EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.10.2021

COM(2021) 660 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Spopadanje z naraščajočimi cenami energije:  nabor orodij za ukrepanje in podporo

1.Uvod

Evropska unija se, tako kot mnoge druge regije na svetu, trenutno sooča z velikim porastom cen energije. To povzroča veliko zaskrbljenost državljanov, podjetij, evropskih institucij in vlad po vsej EU.

Porast, ki smo mu priča danes, je predvsem posledica povečanega svetovnega povpraševanja po energiji na splošno in zlasti po plinu, ki je povezano z okrevanjem. Čeprav so se cene energije spreminjale že v preteklosti, se EU danes izvija iz primeža krize zaradi COVID-19. Evropskim gospodinjstvom in podjetjem se obetajo višji računi za energijo v času, ko so bila številna finančno prizadeta zaradi izgube dohodka, ki ji je botrovala pandemija. To lahko negativno vpliva na okrevanje ter njegovo pravičnost in vključevanje. Poleg tega lahko ogrozi podporo energetskemu prehodu in zaupanje vanj, oboje pa je potrebno ne le za preprečevanje katastrofalnih podnebnih sprememb, temveč tudi za zmanjšanje izpostavljenosti EU nestanovitnosti cen fosilnih goriv.

Evropska komisija želi pomagati s prednostno obravnavo neželenega vpliva na gospodinjstva in podjetja. Po tem, ko je prisluhnila državam članicam in Evropskemu parlamentu, je pripravila to sporočilo, da bi uveljavila in podprla ustrezne ukrepe za ublažitev vpliva začasnih dvigov cen energije.

Okvir politike EU že omogoča državam članicam, da nemudoma sprejmejo vrsto ciljno usmerjenih ukrepov za zaščito ranljivih potrošnikov in ublažitev učinkov na industrijo. Večina držav članic je dejansko že napovedala ukrepe za reševanje trenutnih razmer. Sedanji nabor orodij omogoča usklajen pristop za zaščito najbolj ogroženih. Umerjen je skrbno, da bi izpolnil cilj odpravljanja negativnih učinkov nenadnega zvišanja cen in zagotovitve cenovne sprejemljivosti, ne da bi pri tem razdrobil evropski enotni trg energije ali ogrozil naložbe v energetski sektor in prehod na zeleno gospodarstvo. 

Medtem ko oskrba z energijo ni neposredno ogrožena in trgi trenutno pričakujejo, da se bodo veleprodajne cene plina do aprila 2022 stabilizirale na nižji ravni, je pred zimsko sezono potrebno posebno spremljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, ravni njegovega skladiščenja ter ustreznega delovanja trga s plinom. To sporočilo poleg kratkoročnih ukrepov predstavlja tudi obete za usklajene ukrepe, ki jih Komisija namerava sprejeti v srednjeročnem obdobju, da se zagotovi boljša pripravljenost na nihanja cen plina, obenem pa zmanjša odvisnost EU od fosilnih goriv.

2.Cene energije 

Zaradi cenejših goriv, zmanjšanega povpraševanja in hitro rastoče proizvodnje energije iz obnovljivih virov so se veleprodajne cene energije v letu 2019 močno znižale, leta 2020 pa so negativne cene električne energije postale razširjene. Ta padajoči trend se je v tem letu nenadoma obrnil. Veleprodajne cene električne energije so se letno zvišale za 200 % 1 . To pa je povzročilo zvišanje maloprodajnih cen, vendar v precej manjši meri (+9 % povprečja EU do avgusta 2021 2 ).

2.1.Kaj povzroča sedanji porast?

Trenutna rast cen električne energije je predvsem posledica svetovnega povpraševanja po plinu, ki se hitro povečuje s tem, ko se krepi gospodarsko okrevanje. Toda ponudba se ni povečala v takšni meri kot povpraševanje in učinki tega se čutijo ne le v EU, temveč tudi v drugih regijah sveta. Poleg tega so bile opažene manjše količine plina od pričakovanih iz Rusije, kar utesnjuje trg, saj se približuje sezona ogrevanja. Čeprav je družba Gazprom izpolnila dolgoročne pogodbe z evropskimi partnerji, je ponudila malo ali nič dodatnih zmogljivosti za zmanjšanje pritiska na trg plina v EU. K omejitvi oskrbe s plinom je prispevalo tudi zapoznelo vzdrževanje infrastrukture med pandemijo.

Ker so cene zemeljskega plina temeljni dejavnik cen električne energije v večini EU, ta dinamika povzroča večino trenutnega povečanja cen električne energije. Poleg tega so se cene električne energije zvišale tudi zaradi sezonskih vremenskih razmer (nizek vodostaj in šibak veter poleti). To je povzročilo manjšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Evropi.

2.2.Vpliv visokih cen energije

Čeprav so nedavni dvigi cen vplivali na vse, so bila najbolj prizadeta energijsko revna gospodinjstva ter gospodinjstva z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki, saj ta porabijo bistveno večji delež svojih dohodkov za energijo 7 . Komisija pozorno spremlja energijsko revščino. Na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov približno 7 % prebivalstva EU-27, tj. 31 milijonov ljudi, leta 2019 ni moglo ustrezno ogrevati svojih domov, pri čemer so obstajale znatne razlike med dohodkovnimi skupinami in državami članicami. Poleg tega je 6 % prebivalstva EU živelo v gospodinjstvih z zaostalimi plačili položnic za komunalne storitve.

Socialni in distribucijski učinki so odvisni od veljavnih pogodb in regulativnih okvirov, vključno z obstoječimi zaščitnimi ukrepi, ki ščitijo zlasti ranljive in energijsko revne potrošnike. Taki zaščitni ukrepi lahko vključujejo socialne in javne ukrepe politike, vključno s socialnimi tarifami, ter druga sredstva v skladu z notranjim trgom energije EU, zlasti z direktivo o električni energiji 8 in direktivo o zemeljskem plinu 9 , kot tudi smernice Komisije 10 .

Naraščajoče cene plina in električne energije imajo lahko tudi velike posledice za industrijo in MSP. Vpliv visokih cen energije se po sektorjih občuti neenakomerno, saj naraščanje cen ovira proizvodnjo v industrijskih sektorjih, medtem ko je vpliv na storitve bolj omejen. Sedanje razmere dodatno poglabljajo likvidnostne težave nekaterih podjetij, zlasti MSP, po pandemiji COVID-19, pri čemer so bili nekateri sektorji bolj prizadeti od drugih.

Visoke cene energije vplivajo na svetovne in evropske dobavne verige, in sicer na proizvodnjo, zaposlovanje in cene. Energijsko intenzivne industrijske panoge 11 so močno prizadete, kar ponazarja sektor gnojil. Proizvodnja v tem sektorju, ki je močno odvisna od zemeljskega plina kot surovine, je postala nedonosna in se je zato v zadnjih tednih znatno zmanjšala. To pa vpliva na delovna mesta v sektorju. Poleg tega se pričakuje, da bo nižja proizvodnja gnojil začasno povzročila višje cene hrane ali nižje marže za živilsko industrijo.

Zvišanje cen energije ima tudi pomemben in takojšen vpliv na prometni sektor in sektor mobilnosti, saj povzroča višje stroške za voznike, potnike in uporabnike tovornega prometa.

Svetovne visoke cene energije lahko tudi oklestijo oskrbo s surovinami in sestavnimi deli, če se proizvodnja zmanjša. To pa bo začasno vplivalo na različne proizvajalce v EU, ki so odvisni od teh sestavnih delov in surovin, omembe vreden primer tega je, recimo, magnezij v avtomobilski industriji EU.

Kar zadeva makroekonomski učinek, je strm porast cen energije prispeval k višji inflaciji. Po več letih se je zdaj inflacija v EU in številnih drugih razvitih gospodarstvih od začetka leta izrazito povečala. To je mogoče pojasniti predvsem s prehodnimi dejavniki, vključno z vrnitvijo cen nekaterih primarnih proizvodov z njihovih preteklih nizkih ravni na raven pred pandemijo ali višje ter z ozkimi grli pri oskrbi z določenim blagom. Glede na to, da bi ti dejavniki naj bili prehodni, se pričakuje, da se bo inflacija z naslednjim letom spet umirila.

Gospodarstvo EU na splošno okreva hitreje, kot je bilo pričakovano, in ima kratkoročno gledano dobre obete za nadaljnjo rast. Primarni učinki na fiskalne salde bodo odvisni od tega, v kolikšni meri se povečajo davčni prihodki zaradi pobiranja višjega DDV na energente in višjih od pričakovanih prihodkov od dražb pravic do emisije, ter od obsega ukrepov, namenjenih zaščiti končnih porabnikov, zlasti vladnega transferja, namenjenega ranljivim gospodinjstvom, ali znižanja DDV.

2.3.Trendi in pričakovanja

3.Nabor ukrepov za pomoč pri soočanju z izzivom

Trenutni porast cen zahteva hiter in usklajen odziv. Obstoječi pravni okvir EU in njenim državam članicam omogoča, da sprejmejo ukrepe za obravnavo učinkov nenadnih nihanj cen.

3.1.Takojšnji ukrepi za zaščito odjemalcev in podjetij

3.1.1.Nujna dohodkovna podpora in preprečevanje odklopov z omrežja

Komisija bo na podlagi lanskega priporočila o energijski revščini 19  predstavnike držav članic in energetske regulatorje pozvala, naj se zavzamejo za največjo možno zaščito ranljivih odjemalcev. To bo državam članicam omogočilo izmenjavo najboljših praks in boljšo osredotočenost ukrepov na obravnavanje energijske revščine v skladu s sorodnimi politikami EU, kot sta energijska učinkovitost in val prenove.

3.1.2.Obdavčitev

Davki in dajatve zagotavljajo prihodek za nadomestilo najranljivejšim gospodinjstvom in odpravljanje energijske revščine, hkrati pa zagotavljajo spodbude za naložbe v obnovljive vire energije in podpirajo zeleni prehod.

Davki in dajatve 20 na maloprodajne cene električne energije in plina se zelo razlikujejo. V povprečju predstavljajo 41 % cen električne energije gospodinjstev in 30–34 % cen električne energije v industriji ter 32 % cen plina gospodinjstev in 13–16 % cen plina v industriji. Direktiva EU o obdavčitvi energije 21 in direktiva o DDV 22 državam članicam omogočata nekaj prožnosti. Direktiva o obdavčitvi energije državam članicam omogoča oprostitev davka ali uporabo znižane stopnje obdavčitve za električno energijo, zemeljski plin, premog in trdna goriva, ki jih uporabljajo gospodinjstva. Države članice lahko te oprostitve ali znižanja ravni obdavčitve uveljavijo neposredno z diferencirano stopnjo ali vračilom celotnega ali dela zneska obdavčitve. Znižane stopnje morajo biti ciljno usmerjene in ne smejo povzročati izkrivljanj. Države članice se lahko odločijo za uporabo nižjih stopenj DDV za energente, če upoštevajo najnižje stopnje, določene v direktivi EU o DDV 23 , in se posvetujejo z Odborom EU za DDV.

Namen predloga revidirane direktive o obdavčitvi energije, ki je bil predstavljen julija 2021, je posodobiti obdavčitev energije v EU, tako da se jo uskladi s podnebnimi cilji EU in zagotovi socialno pravičnost. Revidirana direktiva bi spodbudila naložbe v obnovljive vire energije in njihovo rabo ter uvedla možnost ciljno usmerjenih izjem v podporo ranljivim in energijsko revnim gospodinjstvom, zlasti med prehodom na čistejši energetski sistem.

3.1.3.Državna pomoč

3.1.4.Okrepitev nadzora trga

Pošteno oblikovanje cen in celovitost evropskega trga ogljika zagotavlja zanesljiv sistem nadzora, ki se uporablja tudi za druge finančne trge 26 . Udeležba finančnih subjektov na trgu ogljika bi morala povečati likvidnost in tako pripomoči k zmanjševanju nestanovitnosti cen in pritiska na njih. Da bi natančneje preučila vzorce trgovalnega vedenja in morebitno potrebo po ciljno usmerjenih ukrepih, bo Komisija prosila ESMA za prvo predhodno oceno do 15. novembra in ji obenem naročila, naj do začetka leta 2022 analizira trgovanje s pravicami do emisije. Komisija bo nato ocenila, ali bi bilo treba za nekatera trgovalna vedenja sprejeti dodatne regulativne ukrepe. 

3.1.5.Sodelovanje z mednarodnimi partnerji

Glede na globalno naravo trenutnega povišanja cen lahko mednarodno sodelovanje na področju dobave, prevoza in porabe zemeljskega plina pomaga ohranjati nadzor nad cenami zemeljskega plina. Komisija je v dialogu z glavnimi državami proizvajalkami in porabnicami zemeljskega plina, da bi olajšala trgovanje z zemeljskim plinom. Namen tega dialoga z našimi mednarodnimi partnerji je povečati likvidnost in prožnost mednarodnega trga plina, da se zagotovi zadostna in konkurenčna oskrba z zemeljskim plinom.

3.2.Srednjeročni ukrepi

Trenutna nepričakovana rast cen osvetljuje nekatere neznanke v prehodu na čisto energijo, ki poteka na svetovni ravni.

EU bi morala na podlagi izkušenj iz te krize razmisliti o ukrepih, ki bodo okrepili pripravljenost na morebitne prihodnje cenovne šoke, okrepili povezovanje in odpornost trga, okrepili moč potrošnikov, izboljšali dostop do cenovno sprejemljive energije in zmanjšali odvisnost od nestanovitnih fosilnih goriv, ne da bi imeli takojšen učinek na trenutne razmere.

3.2.1.Skladiščne zmogljivosti in odporen energetski sistem EU

Komisija namerava decembra 2021 revidirati uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom. V zvezi s tem bi bilo mogoče okrepiti odpornost trga EU s plinom, na primer z določbami za lažji čezmejni dostop do skladiščnih zmogljivosti, tudi za obnovljive in nizkoogljične pline. Komisija bi lahko proučila morebitne koristi tržnih podpornih mehanizmov (npr. z dražbami), da bi zagotovila optimalno uporabo razpoložljivih skladiščnih zmogljivosti za plin. V zvezi s tem je ključnega pomena tudi, da države članice vzpostavijo potrebne tehnične, finančne in pravne ureditve za čezmejno oskrbo s plinom.

Komisija bo proučila tudi možne koristi skupnega javnega naročanja rezervnih zalog plina s strani reguliranih subjektov ali nacionalnih organov, da se omogoči združevanje moči in oblikovanje strateških rezerv. Sodelovanje v shemi skupne nabave bi bilo prostovoljno, shema pa bi morala biti strukturirana tako, da ne bi posegala v delovanje notranjega trga energije in da bi spoštovala pravila o konkurenci.

Komisija bo, kot je napovedala v sporočilu iz aprila 2021, sprejela dopolnilni delegirani akt uredbe EU o taksonomiji, ki bo zajemal dejavnosti, ki še niso zajete v delegiranem aktu EU o podnebni taksonomiji. Ta dopolnilni delegirani akt bo zajemal jedrsko energijo, in sicer ob upoštevanju rezultatov posebnega postopka pregleda, ki poteka v skladu z uredbo o taksonomiji EU. Ta dopolnilni delegirani akt bo torej zajemal tudi zemeljski plin in povezane tehnologije kot prehodne dejavnosti, če bodo v mejah člena 10(2) uredbe o taksonomiji EU. V tem okviru bo obravnavana utemeljenost samoderogacijske klavzule za prehodne dejavnosti. Komisija bo razmislila o zakonodajnem predlogu za podporo financiranju nekaterih gospodarskih dejavnosti, predvsem v energetskem sektorju, vključno s plinom, ki prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na način, ki podpira prehod na podnebno nevtralnost, niso pa upravičene do vključitve v taksonomijo.

Shranjevanje energije je vse bolj ključno za elektroenergetski sektor EU in njegovo trajnostnost. Izkoristiti je treba možnosti kratko- do srednjeročnega (baterije) in dolgoročnega shranjevanja (pretvorba električne energije „power to X“). Povečanje shranjevanja električne energije zlasti podpira vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in ublažitev konične obremenitve. Lahko bi tudi znižalo cene električne energije v času konic, ko proizvajalci, ki uporabljajo fosilna goriva, pogosto določajo ceno. Na to področje je treba usmeriti znatne naložbe. Komisija bo ključne ukrepe EU za podporo razvoju shranjevanja električne energije opredelila kot ključno orodje prilagodljivosti, ki bo zagotovilo enake konkurenčne pogoje in ustrezne gospodarske signale.

Trg električne energije v EU temelji na metodi mejnega oblikovanja cen in na trgu s plačili po klirinški ceni, kar pomeni, da vsakdo prejme enako ceno za električno energijo na veleprodajni ravni. Ker so plinske elektrarne še vedno pogosto potrebne za zadovoljevanje potreb po električni energiji, ima cena plina učinek na stroške proizvodnje električne energije, ta učinek pa je trenutno negativen. Vendar pa obstaja splošno soglasje, da je model mejnega oblikovanja cen najučinkovitejši za liberalizirane trge električne energije in najprimernejši za spodbujanje učinkovitega trgovanja z električno energijo med državami članicami na veleprodajnem trgu. Prilagojen je tudi spodbujanju vključevanja obnovljivih virov energije, ki znižujejo cene zaradi njihovih ničelnih operativnih stroškov.

Čeprav še ni jasnih dokazov, da bi alternativni tržni okvir zagotovil nižje cene in boljše spodbude, bo Komisija Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) zadolžila, da oceni koristi in slabosti sedanje zasnove veleprodajnega trga z električno energijo, med drugim, na primer, ali je ta lahko kos razmeram, ko na trgih s plinom pride do skrajne nestanovitnosti cen, in ali omogoča ukrepe za ublažitev takih razmer, obenem pa lahko zagotavlja stroškovno učinkovit prehod na sistem z nično neto porabo energije, ter da predlaga priporočila, ki jih bo Komisija po potrebi ocenila za nadaljnje ukrepanje. Medtem se bo Komisija povezala z ACER, da bi pripravila predhodno oceno razmer na trgu z električno energijo, o katerih bo poročala do sredine novembra.

Izstop s trga ali stečaj dobavitelja ima lahko za odjemalce negativne posledice, ki jih ne morejo nadzorovati. Naraščajoče cene energije lahko pomenijo nepotreben pritisk zlasti na male dobavitelje, ki ponujajo pogodbe s fiksno ceno. Zato je treba vsem dobaviteljem energije, vključno z malimi, olajšati dostop do finančnih trgov, da bodo lahko zavarovali svoje pogodbe pred gibanjem cen v prihodnosti. Da bi jim to omogočili, zakonodaja EU priznava, da lahko države članice imenujejo zasilnega dobavitelja. Vendar je pomembno tudi, da to ne ustvarja moralnega tveganja, tj. zaščite dobaviteljev pred njihovimi poslovnimi odločitvami na račun vseh odjemalcev. V povezavi z ukrepi za izboljšanje dostopa malih dobaviteljev do dolgoročnih trgov bo Komisija pojasnila pravila za zaščito odjemalcev pred stečajem posameznih dobaviteljev in delovanje sistemov zasilnih dobaviteljev.

3.2.3.Okrepitev naložb v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost

Nove tehnologije in digitalizacija zagotavljajo nove možnosti za prožnost na strani povpraševanja. Komisija bo začela delo v zvezi z omrežnim kodeksom za odpravo regulativnih ovir za razvoj prožnosti na strani povpraševanja v začetku leta 2022.

Komisija je nedavno predlagala pregled smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo, da bi se povečale možnosti držav članic za dodelitev finančne podpore za varstvo podnebja in razogljičenje celotnega gospodarstva. Nova pravila, ki naj bi začela veljati naslednje leto, bodo zmanjšala uporabo fosilnih goriv, preprečila nasedle naložbe in omogočila uvedbo shem za financiranje novih tehnologij, kot sta shranjevanje in skladiščenje ter obnovljivi vodik, in olajšala financiranje ukrepov za energijsko učinkovitost.

4.Zaključek

Ukrepi, opisani v tem sporočilu, so namenjeni odzivu na trenutni skokovit porast cen energije, prav tako pa bodo prispevali k doseganju socialno pravičnega in trajnostnega energetskega prehoda. Komisija bo v prihodnjih mesecih pozorno spremljala razmere.

Države članice lahko ukrepajo in že sprejemajo številne ukrepe, povezane z obdavčitvijo, neposredno dohodkovno podporo ter drugimi dobro ciljno usmerjenimi in časovno omejenimi ukrepi za kratkoročno odpravo težav, ki jih povzroča dvig cen za nekatere. Na ravni EU je mogoče srednjeročno izvesti številne dodatne ukrepe v zvezi s shranjevanjem in skladiščenjem, povezovanjem trgov in energetskimi skupnostmi, da se zagotovijo odpornejši trgi energije, ki bodo bolje pripravljeni na nestanovitnost in izzive prehoda. Napredek na področju energijske učinkovitosti in ukrepi za posodobitev energetskega sistema bodo na dolgi rok znižali račune za energijo.

Evropska energetska, okoljska in podnebna politika, financiranje, ki je na voljo v okviru različnih programov EU, ter nedavni predlogi Komisije „Pripravljeni na 55“ so namenjeni dolgoročni vzpostavitvi trajnostnega energetskega sektorja. Evropska unija je odločno zavezana prehodu na podnebno nevtralnost in razogljičenju energetskega sistema, tako da fosilna goriva nadomesti z energijo iz obnovljivih virov in posledično zmanjša našo odvisnost od uvoza energije.

Jasne zaveze za naložbe v podnebno nevtralne energetske rešitve v državah članicah bodo pomagale zmanjšati nestanovitnost cen energije ter neravnovesja v ponudbi in povpraševanju po energiji, ki so posledica gibanj mednarodnih cen fosilnih goriv in drugih zunanjih dejavnikov. So bistvenega pomena za ohranjanje cenovno dostopne energije za vse odjemalce.

Uspešen prehod na zeleno gospodarstvo ne bo vodil le v prehod na čisto energijo, temveč tudi v večjo energijsko učinkovitost in raznoliko rabo. Nedavni dogodki v celoti potrjujejo zavezo EU, da bo znatno zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov in porabo fosilnih goriv. Ukrepe je treba pospešiti tako na regulativni strani kot tudi na strani naložb. Prehod na čisto energijo je najboljše zavarovanje pred cenovnimi pretresi, kot je ta, s katerim se danes sooča EU. Čas je, da se podvizamo.

(1)

      V primerjavi s povprečno ceno v letu 2019 so se cene na začetku oktobra 2021 zvišale za 166 % za referenčni trg EP5 (DE, ES, FR, NL) in Nordpool (NO, DK, FI, SE, EE, LT, LV).  

(2)

      VaasaETT (https://www.vaasaett.com/).

(3)

     Od januarja 2021 do septembra 2021 se je cena v okviru ETS zvišala za približno 30 EUR/tCO2, kar pomeni povišanje stroškov za približno 10 EUR/MWh za električno energijo, proizvedeno iz plina (ob predpostavki 50-odstotne učinkovitosti), in približno 25 EUR/MWh za električno energijo, proizvedeno iz premoga (ob predpostavki 40-odstotne učinkovitosti). To razliko jasno odtehta opaženo zvišanje cene plina za približno 45 EUR/MWh v istem obdobju, kar pomeni dodatne stroške proizvodnje električne energije v višini približno 90 EUR/MWh.

(4)

     Člen 29a direktive o ETS določa, da če cena pravic v več kot šestih zaporednih mesecih preseže trikratno povprečno ceno pravic na evropskem trgu ogljika v prejšnjih dveh letih, Komisija takoj skliče sestanek odbora z državami članicami, na katerem se razpravlja o morebitnih ukrepih.

(5)

     Zemeljski plin se lahko uvaža v EU po plinovodih iz svojega vira ali pa se prevaža v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). Plin je treba skladiščiti, da se uravnotežijo nihanja dnevnega in sezonskega povpraševanja. To zagotavlja tudi oskrbo s plinom v primeru motenj v oskrbi ali posebej velikega povpraševanja. Glavna prednost skladiščenega plina je, da je na voljo v bližini potrošnikov in da ga je mogoče dobaviti brez zamud.

(6)

     Nafta (97 %), premog (44 %) in plin (90 %).

(7)

     V obdobju COVID-19 se je stopnja energijske revščine v letu 2020 glede na prejšnje leto povečala v osmih državah članicah (od 21, za katere so na voljo podatki), v 13 pa se je zmanjšala, vključno s petimi državami članicami, ki so v letu 2019 imele stopnje nad 15 % (Bolgarija, Grčija, Ciper, Litva in Portugalska).

(8)

     Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU.

(9)

     Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES.

(10)

     Glej Priporočilo Komisije (EU) 2020/1563 z dne 14. oktobra 2020 o energijski revščini.

(11)

     Stroški energije predstavljajo znaten del proizvodnih stroškov v nekaterih podsektorjih, npr. 71 % proizvodnih stroškov gnojil, 40 % primarnega aluminija, 31 % cinka in 25 % ravnega stekla.

