvod, morebiti zajet v odločbi o ugotovitvi kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, ki jo je posredoval vodilni pristojni organ, bi morali začasno zadržati sprostitev navedenega proizvoda v prosti promet, o tem pa nemudoma obvestiti pristojne organe. Pristojni organi bi morali v razumnem časovnem okviru sprejeti sklep o zadevi, ki so jim jo uradno priglasili carinski organi, v katerem bodisi potrdijo bodisi ovržejo, da je zadevni proizvod zajet z odločbo. Pristojni organi bi morali biti, kadar je potrebno in ustrezno utemeljeno, pooblaščeni, da zahtevajo ohranitev začasnega zadržanja sprostitve zadevnega proizvoda v prosti promet, pri tem pa upoštevajo morebitno škodo za gospodarski subjekt. Če pristojni organi ne sprejmejo sklepa v določenem roku, bi morali carinski organi proizvode sprostiti v prosti promet, če so izpolnjene vse druge veljavne zahteve in formalnosti. V splošnem se sprostitev proizvoda v prosti promet ali za izvoz ne bi smela šteti za dokaz skladnosti s pravom Unije, saj takšna sprostitev ne vključuje nujno popolne ocene take skladnosti.

(58)

Kadar pristojni organi ugotovijo, da proizvod ustreza odločbi o ugotovitvi kršitve prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi morali o tem nemudoma obvestiti carinske organe, ki bi morali zavrniti njegovo sprostitev v prosti promet ali za izvoz. Carinski organi bi morali imeti možnost, da na zahtevo pristojnega organa v njegovem imenu in na njegovo odgovornost zasežejo navedeni proizvod ter mu ga dajo na voljo in predajo v odgovornost. V takih primerih bi moral ustrezni pristojni organ sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi bi poskrbel za ustrezno odstranitev zadevnega proizvoda, vključno z darovanjem v dobrodelne namene ali namene v javnem interesu, njegovo recikliranje ali drugačno odstranitev na stroške gospodarskega subjekta v skladu z nacionalnim pravom, skladnim s pravom Unije.

(59)

Vodilni pristojni organ bi moral ustrezno upoštevati tveganje prenehanja poslovnih odnosov gospodarskih subjektov, ki so povezani s proizvodi ali regijami v podatkovni zbirki ali katerih proizvod je bil odstranjen s trga Unije, ter posledice za prizadete delavce. Zato bi moral vodilni pristojni organ po potrebi podpirati gospodarske subjekte pri sprejemanju in izvajanju primernih in učinkovitih ukrepov za odpravo prisilnega dela. Odgovorno prenehanje poslovnih odnosov pomeni, da so spoštovane kolektivne pogodbe in oblikovani jasni ukrepi za stopnjevanje.

(60)

Pogoji, ki se uporabljajo za proizvode v času začasnega zadržanja njihove sprostitve v prosti promet ali za izvoz, vključno z njihovim skladiščenjem ali uničenjem in odstranitvijo takih proizvodov v primeru zavrnitve sprostitve v prosti promet, bi morali določiti carinski organi, kadar je ustrezno, na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013. Če proizvodi, ki vstopijo na trg Unije, zahtevajo nadaljnje oplemenitenje, jih je treba vključiti v ustrezni carinski postopek v skladu s členi 220, 254, 256, 257 in 258 Uredbe (EU) št. 952/2013.

(61)

Kadar je za uveljavitev prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, potrebna obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe, bi jo bilo treba izvesti v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Za vsako obdelavo osebnih podatkov na podlagi prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, bi se morali uporabljati uredbi (EU) 2016/679 (22) in (EU) 2018/1725 (23) Evropskega parlamenta in Sveta.

(62)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kar zadeva postopkovna pravila in podrobnosti ureditev za uporabo sistema ICSMS; postopkovna pravila, predloge in podrobnosti za predložitev informacij o domnevnih kršitvah prepovedi dajanja proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg Unije, omogočanja njihove dostopnosti na trgu ali njihovega izvoza; odločbe, ki jih sprejme Komisija, da je bila kršena prepoved dajanja proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg Unije, omogočanja njihove dostopnosti na trgu ali njihovega izvoza; preklic teh odločb; podrobnosti o vsebini teh odločb in enakovrednih odločb, ki jih sprejmejo vodilni pristojni organi; ter ureditve in podrobnosti za zagotavljanje ali dajanje na voljo nekaterih informacij o določenih proizvodih ali skupinah proizvodov carinskim organom. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24).

