EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.6.2017

COM(2017) 289 final

2017/0116(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varstvu konkurence v zračnem prevozu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 868/2004

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 182 final}
{SWD(2017) 183 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Liberalizacija in deregulacija mednarodnega zračnega prevoza sta spodbudili doslej največjo konkurenco na trgu Unije in na svetovni ravni. Svetovna konkurenca naj bi se še povečala v prihodnjih letih, in sicer naj bi se mednarodno letalstvo povečevalo za približno 5 % letno do leta 2030 4 .

Ker ni mednarodnega okvira, ki bi določal pogoje v zvezi s konkurenco med letalskimi prevozniki 5 , se lahko prakse glede obravnavanja letalskih prevoznikov med državami razlikujejo in vplivajo na konkurenco. To ne velja znotraj Unije, v kateri pravila EU zagotavljajo, da imajo vsi prevozniki, evropski in neevropski, enake pravice in enako možnost za dostop do storitev, povezanih z zračnim prevozom. Vendar je tako morda v nekaterih tretjih državah, kjer lahko imajo letalski prevozniki iz teh tretjih držav zaradi diskriminatornih praks in subvencij 6 neupravičeno konkurenčno prednost. Komisija priznava, da morajo „[l]etalski prevozniki iz EU [...] za svojo konkurenčnost [...] poskrbeti predvsem sami“ in še naprej prilagajati svoje proizvode in poslovne modele prevladujočim pogojem na trgu, vendar je „[e]nako pomembno [...], da tako znotraj kot zunaj EU konkurence ne izkrivljajo nepoštene prakse“ 7 ter da ta temelji na odprtosti, vzajemnosti in pravičnosti.

Nepoštene prakse, če se dopušča njihovo izvajanje, lahko dolgoročno privedejo do prevladujočega ali celo monopolnega položaja na letalskem trgu, kar pomeni manjšo izbiro, slabšo povezljivost in višje cene za državljane EU.

Zato mora biti Unija, kadar sta ogroženi njena povezljivost in konkurenčnost, zmožna učinkovito ukrepati, da bi zagotovila odprt in konkurenčen trg.

Pošteni konkurenčni pogoji med letalskimi prevozniki se lahko obravnavajo v okviru sporazumov o zračnem prevozu ali zračnem prometu. Vendar večina sporazumov o zračnem prevozu ali zračnem prometu s tretjimi državami za zdaj ne zagotavlja ustreznih pravil.

Ta vprašanja naj bi obravnavala Uredba (ES) št. 868/2004 8 z enostranskim ukrepom Unije. Vendar se ta instrument nikoli ni uporabljal, poleg tega pa je zaradi nekaterih njegovih značilnosti zelo malo verjetno, da se bo kdaj (konkretno) uporabljal. Unija zato nima nobenega učinkovitega instrumenta za zagotavljanje poštene konkurence med letalskimi prevozniki Unije in letalskimi prevozniki iz tretjih držav. Uredba (ES) št. 868/2004 se poleg subvencioniranja uporablja izključno za t. i. nepošteno prakso oblikovanja cen. Ta je lahko prisotna le, kadar prevoznik iz tretje države zaračunava „letalske prevoznine, ki so toliko nižje od tistih, ki jih ponujajo konkurenčni letalski prevozniki Skupnosti, da povzročijo škodo“, kar pa je težko dokazati. Za ugotovitev „nepoštene prakse oblikovanja cen“ se zahteva tudi, da je prevoznik iz tretje države prejel nekomercialno korist, vendar obstoj take koristi sam po sebi ni dovolj za ukrepanje Unije. Poleg tega Uredba (ES) št. 868/2004 ne zagotavlja namenskega notranjega postopka EU v zvezi z obveznostmi iz sporazumov o zračnem prevozu ali zračnem prometu, katerih pogodbenica je Unija in ki naj bi zagotovili pošteno konkurenco, tj. kadar so bile take obveznosti kršene. Pravila v zvezi z začetkom preiskave so precej stroga. Ustrezna pravica do pritožbe Komisiji je omejena zlasti na „industrijo Skupnosti“, ki je opredeljena kot „vs[i] letalsk[i] prevoznik[i] Skupnosti, ki skupaj izvajajo podoben zračni prevoz, ali tist[i] izmed njih, katerih skupinski delež predstavlja večinski del v celotni ponudbi takšnega prevoza v Skupnosti“. Niti države članice niti posamezni letalski prevozniki sami po sebi nimajo pravice do pritožbe.

Komisija je v svojem sporočilu o letalski strategiji za Evropo 9 izrazila namero o presoji učinkovitosti Uredbe (ES) št. 868/2004, da bi jo revidirala ali nadomestila z učinkovitejšim instrumentom, ki bi zagotovil poštene konkurenčne pogoje za vse prevoznike in s tem povezljivost v Unijo in iz nje. V letalski strategiji je poudarjen tudi pomen nadaljnjih pogajanj o določbah glede poštene konkurence v dvostranskih sporazumih EU in držav članic o letalstvu ter sočasnega napredka na večstranski ravni in izboljšanja učinkovitosti tega instrumenta.

Cilj, da se Uredba (ES) št. 868/2004 revidira ali nadomesti, je napovedal Svet, ki je v svojih sklepih z dne 20. decembra 2012 10 priznal, da se je za Uredbo (ES) št. 868/2004 izkazalo, da „nezadovoljivo obravnava posebnosti letalskega sektorja“, in podprl „namero Komisije, da [...] preuči možnosti za učinkovitejši instrument za zaščito odprte in poštene konkurence in da na tej osnovi predstavi predlog za revizijo ali nadomestitev Uredbe (ES) št. 868/2004“.

S tem pristopom se strinja Evropski parlament, ki je pozval, „naj se pregleda [veljavna] Uredba št. 868/2004, da bi zaščitili pošteno konkurenco v zunanjih odnosih EU na področju letalstva in okrepili konkurenčni položaj letalske industrije EU ter zagotovili vzajemnost in odpravili nepoštene prakse [...] 11 “.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta pobuda temelji na členu 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedena določba dovoljuje sprejetje vseh ustreznih predpisov za zračni promet in je že bila podlaga za sprejetje Uredbe (ES) št. 868/2004 14 .

•Subsidiarnost

•Sorazmernost

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Ocena učinka

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Predstavitev predloga

2017/0116 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varstvu konkurence v zračnem prevozu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 868/2004

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 17 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 18 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Letalstvo ima ključno vlogo v gospodarstvu Unije. Je močno gonilo gospodarske rasti, delovnih mest, trgovine in mobilnosti. V preteklih desetletjih je rast storitev zračnega prevoza pomembno prispevala k izboljšanju povezljivosti v Uniji in s tretjimi državami ter je pomemben dejavnik, ki omogoča gospodarstvo Unije na splošno.

(2)Letalski prevozniki Unije so v središču svetovnega omrežja, ki Evropo povezuje od znotraj in s preostalim svetom. Omogočiti bi jim bilo treba, da letalskim prevoznikom iz tretjih držav konkurirajo v okolju odprte in poštene konkurence med vsemi letalskimi prevozniki. To bi prispevalo k ohranjanju pogojev, ki omogočajo visoko stopnjo povezljivosti Unije.

(3)Poštena konkurenca je pomembno splošno načelo pri opravljanju mednarodnih storitev zračnega prevoza. To načelo je priznano zlasti v Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija), v kateri je v preambuli priznana potreba po tem, da storitve mednarodnega letalskega prevoza temeljijo na „enakih možnostih“. Člen 44 Čikaške konvencije določa tudi, da bi si morala Mednarodna organizacija civilnega letalstva prizadevati za spodbujanje razvoja mednarodnega zračnega prevoza, da se vsem državam pogodbenicam zagotovi „poštena priložnost za upravljanje mednarodnih letalskih prevoznikov“ in „prepreči diskriminacija med državami pogodbenicami“.

(4)Načelo poštene konkurence je dobro uveljavljeno v Uniji, kjer se za prakse, ki izkrivljajo trg, uporablja veljavno pravo Unije, ki zagotavlja enake možnosti in poštene konkurenčne pogoje vsem letalskim prevoznikom, evropskim in neevropskim, ki opravljajo lete v Uniji.

(5)Vendar načela poštene konkurence kljub stalnim prizadevanjem nekaterih tretjih držav in Unije še niso bila opredeljena s posebnimi večstranskimi pravili, zlasti v okviru sporazumov Mednarodne organizacije civilnega letalstva ali Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO), saj so storitve zračnega prevoza večinoma izključene z njihovega področja uporabe 19 .

(6)Zato bi bilo treba okrepiti prizadevanja v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva in STO, da bi se dejavno podprlo oblikovanje mednarodnih pravil, ki zagotavljajo poštene konkurenčne pogoje med vsemi letalskimi prevozniki.

(7)Pošteno konkurenco med letalskimi prevozniki bi bilo treba po možnosti obravnavati v okviru sporazumov o zračnem prevozu ali zračnem prometu s tretjimi državami. Vendar večina sporazumov o zračnem prevozu ali zračnem prometu, ki jih Unija in/ali države članice sklenejo s tretjimi državami, za zdaj ne zagotavlja ustreznih pravil. Zato bi bilo treba okrepiti prizadevanja v pogajanjih za vključitev določb glede poštene konkurence v veljavne in prihodnje sporazume o zračnem prevozu ali zračnem prometu s tretjimi državami.

(8)Poštena konkurenca med letalskimi prevozniki se lahko zagotovi tudi z ustrezno zakonodajo Unije, kot sta Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 20 in Direktiva Sveta 96/97/ES 21 . Kolikor poštena konkurenca predvideva varstvo letalskih prevoznikov Unije pred nekaterimi praksami, ki jih sprejmejo tretje države ali prevozniki iz tretjih držav, to vprašanje trenutno obravnava Uredba (ES) št. 868/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 22 . Vendar se je za Uredbo (ES) št. 868/2004 izkazalo, da ni dovolj učinkovita, kar zadeva njen temeljni splošni namen zagotavljanja poštene konkurence. To je posledica zlasti nekaterih njenih pravil, ki se nanašajo predvsem na opredelitev zadevnih praks, razen subvencioniranja, in zahteve v zvezi z začetkom in izvajanjem preiskav. Poleg tega Uredba (ES) št. 868/2004 ne zagotavlja namenskega notranjega postopka Unije v zvezi z obveznostmi iz sporazumov o zračnem prevozu ali zračnem prometu, katerih pogodbenica je Unija in ki naj bi zagotovili pošteno konkurenco. Zaradi števila in pomena sprememb, ki bi bile potrebne za odpravo te težave, je primerno Uredbo (ES) št. 868/2004 nadomestiti z novim aktom.

(9)Še vedno je potrebna zakonodaja, ki je učinkovita, sorazmerna in ima odvračilni učinek, da se ohranijo pogoji, ki omogočajo visoko stopnjo povezljivosti Unije, in zagotovi poštena konkurenca z letalskimi prevozniki iz tretjih držav. Komisijo bi bilo zato treba pooblastiti za izvajanje preiskave in sprejetje ukrepov, kadar je potrebno. Taki ukrepi bi morali biti na voljo, kadar so kršene ustrezne obveznosti iz sporazuma, katerega pogodbenica je Unija, ali kadar prakse, ki vplivajo na konkurenco, letalskim prevoznikom Unije povzročajo ali bi lahko povzročale škodo.

(10)Kadar je Unija pogodbenica sporazuma o zračnem prevozu ali zračnem prometu s tretjo državo, bi bilo treba kršitev mednarodnih obveznosti iz sporazuma odpraviti v okviru tega sporazuma, zlasti z uporabo določbe glede poštene konkurence, kadar ta obstaja, in po potrebi reševanjem sporov.

(11)Da bi bila Komisija ustrezno obveščena o morebitnih elementih, ki upravičujejo začetek preiskave, bi morala imeti vsaka država članica, vsak prevoznik Unije ali vsako združenje letalskih prevoznikov Unije pravico do vložitve pritožbe.

(12)Zagotoviti je treba, da se lahko preiskava razširi na največje možno število ustreznih elementov. Komisiji bi bilo treba zato in na podlagi privolitve zadevne tretje države in zadevnega subjekta iz tretje države omogočiti, da izvede preiskave v tretjih državah. Iz istih razlogov in v ta namen bi bilo treba zagotoviti, da države članice po svojih najboljših močeh podprejo Komisijo. Komisija bi morala končati preiskavo na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov.

(13)Kadar se preiskava, ki jo izvede Komisija, nanaša na operacije iz sporazuma o zračnem prevozu ali zračnem prometu s tretjo državo, Unija pa ni njegova pogodbenica, je treba zagotoviti, da je Komisija seznanjena z vsakim postopkom, ki ga zadevna država članica namerava izvesti ali ga izvaja na podlagi takega sporazuma in se nanaša na stanje, ki je predmet preiskave Komisije. Države članice bi zato morale ustrezno obveščati Komisijo.

(14)Določiti je treba pogoje, pod katerimi bi se moral končati postopek, z uvedbo izravnalnih ukrepov ali brez njihove uvedbe.

(15)Postopek se ne bi smel začeti ali pa bi se moral končati brez izravnalnih ukrepov na podlagi te uredbe, kadar bi bilo njihovo sprejetje v nasprotju z interesom Unije, ob upoštevanju njihovega učinka na druge osebe, zlasti potrošnike ali podjetja v Uniji. Postopek bi se moral končati brez ukrepov tudi, kadar zahteve za take ukrepe niso ali niso več izpolnjene.

(16)Kadar so kršene veljavne mednarodne obveznosti, bi morali vsi izravnalni ukrepi sami po sebi temeljiti na aktu, ki vsebuje take obveznosti, ali pravilih in načelih mednarodnega javnega prava. Da bi se ohranila celovitost navedenih aktov, bi se lahko vsak tak ukrep sprejel šele po zaključku postopkov iz teh aktov.

(17)Ugotovitve glede škode ali nevarnosti škode zadevnim letalskim prevoznikom Unije bi morale obsegati stvarno oceno stanja, zato bi morale temeljiti na vseh ustreznih dejavnikih, zlasti tistih, ki se nanašajo na položaj navedenih prevoznikov in na splošni položaj prizadetega trga zračnih prevozov.

(18)Zaradi upravne učinkovitosti in morebitnega zaključka brez ukrepov bi moralo biti mogoče, da se začasno prekine postopek, kadar zadevna tretja država ali zadevni subjekt iz tretje države sprejme odločne ukrepe za odpravo zadevne prakse, ki vpliva na konkurenco, oziroma škode ali nevarnosti škode, ki izhaja iz nje.

(19)Izravnalni ukrepi v zvezi s praksami, ki vplivajo na konkurenco, so namenjeni odpravi škode, ki nastane ali bi lahko nastala zaradi navedenih praks. Zato bi morali biti v obliki finančnih dajatev ali drugih ukrepov, ki predstavljajo izmerljiv denarni vložek in s katerimi se lahko doseže enak učinek. To lahko vključuje ukrepe, ki obsegajo začasno opustitev koncesij, storitev, ki jih je treba opraviti, ali drugih pravic letalskega prevoznika iz tretje države, če se s tem ne krši sporazum o zračnem prevozu ali zračnem prometu, sklenjen z zadevno tretjo državo. Zaradi skladnosti z načelom sorazmernosti bi morale biti vse vrste ukrepov omejene na tisto, kar je potrebno za odpravo ugotovljene škode ali nevarnosti škode.

(20)V skladu z istim načelom bi morali izravnalni ukrepi v zvezi s praksami, ki vplivajo na konkurenco, veljati le tako dolgo in v takem obsegu, kot je to potrebno zaradi take prakse in škode ali nevarnosti škode, ki izhaja iz nje. Kadar okoliščine to dopuščajo, bi bilo zato treba zagotoviti pregled.

(21)Primeri, ki se preiskujejo na podlagi te uredbe, in njihov potencialni učinek na države članice se lahko razlikujejo glede na okoliščine. Zato se lahko izravnalni ukrepi, odvisno od primera, uporabljajo za eno ali več držav članic ali pa so omejeni na posebno geografsko območje.

(22)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 23 .

(23)Ker države članice cilja te uredbe, in sicer učinkovitega varstva, ki je enako za vse prevoznike Unije ter temelji na enotnih merilih in postopkih, pred kršitvijo veljavnih mednarodnih obveznosti in pred škodo ali nevarnostjo škode enemu ali več letalskim prevoznikom Unije, ki jo povzročijo prakse, ki vplivajo na konkurenco in so jih sprejele tretje države ali subjekti iz tretjih držav, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(24)Ker ta uredba nadomešča Uredbo (ES) št. 868/2004, bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.Ta uredba določa pravila o preiskavah, ki jih izvaja Komisija, in sprejetju izravnalnih ukrepov, povezanih s kršitvijo veljavnih mednarodnih obveznosti in praksami, ki vplivajo na konkurenco med letalskimi prevozniki Unije in drugimi letalskimi prevozniki ter povzročajo ali bi lahko povzročile škodo letalskim prevoznikom Unije.

2.Ta uredba velja brez poseganja v člen 12 Uredbe (EGS) št. 95/93 in člen 20 Direktive 96/67/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)„letalski prevoznik“ pomeni letalskega prevoznika, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 24 ;

(b)„storitev zračnega prevoza“ pomeni let ali serijo letov za prevoz potnikov, tovora ali poštnih pošiljk za plačilo ali najemnino;

(c)„veljavne mednarodne obveznosti“ pomenijo vsako obveznost iz mednarodnega sporazuma o zračnem prevozu ali zračnem prometu, katerega pogodbenica je Unija, ali vsako določbo o storitvah zračnega prevoza, ki je vključena v trgovinski sporazum, katerega pogodbenica je Unija, in povezana s praksami, ki lahko vplivajo na konkurenco, ali drugim ravnanjem, ki je upoštevno za konkurenco med letalskimi prevozniki;

(d)„zainteresirana stran“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali vsak uradni organ, ne glede na to, ali je pravna oseba ali ne, ki ga bo verjetno precej zanimal izid postopka;

(e)„subjekt iz tretje države“ pomeni vsako fizično ali pravno pridobitno ali nepridobitno osebo ali vsak uradni organ, ki je pravna oseba ali ne in v pristojnosti tretje države, ne glede na to, ali ga nadzira vlada tretje države ali ne, ter je neposredno ali posredno vključen v storitve zračnega prevoza ali povezane storitve ali zagotavljanje infrastrukture ali storitev, ki se uporabljajo za opravljanje storitev zračnega prevoza ali povezanih storitev;

(f)„prakse, ki vplivajo na konkurenco“ pomenijo diskriminacijo in subvencije;

(g)„diskriminacija“ pomeni vsakršno razlikovanje brez objektivne utemeljitve v zvezi z dobavo blaga ali storitev, vključno z javnimi storitvami, ki se uporabljajo za opravljanje storitev zračnega prevoza, ali v zvezi z njihovo obravnavo s strani javnih organov, ki so pomembni za take storitve (vključno s praksami, ki so povezane z navigacijsko ali letališko infrastrukturo in storitvami, gorivom, zemeljsko oskrbo, varnostjo, računalniškimi rezervacijskimi sistemi, dodeljevanjem slotov, pristojbinami in uporabo druge infrastrukture ali storitev, ki se uporabljajo za opravljanje storitev zračnega prevoza);

(h)„subvencija“ pomeni finančni prispevek, ki:

(I)ga dodeli vlada ali druga javna organizacija tretje države v kateri koli od naslednjih oblik:

(1)praksa vlade ali druge javne organizacije, ki vključuje neposreden prenos sredstev, potencialen neposreden prenos sredstev ali obveznosti (kot so nepovratna sredstva, posojila, infuzije lastniškega kapitala, jamstva za posojila, pobot izgub iz poslovanja ali nadomestilo za finančna bremena, ki jih naložijo javni organi);

(2)vlada ali druga javna organizacija se odreče prihodkom, do katerih je drugače upravičena, ali pa teh prihodkov ne izterja (kot so ugodnejša davčna obravnava ali davčne spodbude, kot je zmanjšanje obračunanega davka);

(3)vlada ali druga javna organizacija, vključno s podjetji pod javnim nadzorom, zagotovi oziroma nabavi blago ali storitve;

(4)vlada ali druga javna organizacija izvede plačila v mehanizem financiranja ali za izvedbo ene ali več vrst nalog iz točk (1), (2) in (3), ki so običajno v pristojnosti vlade, pooblasti zasebni organ ali pa mu tako izvedbo odredi, pri čemer se ta v praksi ne razlikuje od dejavnosti, ki jo sicer opravljajo vlade;

(II)prinaša ugodnost;

(III)je po zakonu ali dejansko omejen na subjekt ali industrijo ali skupino subjektov ali industrij v pristojnosti organa, ki je dodelil subvencijo;

(i)„letalski prevoznik Unije“ pomeni letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je država članica podelila v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008.

Poglavje II

Splošne določbe o postopku

Člen 3

Začetek postopka

1.Preiskava se začne na podlagi pisne pritožbe, ki jo država članica, letalski prevoznik Unije ali združenje letalskih prevoznikov Unije predloži v skladu z odstavkom 2, ali na pobudo Komisije, če obstajajo dokazi prima facie o:

(a)kršitvi veljavnih mednarodnih obveznosti ali

(b)obstoju vseh naslednjih okoliščin:

(I)prakse, ki vpliva na konkurenco in jo je sprejela tretja država ali subjekt iz tretje države;

(II)škode ali nevarnosti škode enemu ali več letalskim prevoznikom Unije;

(III)vzročne povezave med domnevno prakso in domnevno škodo ali nevarnostjo škode.

2.Pritožnik vključi dokaze prima facie o enem od primerov iz odstavka 1.

3.Komisija čim bolj preuči natančnost in primernost elementov, ki so bili predloženi v pritožbi ali jih je imela na voljo, da bi ugotovila, ali obstajajo zadostni dokazi, ki bi upravičili uvedbo preiskave v skladu z odstavkom 1.

4.Komisija se lahko odloči, da ne začne preiskave, kadar bi bilo sprejetje ukrepov v skladu s členom 10 ali 13 v nasprotju z interesom Unije ali kadar meni, da dejstva, predložena v pritožbi, ne odpirajo sistemskega vprašanja ali bistveno ne vplivajo na enega ali več letalskih prevoznikov Unije.

5.Kadar predloženi dokazi ne zadoščajo za namene odstavka 1, Komisija pritožnika o nezadostnosti obvesti v 60 dneh od datuma vložitve pritožbe. Pritožnik ima na voljo 30 dni za predložitev dodatnih dokazov. Kadar pritožnik tega ne stori v navedenem roku, se lahko Komisija odloči, da ne bo začela preiskave.

6.Komisija se o začetku preiskave v skladu z odstavkom 1 odloči v šestih mesecih po vložitvi pritožbe.

7.Komisija ob upoštevanju odstavka 4, kadar meni, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek preiskave, sprejme naslednje ukrepe:

(a)začne postopek;

(b)objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije; v obvestilu se napove začetek preiskave, opredelijo njen obseg, veljavne mednarodne obveznosti, ki naj bi bile kršene, ali tretja država ali subjekt iz tretje države, ki je domnevno vpleten v prakse, ki vplivajo na konkurenco, domnevna škoda ali nevarnost škode in zadevni letalski prevozniki Unije ter določi rok, v katerem se lahko zainteresirane strani javijo, pisno predstavijo svoja mnenja, predložijo informacije ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo;

(c)o začetku preiskave uradno obvesti predstavnike zadevne tretje države in zadevnega subjekta iz tretje države;

(d)o začetku preiskave obvesti pritožnika in odbor iz člena 15.

8.Če se pritožba umakne pred začetkom preiskave, se šteje, da ni bila vložena. To ne posega v pravico Komisije, da preiskavo začne na lastno pobudo v skladu z odstavkom 1.

Člen 4

Preiskava

1.Po začetku postopka Komisija začne preiskavo.

2.Namen preiskave je ugotoviti eno od naslednjega:

(a)ali so bile kršene veljavne mednarodne obveznosti;

(b)ali je praksa, ki vpliva na konkurenco in jo je sprejela tretja država ali subjekt iz tretje države, povzročila škodo zadevnim letalskim prevoznikom Unije ali bi jim jo lahko povzročila.

3.Komisija lahko zahteva vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za preiskavo, in preveri točnost informacij, ki jih je prejela ali zbrala pri zadevnih letalskih prevoznikih Unije ali pri zadevni tretji državi ali zadevnem subjektu iz tretje države.

4.Komisija lahko od držav članic zahteva, da jo podprejo pri preiskavi, države članice pa sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se take zahteve izpolnijo. Podpora, ki se zahteva od držav članic, lahko zajema zagotavljanje informacij in njihovo analizo ter pomoč pri preverjanjih, inšpekcijskih pregledih in preiskavah.

5.Če se zdi potrebno, lahko Komisija izvede preiskave na ozemlju zadevne tretje države, če sta bila vlada zadevne tretje države in zadevni subjekt iz tretje države o tem uradno obveščena in sta s tem soglašala.

6.Strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, se zaslišijo, če so pisno zahtevale zaslišanje in pri tem navedle, da so zainteresirane strani.

7.Pritožniki, zainteresirane strani, zadevne države članice in predstavniki zadevne tretje države ali zadevnega subjekta iz tretje države imajo vpogled v vse informacije, ki so bile Komisiji dane na voljo, razen internih dokumentov, namenjenih Komisiji in upravnim organom, če take informacije niso zaupne v smislu člena 6 in so za vpogled pisno zaprosili Komisijo.

Člen 5

Sodelovanje z državami članicami pri postopkih v zvezi s primeri, ki spadajo pod poglavje IV

1.Kadar Komisija namerava začeti postopek v skladu s členom 3 in zadevne storitve zračnega prevoza ureja sporazum o zračnem prevozu ali zračnem prometu, sklenjen med eno ali več državami članicami in tretjo državo, pri čemer Unija ni njegova pogodbenica, o tem obvesti zadevne države članice.

2.Kadar Komisija obvesti državo članico v skladu z odstavkom 1, navedena država članica Komisijo takoj obvesti, da namerava za reševanje položaja, zajetega v preiskavi, uporabiti postopek za reševanje sporov ali kateri koli drug ustrezen postopek iz sporazuma o zračnem prevozu ali zračnem prometu z zadevno tretjo državo.

3.Država članica iz odstavka 2 Komisijo obvesti tudi o vseh ustreznih srečanjih, ki so v okviru sporazuma o zračnem prevozu ali zračnem prometu z zadevno tretjo državo predvidena za obravnavanje vprašanja, zajetega v preiskavi. Zadevna država članica Komisiji sporoči dnevni red in vse ustrezne informacije, ki omogočajo razumevanje vsebin, ki se bodo obravnavale na navedenih srečanjih.

4.Zadevna država članica Komisijo obvešča o izvajanju vsakega postopka v skladu z odstavkom 2 in jo lahko po potrebi zaprosi, naj se udeleži navedenih postopkov. Komisija lahko od zadevne države članice zahteva dodatne informacije.

Člen 6

Zaupnost

1.Komisija vse zaupne informacije, ki med drugim vključujejo tudi informacije, katerih razkritje bi pomenilo pomembno konkurenčno prednost za konkurenta ali bi znatno škodljivo vplivalo na osebo, ki je informacijo predložila, ali na osebo, od katere je oseba, ki je zagotovila informacije, informacije dobila, ali informacije, ki jih vključene stranke zaupno predložijo v preiskavo, ob ustrezni utemeljitvi obravnava kot zaupne.

2.Od zainteresiranih strani, ki predložijo zaupne informacije, se zahteva, da priskrbijo njihov povzetek, ki ni zaupen. Navedeni povzetek je dovolj podroben, da omogoča primerno razumevanje bistvene vsebine zaupno predloženih informacij. V izrednih okoliščinah lahko zainteresirane strani navedejo, da zaupnih informacij ni mogoče povzeti. V takih izrednih okoliščinah se poda izjava o razlogih, zaradi katerih tak povzetek ni mogoč.

3.Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane. Ta določba ne izključuje uporabe informacij, prejetih v okviru ene preiskave, za začetek druge preiskave v skladu s to uredbo.

4.Komisija in države članice, vključno z njihovimi uradniki, ne razkrijejo zaupnih informacij, ki so jih prejeli v skladu s to uredbo, niti drugih informacij, ki jih je zaupno zagotovila stranka v preiskavi, če stranka, ki je zagotovila take informacije, tega izrecno ne dovoli. Izmenjave informacij med Komisijo in državami članicami ali kakršen koli notranji dokument, ki ga pripravijo organi Unije ali držav članic, se ne razkrijejo, razen če ni to izrecno določeno v tej uredbi.

5.Kadar se izkaže, da zahteva za zaupnost ni upravičena, in če dobavitelj ni pripravljen niti objaviti informacij niti dovoliti njihovega razkritja v splošni ali povzeti obliki, zadevnih informacij ni treba upoštevati.

6.Ta člen organom Unije ne preprečuje razkritja splošnih informacij in zlasti razkritja razlogov, na katerih temeljijo sklepi, sprejeti na podlagi te uredbe, ali razkritja dokazov, na katere so se oprli organi Unije, če je to potrebno za obrazložitev navedenih razlogov v sodnem postopku. Pri takem razkritju se upošteva zakoniti interes zadevnih strank, da se ne razkrijejo njihove poslovne ali državne skrivnosti.

Člen 7

Podlaga za ugotovitve v primeru nesodelovanja

Kadar se dostop do potrebnih informacij zavrne ali se sicer ne zagotovi v ustreznem roku ali če je preiskava resno ovirana, se ugotovitve podajo na podlagi razpoložljivih dejstev. Če Komisija ugotovi, da so bile predložene lažne ali zavajajoče informacije, se take informacije ne upoštevajo.

Člen 8

Razkritje

1.Zadevni tretji državi, zadevnemu subjektu iz tretje države in zadevnemu letalskemu prevozniku iz tretje države ter pritožniku in zainteresiranim stranem se bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih se nameravajo sprejeti izravnalni ukrepi ali namerava končati postopek brez sprejetja izravnalnih ukrepov, razkrijejo najpozneje en mesec, preden odbor iz člena 15 poda svoje mnenje v skladu s členom 10(2), 10(3), 12(2) ali 13(1).

2.Razkritje ne vpliva na noben poznejši sklep, ki ga lahko sprejme Komisija. Kadar Komisija namerava tak sklep utemeljiti na dodatnih ali drugačnih dejstvih in premislekih, se ti čim prej razkrijejo.

3.Izjave, ki so dane po razkritju, se upoštevajo samo, če so prejete v obdobju, ki ga za vsak posamezen primer določi Komisija in traja najmanj deset dni, ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve. Kadar koli je potrebno dodatno dokončno razkritje, se lahko določi krajše obdobje.

Člen 9

Trajanje in začasna prekinitev postopka

1.Postopek se konča v dveh letih. Navedeno obdobje se lahko podaljša v ustrezno utemeljenih primerih.

2.V nujnih primerih, kadar na primer obstaja tveganje takojšnje in nepopravljive škode letalskim prevoznikom Unije, se lahko postopek skrajša na eno leto.

3.Komisija lahko začasno prekine postopek, kadar zadevna tretja država ali zadevni subjekt iz tretje države sprejme odločne ukrepe za odpravo, odvisno od primera:

(a)v primeru kršitve veljavnih mednarodnih obveznosti, navedene kršitve;

(b)v primeru prakse, ki vpliva na konkurenco, navedene prakse ali škode ali nevarnosti škode zadevnim letalskim prevoznikom Unije.

4.Če se kršitev veljavnih mednarodnih obveznosti ali praksa, ki vpliva na konkurenco, škoda ali nevarnost škode zadevnim letalskim prevoznikom Unije ne odpravi v razumnem roku, lahko Komisija nadaljuje postopek.

Poglavje III

Kršitev veljavnih mednarodnih obveznosti

Člen 10

Končanje postopka

1.Če se pritožba umakne, lahko Komisija preiskavo, ki jo je izvedla na podlagi člena 4, zaključi brez sprejetja izravnalnih ukrepov.

2.Komisija preiskavo, ki jo je izvedla na podlagi člena 4, z izvedbenimi akti zaključi brez sprejetja izravnalnih ukrepov v naslednjih primerih:

(a)Komisija sklene, da veljavne mednarodne obveznosti niso bile kršene;

(b)Komisija sklene, da bi bilo sprejetje izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije;

(c)Unija in zadevna tretja država sta se dogovorili o ustreznem ukrepu v skladu z zadevnimi mehanizmi iz veljavnega sporazuma ali ureditve ali ustreznega mednarodnega javnega prava.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

3.Komisija brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 z izvedbenimi akti sprejme izravnalne ukrepe, če se v preiskavi ugotovi, da so bile kršene veljavne mednarodne obveznosti.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

4.Kadar je treba v skladu z aktom, ki vsebuje veljavne mednarodne obveznosti, pred sprejetjem kakršnega koli ukrepa predhodno izvesti mednarodni postopek za posvetovanje ali reševanje sporov, se najprej izvede navedeni postopek, njegovi rezultati pa se upoštevajo pri odločitvi, sprejeti v skladu z odstavkom 3.

5.Izravnalni ukrepi iz odstavka 3 so ukrepi, ki so določeni z aktom z veljavnimi mednarodnimi obveznostmi ali na voljo na podlagi ustreznih pravil in načel mednarodnega javnega prava.

Poglavje IV

Prakse, ki vplivajo na konkurenco

Člen 11

Opredelitev škode

1.Ugotovitev o škodi za namene tega poglavja temelji na dokazih in upošteva vse ustrezne dejavnike, zlasti:

(a)položaj zadevnih letalskih prevoznikov Unije, zlasti v zvezi z vidiki, kot so pogostost storitev, izkoristek zmogljivosti, mrežni učinek, prodaja, tržni delež, dobiček, kapitalski donos, naložbe in zaposlovanje;

(b)splošno stanje na prizadetih trgih storitev zračnega prevoza, zlasti glede višine prevoznin ali tarif, zmogljivosti in pogostosti storitev zračnega prevoza ali uporabe omrežja.

2.Pri ugotovitvi nevarnosti škode mora biti jasno predvidljivo, da bo določena situacija po vsej verjetnosti povzročila dejansko škodo. Vsaka taka ugotovitev temelji na dokazih in upošteva vse ustrezne dejavnike, zlasti:

(a)predvidljiv razvoj položaja zadevnih letalskih prevoznikov Unije, zlasti glede pogostosti storitev, izkoristka zmogljivosti, mrežnega učinka, prodaje, tržnega deleža, dobička, kapitalskega donosa, naložb in zaposlovanja;

(b)predvidljiv razvoj splošnega stanja morebitno prizadetih trgov storitev zračnega prevoza, zlasti glede višine prevoznin ali tarif, zmogljivosti in pogostosti storitev zračnega prevoza ali uporabe omrežja.

3.Komisija izbere obdobje preiskave, v katerem analizira ustrezne dokaze.

4.Škoda ali nevarnost škode, ki je ne povzroči praksa, ki vpliva na konkurenco, ampak drugi dejavniki, ki prav tako negativno vplivajo na zadevne letalske prevoznike Unije, se ne pripišejo praksi, ki se preiskuje.

Člen 12

Zaključek postopka brez izravnalnih ukrepov

1.Komisija lahko preiskavo zaključi brez sprejetja izravnalnih ukrepov, če se pritožba umakne.

2.Komisija preiskavo, ki jo je izvedla na podlagi člena 4, z izvedbenimi akti zaključi brez sprejetja izravnalnih ukrepov, kadar:

(a)Komisija sklene, da ni bilo ugotovljeno nič od naslednjega:

(I)obstoj prakse, ki vpliva na konkurenco in jo je sprejela tretja država ali subjekt iz tretje države;

(II)obstoj škode ali nevarnosti škode zadevnim letalskim prevoznikom Unije;

(III)obstoj vzročne povezave med škodo ali nevarnostjo škode in prakso, ki se preučuje;

(b)Komisija sklene, da bi bilo sprejetje izravnalnih ukrepov v skladu s členom 13 v nasprotju z interesom Unije;

(c)je zadevna tretja država ali zadevni subjekt iz tretje države odpravil prakso, ki vpliva na konkurenco;

(d)je zadevna tretja država ali zadevni subjekt iz tretje države odpravil škodo ali nevarnost škode zadevnim letalskim prevoznikom Unije.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

3.Sklep o zaključku preiskave v skladu z odstavkom 2, ki se mu priloži izjava o razlogih za to odločitev, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Izravnalni ukrepi

1.Komisija brez poseganja v člen 12(1) in razen v primeru iz člena 12(2)(b) z izvedbenimi akti sprejme izravnalne ukrepe, če se v preiskavi na podlagi člena 4 ugotovi, da je praksa, ki vpliva na konkurenco in jo je sprejela tretja država ali subjekt iz tretje države, zadevnim letalskim prevoznikom Unije povzročila škodo ali bi jim jo lahko povzročila.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

2.Izravnalni ukrepi iz odstavka 1 se uvedejo za letalske prevoznike iz tretjih držav, ki so imeli korist od prakse, ki vpliva na konkurenco, in so lahko:

(a)finančne dajatve;

(b)kateri koli ukrep z enako ali nižjo vrednostjo.

3.Izravnalni ukrepi iz odstavka 1 ne presegajo tistega, kar je potrebno za odpravo škode ali nevarnosti škode zadevnim letalskim prevoznikom Unije. V ta namen so lahko ukrepi iz odstavka 2(b) omejeni na posebno geografsko območje.

4.Izravnalni ukrepi iz odstavka 1 od Unije ali zadevnih držav članic ne zahtevajo, naj kršijo sporazume o zračnem prevozu ali zračnem prometu ali katero koli določbo o storitvah zračnega prevoza, ki je vključena v trgovinski sporazum, sklenjen z zadevno tretjo državo.

5.Sklep o zaključku preiskave s sprejetjem izravnalnih ukrepov iz odstavka 1, ki se mu priloži izjava o razlogih za to odločitev, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Pregled izravnalnih ukrepov

1.Izravnalni ukrepi iz člena 13 veljajo le tako dolgo in v takem obsegu, kot je to potrebno zaradi trajanja prakse, ki vpliva na konkurenco, in škode ali nevarnosti škode, ki izhaja iz nje. V ta namen se uporablja postopek pregleda iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.Kadar okoliščine to dopuščajo, se lahko potreba po nadaljnjem izvajanju izravnalnih ukrepov v njihovi prvotni obliki pregleda, in sicer na pobudo Komisije ali pritožnika ali na podlagi utemeljene zahteve zadevne tretje države ali zadevnega subjekta iz tretje države.

3.Komisija med pregledom oceni nadaljnji obstoj prakse, ki vpliva na konkurenco, škode ali nevarnosti škode ter vzročne povezave med prakso in škodo ali nevarnostjo škode.

4.Komisija z izvedbenimi akti po potrebi razveljavi, spremeni ali ohrani izravnalne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 15(2).

Poglavje V

Končne določbe

Člen 15

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 868/2004 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament            Za Svet

Predsednik                    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

   1.1    Naslov predloga/pobude

   1.2    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

   1.3    Vrsta predloga/pobude

   1.4    Cilji

   1.5    Utemeljitev predloga/pobude

   1.6    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

   1.7    Načrtovani načini upravljanja

2.    UKREPI UPRAVLJANJA

   2.1    Pravila o spremljanju in poročanju

   2.2    Upravljavski in kontrolni sistem

   2.3    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

   3.1    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

   3.2    Ocenjene posledice za odhodke 

   3.2.1    Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

   3.2.2    Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   3.2.3    Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

   3.2.4    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   3.2.5    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

   3.3    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 25  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 26 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

☑ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 27  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka […][poimenovanje………………………...……………]	dif./nedif. 28	držav Efte 29	držav kandidatk 30	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
	[5][06 01 01 01]	nedif.	NE	NE	NE	NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka […][poimenovanje………………………………………]	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
	[…][XX YY YY YY]		DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Številka

[…][poimenovanje……………...……………………………………………………………….]

GD: <…….>				Leto N 31	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
Številka proračunske vrstice	obveznosti	(1)
	plačila	(2)
Številka proračunske vrstice	obveznosti	(1a)
	plačila	(2a)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 32
Številka proračunske vrstice		(3)
Odobritve za GD SKUPAJ <…….>	obveznosti	=1+1a+3
	plačila	=2+2a +3

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4+6
	plačila	=5+6

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	obveznosti	=4+6
	plačila	=5+6

Razdelek večletnega finančnega okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	SKUPAJ
GD: MOVE
• Človeški viri			1,242	1,242	1,242	3,726
• Drugi upravni odhodki			0,02	0,02	0,02	0,06
GD MOVE SKUPAJ	odobritve		1,262	1,262	1,262	3,786

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

1,262

1,262

1,262

3,786

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti		1,262	1,262	1,262	3,786
	plačila		1,262	1,262	1,262	3,786

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ⇩

Leto N

Leto N+1

Leto N+2

Leto N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 33

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 34 …

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2...

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

STROŠKI SKUPAJ

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2018

Leto 2019

Leto 2020

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	1,242	1,242	1,242	3,726
Drugi upravni odhodki	0,02	0,02	0,02	0,02
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	1,262	1,262	1,262	3,786

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 35 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

1,262

1,262

1,262

3,786

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj Komisije, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
06 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		9	9	9
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 36
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy  37	– na sedežu
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		9	9	9

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj Komisije, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Sprejemanje in obdelava pritožb, naslovljenih na Komisijo, sprožitev postopkov in izvedba preiskav, priprava pravnih aktov Komisije, obdelava zahtevkov za informacije in obdelava zahtevkov za pregled sklepov Komisije.
Zunanji sodelavci	Ni relevantno.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–☑    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☑    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

(IV)☑ za lastna sredstva,

(V)◻ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 38
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Sporočilo Komisije z naslovom „Letalska strategija za Evropo“, COM(2015) 598 final, 7.12.2015.

(2) Vir: OAG Summer schedules za leto 2016.

(3) Glej prejšnjo opombo.

(4)

   Sporočilo Komisije z naslovom „Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov“, COM(2012) 556, 27..9.2012.

(5) Zlasti Mednarodna organizacija civilnega letalstva ni določila nobenih posebnih večstranskih pravil, storitve zračnega prevoza pa so večinoma izključene iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO) (glej Marakeški sporazum, Prilogo 1B – Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS), Prilogo o storitvah zračnega prevoza). Sporazum GATS se uporablja za ukrepe, ki vplivajo na (a) storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov; (b) prodajo in trženje storitev zračnega prevoza ter (c) računalniške sisteme rezervacij.

(6) To se nanaša le na subvencije, ki so selektivne, kakor je opredeljeno v členu 2(h) te predlagane uredbe.

(7)

   Sporočilo Komisije z naslovom „Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov“.

(8) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 868/2004 z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav (UL L 162, 30.4.2004, str. 1).

(9) Sporočilo Komisije z naslovom „Letalska strategija za Evropo“.

(10) Sklepi Sveta o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov, 20.12.2012.

(11) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti (2015/2005(INI)).

(12) Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (UL L 14, 22.1.1993, str. 1).

(13) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36).

(14) Takrat člen 80(2) Pogodbe ES.

(15) To se nanaša le na subvencije, ki so selektivne, kakor je opredeljeno v členu 2(h) te predlagane uredbe.

(16) Namen je obravnavati ugotovljeno pomanjkanje preglednosti in informacij o praksah, ki domnevno vplivajo na konkurenčne pogoje na trgu.

(17) UL C , , str. .

(18) UL C , , str. .

(19) Marakeški sporazum, Priloga 1B – Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS), Priloga o storitvah zračnega prevoza.

(20) Uredba Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (UL L 14, 22.1.1993, str. 1).

(21) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36).

(22) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 868/2004 z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvencioniranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav (UL L 162, 30.4.2004, str. 1).

(23) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(24) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).

(25) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(26) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(27) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(28) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(29) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(30) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(31) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(32) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(33) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest...).

(34) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.

(35) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(36) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(37) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(38) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.