(12)

     Nizozemski indeks terminskih pogodb na plin TTF Gas Futures, ki trenutno znaša približno 90 EUR/MWh, ima aprila 2022 ceno približno 50 EUR/MWh.

(13)

     Leto vnaprej: 42 EUR/MWh, dve leti vnaprej: 35 EUR/MWh, tri leta vnaprej: 32 EUR/MWh

(14)

     Trenutne ravni skladiščenja plina v EU so malo nad 75 %, kar je pod povprečjem v zadnjih 10 letih, ki je znašalo 90 %. Od 3. oktobra 2021. 

(15)

     Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010. 

(16)

     Medtem ko bi morali skladi sistema ETS podpirati predvsem nadaljnje zmanjšanje emisij, zlasti z naložbami v ukrepe za energijsko učinkovitost, energetski prehod in inovacije na področju čistih tehnologij, člen 10(3) direktive o EU ETS (Direktiva 2009/29/ES) določa, da lahko države članice uporabijo prihodke od prodaje pravic za zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom. 

(17)

     Zakonodaja EU dovoljuje regulirane maloprodajne cene energijsko revnih in ranljivih gospodinjstev le v izjemnih razmerah in pod strogimi pogoji. Regulirane cene izkrivljajo naložbene signale v proizvodnji in ohromijo odjemalce.

(18)

     Posebni ukrepi zaradi COVID-19 za zaščito ranljivih odjemalcev: Nacionalne vlade in energetski regulatorji so uvedli začasne ustavitve odklopa zaradi neplačevanja računov za energijo. Poleg vladnih ukrepov so številna energetska podjetja po vsej EU sprejela prostovoljne pobude za podporo odjemalcem, kot so plačilne ureditve in politika brez odklopa.

(19)

     Priporočilo Komisije (EU) 2020/1563 z dne 14. oktobra 2020 o energijski revščini.

(20)

     Takšni davki in dajatve vključujejo zlasti trošarine na energente in električno energijo ter davek na dodano vrednost (DDV), ki so usklajeni na ravni EU, pa tudi druge domače okoljske davke in dajatve za financiranje naložb v obnovljive vire energije, ki so potrebne za zeleni prehod.

(21)

.    Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije.

(22)

     Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

(23)

.    Pravni okvir o stopnjah DDV trenutno pregleduje Svet.

(24)

.     V skladu z uredbami o skupinskih izjemah in smernicami o državni pomoči bi bilo treba vse državne ukrepe določiti na pregleden in nediskriminatoren način ter na podlagi objektivnih in sorazmernih meril.

(25)

     Poslovno ravnanje pomeni, da lahko družbe samostojno sprejemajo svoje odločitve, ne da bi bile z zakoni prisiljene ravnati na določen način. 

(26)

     Trg nadzorujejo finančni regulatorji 27 držav članic pod vodstvom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(27)

     COM/2020/823 final, Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148.

(28)

      https://ec.europa.eu/info/news/commission-publishes-report-barriers-eu-retail-energy-markets-2021-feb-23_en .

(29)

     COM/2021/550 final. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti.

(30)

   Če morajo nekatere neprilagodljive elektrarne še naprej proizvajati energijo kljub negativnim cenam.

(31)

     Ocenjuje se na primer, da je bil porast električne energije iz obnovljivih virov v sicer enakih razmerah odgovoren za 24-odstotno znižanje promptnih cen električne energije v Nemčiji v obdobju 2008–2015 in za 35-odstotno znižanje na Švedskem v obdobju 2010–2015 (Hirth, 2018).

(32)

     IRENA, Power Generation Costs in 2020 (Stroški proizvodnje električne energije v letu 2020). 

(33)

     Odhodki, sporočeni za mehanizem za okrevanje in odpornost, so ocene Komisije, ki temeljijo na podatkih iz spremljanja podnebnih ukrepov, objavljenih v okviru analiz načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih je opravila Komisija. Sporočeni znesek zajema 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih je Komisija ocenila in odobrila do 5. oktobra. Ta znesek se bo še spremenil, ko bo ocenjenih več načrtov.

(34)

      https://ec.europa.eu/energy/topics/infrastructure/projects-common-interest_en . 

(35)

   https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-169-2014-INIT/sl/pdf.