(63)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to nujno potrebno v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s preklicem odločb o ugotovitvi, da je kršena prepoved dajanja proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg, omogočanja njihove dostopnosti ali njihovega izvoza.

(64)

Da se dopolnijo ali spremenijo nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (25). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(65)

Za zagotovitev, da lahko carinski organi učinkovito ukrepajo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s podrobnejšo določitvijo dodatnih informacij, ki opredeljujejo zadevni proizvod, ki bi jih morali gospodarski subjekti dati na voljo ali zagotoviti carinskim organom v zvezi s proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo. Te informacije bi morale biti informacije, ki opredeljujejo zadevni proizvod, informacije o izdelovalcu ali proizvajalcu ter informacije o dobaviteljih proizvodov. Carinskim organom je treba omogočiti hitro pridobitev informacij o določenih proizvodih, opredeljenih v odločbah vodilnih pristojnih organov, da bi lahko učinkovito in hitro sprejeli ukrepe. V takih primerih bi bilo treba delegirane akte sprejeti po nujnem postopku.

(66)

Države članice bi morale na svoje pristojne organe prenesti pooblastilo za nalaganje in izvajanje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih v primerih, ko gospodarski subjekt ni spoštoval odločbe o prepovedi dajanja proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg. Pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primeru nespoštovanja odločb, bi morale določiti države članice ter pri tem upoštevati elemente, kot so resnost in trajanje kršitve, predhodne kršitve gospodarskega subjekta, stopnjo sodelovanja s pristojnimi organi ter druge olajševalne ali oteževalne dejavnike v zvezi z okoliščinami posameznega primera. Komisija bi morala pripraviti smernice za države članice o metodi za izračun finančnih kazni in veljavnih pragovih, mreža Unije proti proizvodom, proizvedenim s prisilnim delom, pa bi morala spodbujati dobre prakse pri uporabi takih kazni.

(67)

Komisija bi morala izvesti oceno izvajanja in izvrševanja te uredbe ter o tem predložiti poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. V poročilu bi morala oceniti prispevek te uredbe k odpravi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, s trga Unije, k boju proti prisilnemu delu ter k sodelovanju med pristojnimi organi in mednarodnemu sodelovanju za odpravo prisilnega dela. Ravno tako bi morala oceniti učinek te uredbe na podjetja, zlasti MSP, in na žrtve ter oceniti splošne stroške in koristi prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom. V poročilu bi morala oceniti tudi usklajenost te uredbe z drugim ustreznim pravom Unije.

(68)

Ta uredba spoštuje pravico do dobrega upravljanja, zapisano v členu 41 Listine, ki med drugim obsega pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene. V tej zvezi bi moral vodilni pristojni organ, ki izvaja preiskavo, zadevne gospodarske subjekte obvestiti o začetku preiskave in njenih morebitnih posledicah. Da se zagotovi pravica do poštenega sojenja, bi morali gospodarski subjekti imeti možnost, da med preiskavo pristojnim organom na zahtevo predložijo informacije v svojo obrambo. Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da od vodilnega pristojnega organa zahtevajo pregled odločb, ki jih zadevajo, ter predložijo nove bistvene informacije. Odločbe pristojnih organov držav članic bi morale biti predmet sodne presoje, predvidene v upoštevnem nacionalnem pravu. Vse odločbe, ki jih sprejme Komisija na podlagi te uredbe, nadzira Sodišče Evropske unije v skladu s členom 263 PDEU.

(69)

Ker cilja te uredbe, in sicer prepovedi gospodarskim subjektom dajanja proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trg Unije in omogočanja njihove dostopnosti na njem ali izvoza z njega, da bi se izboljšalo delovanje notranjega trga, hkrati pa prispevalo k boju proti prisilnemu delu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(70)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –