(1)

Slovenski organi so 14. januarja 2011 Komisijo obvestili o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke d.d. (v nadaljnjem besedilu: NLB d.d.) v višini 250 milijonov EUR.

(2)

Evropska komisija je s sklepom z dne 7. marca 2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvi sklep o reševanju) odobrila prvo pomoč za dokapitalizacijo NLB d.d. za obdobje šestih mesecev pod pogojem, da slovenski organi predložijo načrt prestrukturiranja.

(3)

Slovenski organi so načrt prestrukturiranja priglasili 22. julija 2011. Posodobljena načrta so predložili 6. septembra 2011 in 26. marca 2012.

(4)

Slovenski organi so 16. maja 2012 Komisijo obvestili o nameri, da drugič dokapitalizirajo NLB d.d. Ukrep so priglasili 6. junija 2012.

(5)

Komisija je s sklepom z dne 2. julija 2012 (v nadaljnjem besedilu: drugi sklep o reševanju in sklep o začetku postopka) odobrila drugo dokapitalizacijo NLB d.d. in hkrati začela podrobno preiskavo, v kateri je podvomila, da bo NLB d.d. na podlagi načrta prestrukturiranja, ki ga je Komisija prejela, ponovno vzpostavila dolgoročno uspešno poslovanje ter da bodo zagotovljeni ustrezna porazdelitev bremena in ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(6)

Drugi sklep o reševanju in sklep o začetku postopka je bil 22. novembra 2012 objavljen v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer so bile zainteresirane strani pozvane, naj predložijo svoje pripombe (3). Komisija ni prejela pripomb.

(7)

Slovenski organi so po drugem sklepu o reševanju in sklepu o začetku postopka 7. januarja 2013 priglasili revidiran načrt prestrukturiranja, spremenjeno različico tega načrta pa so predložili 25. marca 2013. Slovenski organi so nato decembra 2013 predložili še drugo spremenjeno različico načrta. Različica načrta, ki jo je Komisija prejela decembra 2013, se v tem sklepu imenuje „načrt prestrukturiranja“.

(8)

Slovenski organi so na zahtevo Komisije med 2. julijem 2012 in 9. decembrom 2013 predložili dodatne informacije.

(9)

Komisija je 10. aprila 2013 v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ugotovila, da v Sloveniji obstajajo čezmerna ekonomska neravnotežja. Slovenija je morala v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem opraviti stresne teste slovenskega bančnega sektorja po pristopu od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol ter pregled njegovih kakovosti sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregled kakovosti sredstev in stresni testi), ki so jih izvedli neodvisni svetovalci. Rezultati pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov so vključeni v načrt prestrukturiranja.

(10)

Republika Slovenija se zaradi nujnosti strinja, da se ta sklep izjemoma sprejme v angleškem jeziku.

(11)

NLB d.d. je skupaj s svojimi povezanimi družbami (v nadaljnjem besedilu: NLB ali banka) največja slovenska bančno-finančna skupina. Na dan 30. septembra 2012 je bila sestavljena iz NLB d.d. in 47 bank, podjetij, podružnic in predstavništev v tujini. NLB je pomemben bančni akter v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Na dan 30. septembra 2012 je NLB predstavljala približno 30 % skupnih sredstev slovenskega bančnega sektorja; bila je med tremi največjimi bankami v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni gori, na Kosovu in v Republiki Srpski ter šesta največja banka v Bosni in Hercegovini. Bančništvo je njena najpomembnejša dejavnost, čeprav izvaja tudi druge finančne storitve, kot so zavarovanje, upravljanje premoženja, lizing, faktoring in forfetiranje.

(12)

Bonitetna agencija Moody's je NLB ocenila s Caa2 z negativno oceno prihodnjih izgledov, bonitetna agencija Fitch pa z BB- z negativno oceno prihodnjih izgledov. Obe agenciji sta oceni znižali leta 2013. Znižanje je bilo predvsem posledica koncentracije in nadaljnjega poslabšanja kreditnega portfelja ter šibkega finančnega in kapitalskega položaja banke v sedanjem tržnem okolju.

(13)

NLB v Sloveniji nudi celoten razpon bančnih storitev za posameznike in podjetja s poudarkom na poslovanju s prebivalstvom. Dejavna je tudi na področjih zasebnega, korporativnega in investicijskega bančništva.

(14)

Na dan 30. junija 2013 je bila struktura kapitala NLB naslednja: Republika Slovenija je imela v lasti 77,51-odstotni delež, Kapitalska družba, d.d., 6,23-odstotni delež, Slovenska odškodninska družba 5,58-odstotni delež in Poteza, borzno posredniška družba, d.d. (v stečajnem postopku), 2,24-odstotni delež NLB.

(15)

Skupna sredstva NLB so na dan 31. decembra 2012 znašala 14,3 milijarde EUR, skupni depoziti, ki so jih sestavljali depoziti gospodinjstev (6,5 milijarde EUR), depoziti podjetij (2 milijardi EUR) in depoziti države (0,6 milijarde EUR), pa približno 9,1 milijarde EUR. Poleg tega je imela banka izdanih za 112 milijonov EUR dolžniških vrednostnih papirjev. Na isti datum je skupni portfelj posojil NLB nebančnemu sektorju znašal približno 9,5 milijarde EUR. Razmerje med posojili in vlogami je bilo 104 % (v primerjavi s 105 % leta 2011 in 127 % leta 2010).

(16)

Glavni vir težav NLB je povečanje obsega slabih posojil, ki so se z 0,6 milijarde EUR leta 2008 (3,8 % skupnega obsega posojil) do decembra 2012 povečala na 3,7 milijarde EUR (28,2 % skupnega obsega posojil). Ti slabi rezultati so povezani s precejšnjim pritiskom na kapitalsko ustreznost NLB zaradi slabšanja kakovosti njenega portfelja sredstev, povečanjem kapitalskih deležev, ki jih je zahteval regulator, vlagatelji pa pričakovali, ter manjšo razpoložljivostjo kapitala, dolžniškega financiranja in zlasti financiranja za podjetja.

(17)

Strategijo rasti NLB so pred nastopom finančne krize leta 2008 podpirali ugodni gospodarski pogoji. Portfelj posojil NLB (neto posojila) se je v obdobju 2002–2009 povečal za 15 % na leto, depoziti pa za 8 %. Visoko rast so povzročila zlasti posojila podjetniškemu sektorju.

(18)

Poleg te organske rasti se je NLB širila tudi s prevzemom več bančnih odvisnih družb v jugovzhodni Evropi ter z organsko rastjo in ustanovitvijo novih subjektov v segmentih lizinga, faktoringa/forfetiranja, življenjskega zavarovanja/pokojninskih skladov in upravljanja premoženja.

(19)

Preglednica 1 prikazuje razvoj sredstev NLB v Sloveniji in jugovzhodni Evropi med 31. decembrom 2006 in 30. septembrom 2012.

Preglednica 1

Skupni tržni deleži sredstev NLB

(20)

V obdobju 2003–2008 je bila NLB dobičkonosna. Od leta 2009 ustvarja izgube po obdavčitvi. Izgube so leta 2009 znašale 87 milijonov EUR, leta 2010 so znašale 202 milijona EUR, leta 2011 so znašale 239 milijonov EUR, leta 2012 pa 273,5 milijona EUR. V prvem polletju leta 2013 je NLB zabeležila izgube po obdavčitvi v višini 91,2 milijona EUR. Portfelj posojil NLB se je začel slabšati leta 2009. Slaba posojila, ki so leta 2008 obsegala 3,8 %, so se do decembra 2012 povečala na 28,2 %.

(21)

Na dan 30. junija 2013 je regulativni kapital NLB znašal 1 074,3 milijona EUR. Njen količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah (4) je bil 8,5 %.

(22)

Dne 4. decembra 2013 so rezultati pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov razkrili, da kapitalski primanjkljaj NLB po negativnem scenariju znaša 1,8 milijarde EUR (5).

(23)

Za NLB sta se do zdaj izvedla naslednja ukrepa državne pomoči:

(24)

Poleg teh dokapitalizacij namerava Slovenija v korist NLB izvesti še dva ukrepa:

(25)

NLB je leta 2009 in 2010 po več letih dobička predvsem zaradi slabšanja gospodarskih razmer zabeležila izgube. Šibka gospodarska rast in vedno večja brezposelnost sta zmanjšali povpraševanje po posojilih in precej povečali oslabljenost posojil. Količnik temeljnega kapitala NLB v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah, ki je leta 2009 znašal 6,9 %, se je do leta 2010 zmanjšal na 6 %. Banka Slovenije je julija 2010 od NLB zahtevala, naj okrepi svoj kapitalski položaj. NLB se je zato odločila, da bo zbrala več kapitala.

(26)

NLB naj bi z javno ponudbo delnic zbrala 250 milijonov EUR lastniškega kapitala, kar je ustrezalo 1,6 % njene tveganju prilagojene aktive. Povečanje kapitala je potekalo v dveh tranšah. V prvi fazi so bile delnice za vpisovanje ponujene obstoječim delničarjem (skupni vpisani znesek je znašal 89,2 milijona EUR in država je v celoti izkoristila svoje prednostne pravice do vpisa delnic). V drugi fazi so bile preostale delnice ponujene javnosti. Vendar je ob pomanjkanju zanimanja javnosti na koncu delnice v celoti vpisala Slovenija.

(27)

Prvo dokapitalizacijo je Komisija kot začasno pomoč za reševanje s prvim sklepom o reševanju odobrila 7. marca 2011. Komisija je navedla, da bo vidik porazdelitve bremena podrobneje ocenila v oceni načrta prestrukturiranja, za katerega se je Slovenija zavezala, da ga bo predložila (6).

(28)

Banka Slovenije je maja 2011 od NLB zahtevala, naj nadalje okrepi svoj kapitalski položaj.

(29)

Ker ni bilo rešitve v obliki zasebnega vlagatelja, je Slovenija NLB zagotovila 382,9 milijona EUR v obliki pogojno zamenljivih obveznic (v nadaljnjem besedilu: obveznice CoCo), ki so na podlagi zadevnih uredb štele za instrumente temeljnega kapitala. NLB je marca 2013 obveznice CoCo pretvorila v lastne navadne delnice v skladu s pogoji sporazuma, ki ureja obveznice CoCo.

(30)

Drugo dokapitalizacijo je Komisija odobrila z drugim sklepom o reševanju in sklepom o začetku postopka (7).

(31)

NLB ima glede na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov ter vsebine načrta prestrukturiranja, vključno s prenosom sredstev in prenosom nekaterih oslabljenih sredstev na DUTB, kapitalski primanjkljaj v višini 1,8 milijarde EUR. Država bo po upoštevanju učinka načrtovanega reševanja podrejenih obveznosti z zasebnimi sredstvi (kapitalska potreba NLB se bo tako zmanjšala za 250 milijonov EUR) NLB zagotovila dodatni kapital v višini 1,558 milijarde EUR v obliki državnih obveznic in denarnih sredstev, kar bo banki omogočilo, da ponovno vzpostavi uspešno poslovanje.

(32)

Slovenski zakon o krepitvi stabilnosti bank, ki je začel veljati decembra 2012, zagotavlja okvir za izdajo poroštev za financiranje prenosa preteklih obveznosti z bank na DUTB ali namensko družbo. Dovoljuje tudi dokapitalizacijo za reševanje izgub takih bank s prenosom sredstev po njihovi dolgoročni ekonomski vrednosti.

(33)

Slovenija je maja 2013 pripravila nacionalni reformni program, namenjen izvajanju priporočil EU posameznim državam, ki so naslovljena na Slovenijo. Nacionalni reformni program vključuje prenos oslabljenih sredstev s treh največjih slovenskih bank, vključno z NLB, na DUTB. Sredstva, ki bodo prenesena na DUTB, vključujejo: družbe v stečaju, terjatve, ki jih je treba prestrukturirati, terjatve z nepremičninskim zavarovanjem, finančne holdinge in druga slaba posojila.

(34)

Slovenija je Komisiji 17. maja 2013 predložila predhodni seznam sredstev, ki bodo z NLB prenesena na DUTB in znašajo 1,9 milijarde EUR. Seznam je bil od takrat posodobljen in portfelj sredstev, ki bo prenesen, obsega 2,2 milijarde EUR (v nominalnem znesku) za posojila in 94 milijonov EUR (v tržni vrednosti) za lastniške instrumente.

(35)

Slovenski organi so predložili načrt prestrukturiranja za obdobje prestrukturiranja od leta 2013 do 31. decembra 2017.

(36)

Glavni stebri načrta prestrukturiranja so izboljšano korporativno upravljanje in obvladovanje tveganj, preusmeritev na strateške trge banke, zmanjšanje slabih posojil in program za zmanjšanje stroškov. Načrt prestrukturiranja vključuje finančne napovedi za NLB do 31. decembra 2017 po osnovnem scenariju, vključen pa je tudi v negativni scenarij, oblikovan v okviru pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov.

(37)

Slovenija je prevzela številne zaveze, navedene v Prilogi. Da se zagotovi izvajanje teh zavez, bo imenovan skrbnik spremljanja. Skrbnik spremljanja bo svoje dejavnosti izvajal v celotnem obdobju prestrukturiranja.

(38)

Glavna vidika v zvezi s ponovno vzpostavitvijo uspešnega poslovanja NLB sta: (i) izvajanje sodobnih struktur in ureditev korporativnega upravljanja za zagotovitev, da so odločitve NLB poslovno usmerjene, ter (ii) prenova njenih kreditnih politik in postopkov za upravljanje tveganja, zlasti na področju upravljanja kreditnih tveganj.

(39)

Spremembe korporativnega upravljanja, ki so navedene v Prilogi, bodo izvedene v treh mesecih od datuma sprejetja tega sklepa, v skladu z direktivo EU o kapitalskih zahtevah (8) in slovensko nacionalno zakonodajo. Namen posledičnih sprememb statuta in internih pravil NLB je zagotoviti, da bo upravni odbor NLB edini pooblaščen in odgovoren za neodvisno upravljanje vsakodnevnega poslovanja NLB, ki bo izključno v interesu banke. Zato se bo za odnos med banko in njenimi delničarji, zlasti Republiko Slovenijo, uporabljalo tržno načelo. V zvezi s tem se Slovenija zavezuje, da bo pri imenovanju članov nadzornega sveta in uprave posredovala le z uveljavljanjem pravic, ki jih ima kot delničar na podlagi slovenskega običajnega prava gospodarskih družb. NLB bo dve tretjini sedežev in glasovalnih pravic, ki jih ima v nadzornem svetu in odborih, dodelila neodvisnim strokovnjakom. Vzpostavila bo sistem, s katerim bo zagotovila neodvisno in objektivno delovanje funkcije notranje revizije. Med izvajanjem načrtovanih ukrepov bo sledila trajnostno naravnani, preudarni in skrbni poslovni politiki. Nadalje bo pregledala ustreznost svojih politik spodbud in prejemkov ter si prizadevala, da ne bosta spodbujali neprimernih tveganj in bosta usmerjeni v dolgoročne in trajnostne podjetniške cilje ter sta pregledni in v skladu s smernicami Evropskega bančnega organa o plačni politiki in praksah z dne 10. decembra 2010. NLB bo v skladu z zadevnimi pravili iz sporočila o bančništvu iz leta 2013 (9) do 31. decembra 2017 omejila skupni prejemek članov uprave in zaposlenih s posebno naravo dela. Variabilni letni prejemek uprave in zaposlenih s posebno naravo dela v poslovnem delu bo omejen na pet mesečnih plač. Variabilni prejemek zaposlenih s posebno naravo dela na drugih delovnih mestih bo omejen na tri mesečne plače. Poleg tega se plačilo vsaj 50 % variabilnega prejemka razporedi na obdobje treh let. Zato do 31. decembra 2017 takšen prejemek ne bo presegel 15-kratnika nacionalne povprečne plače v Sloveniji ali 10-kratnika povprečne plače v NLB, pri čemer se upošteva višji večkratnik.

(40)

NLB bo prenovila svoje notranje postopke oblikovanja cen in postopke za upravljanje tveganja z izvajanjem številnih pravil in ukrepov, podrobneje opisanih v Prilogi. Oblikovanje cen novih posojil se bo štelo za ustrezno zlasti, če bo novo posojilo prispevalo k pozitivni donosnosti lastniškega kapitala v višini vsaj […] (*1) % leta 2014, […] % leta 2015, […] % leta 2016 in […] % leta 2017 pri vsakem poslu, sklenjenem s strankami, pod pogoji, natančneje določenimi v Prilogi.

(41)

Premoženje NLB se bo razdelilo na strateško enoto (približno 10,6 milijarde EUR) in nestrateško enoto (približno 2 milijardi EUR). Paket oslabljenih sredstev, sestavljen iz slabih posojil (v nominalni vrednosti 2,3 milijarde EUR) in vrste lastniških instrumentov (v tržni vrednosti 94 milijonov EUR), bo v okviru ukrepa za oslabljena sredstva prenesen na DUTB. NLB bo bilančno vsoto skupine, ki je leta 2010 znašala približno 17,9 milijarde EUR, do 31. decembra 2017 zmanjšala na [10–20] milijard EUR.

(42)

Poleg državne pomoči, prejete marca 2011 in julija 2012, je v načrtu prestrukturiranja predviden dodatni kapitalski vložek države v višini 1,558 milijarde EUR. Ta tretja dokapitalizacija bo količnik temeljnega kapitala NLB v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah takoj zvišala na 15 %, reševala pa bo tudi pričakovane izgube. Zagotovila bo torej, da bo NLB v obdobju prestrukturiranja izpolnjevala svoje regulativne kapitalske zahteve.

(43)

Prihodnja poslovna strategija NLB se osredotoča na njene strateške trge poslovanja s prebivalstvom in MSP ter nekatere vrste poslovanja s podjetji. NLB načrtuje precejšnje zmanjšanje portfelja udeležb v skladu s strategijo osredotočanja na osrednje dejavnosti v strateških regijah. Načrt prestrukturiranja v zvezi s tem določa precejšnje zmanjšanje stranskih dejavnosti NLB, ki obsega prodajo vseh dejavnosti lizinga in faktoringa/forfetiranja ter upravljanja nepremičnin, pa tudi začasno prenehanje izvajanja stranske dejavnosti novega kreditiranja poslovnih strank v tujini.

(44)

NLB bo kreditno poslovanje v Sloveniji zmanjšala v naslednjih sektorjih ([…]-odstotno povprečno zmanjšanje tveganju prilagojene aktive med 31. decembrom 2013 in 31. decembrom 2017): (i) poslovne stranke v industrijskem gradbenem sektorju (tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2013 znašala […] milijonov EUR, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na […] milijonov EUR); (ii) poslovne stranke v industrijskem prometnem sektorju (tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2013 znašala […] milijonov EUR, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na […] milijonov EUR); (iii) finančni holdingi (tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2013 znašala […] milijonov EUR, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na […] milijonov EUR).

(45)

Zaradi izvajanja načrta prestrukturiranja in zlasti prenosa oslabljenih sredstev na DUTB se bodo skupna sredstva NLB, ki so 31. decembra 2012 znašala 14,5 milijarde EUR, do 31. decembra 2017 zmanjšala na [10–20] milijard EUR, tveganju prilagojena aktiva, ki je 31. decembra 2012 znašala 11,1 milijarde EUR, pa se bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na [5–10] milijard EUR.

(46)

Sedanji portfelj NLB je v celoti financiran do njegove pogodbene zapadlosti. NLB se namerava v prihodnosti osredotočiti predvsem na vloge prebivalstva, ki so bile že v preteklosti njen vir financiranja, načrtuje pa tudi razširitev osnove za financiranje podjetij. Razmerje med posojili in vlogami, ki je leta 2012 znašalo 105 %, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšalo na [70–80] %.

(47)

NLB načrtuje tudi dolgoročni program za nadzor in zmanjšanje stroškov. Operativni stroški NLB so leta 2012 na ravni skupine znašali 368 milijonov EUR. NLB bo svoje operativne stroške na ravni skupine (brez enkratnih izrednih stroškov, ki se ne ponavljajo, tj. stroškov prestrukturiranja) do 31. decembra 2014 zmanjšala na [300–350]milijonov EUR, do 31. decembra 2015 na [300–350] milijono EUR, do 31. decembra 2016 na [250–300] milijonov EUR in do 31. decembra 2017 na [200–250] milijonov EUR.

(48)

NLB načrtuje, da bo dne 31. decembra 2017 donosnost lastniškega kapitala po obdavčitvi [5–10]-odstotna. Finančne napovedi iz načrta prestrukturiranja za obdobje 2013–2017 predvidevajo, da bo dne 31. decembra 2017 količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah [10–20]-odstoten. Dobiček NLB po obdavčitvi bo leta 2017 znašal [100–150] milijonov EUR.

(49)

Slovenija bo svoj delež v NLB […] („[…]“) zmanjšala do […]. Če Slovenija ni sklenila zavezujočih kupoprodajnih pogodb za prodajo svojega deleža NLB razen […], bosta Slovenija in NLB skrbniku za odprodajo dodelili izključno pooblastilo za prodajo […], […], […], […], […] in […].

(50)

Načrt prestrukturiranja določa prepoved izplačevanja kuponov in dividend ter razdelitve dobička v celotnem obdobju izvajanja načrta prestrukturiranja do 31. decembra 2017.

(51)

Slovenija se zavezuje, da NLB v obdobju prestrukturiranja ne bo izplačevala kapitalskih instrumentov, razen če ta plačila izvirajo iz pravne obveznosti. Slovenija se zavezuje tudi, da NLB ne bo izkoristila možnosti nakupa navedenih instrumentov ali jih odkupila brez predhodnega soglasja Komisije. Kuponi države na kapitalske instrumente se lahko izplačajo, razen če bi to povzročilo izplačevanje kuponov drugim vlagateljem, kar drugače ne bi bilo obvezno. Obveznost neizplačevanja kuponov v obdobju prestrukturiranja ne velja za instrumente, ki so bili izdani na novo (tj. instrumente, ki so izdani po tem, ko Komisija sprejme ta sklep), če zaradi izplačila kuponov na takšne instrumente ne bo nastala pravna obveznost izplačevanja kuponov na vrednostne papirje NLB, ki obstajajo v trenutku sprejetja tega sklepa.

(52)

Lastniški deleži obstoječih delničarjev NLB so se že precej zmanjšali zaradi prve in druge dokapitalizacije marca 2011 in julija 2012. Preostale podrejene obveznice NLB znašajo 250 milijonov EUR. Slovenija se zavezuje, da bo NLB pred dodelitvijo državne pomoči (tj. tretjo dokapitalizacijo in prenosom oslabljenih sredstev na DUTB) v celoti odpisala lastniški kapital delničarjev in neporavnan podrejen dolg. Država bo tako postala edini delničar NLB, pred prvo dokapitalizacijo marca 2011 pa je imela v lasti 33,1 % delnic.

(53)

Slovenija se zavezuje, da bo prodala deleže NLB v družbah iz odstavka 3 Priloge, ki so dne 31. decembra 2012 predstavljali skupno vrednost sredstev v višini [100–150] milijonov EUR, in nestrateških podružnicah iz odstavka 4 Priloge, ki so dne 31. decembra 2012 predstavljale skupno vrednost sredstev v višini [950–1 000] milijonov EUR. NLB bo prodala tudi vse deleže v skupnih podjetjih, navedenih v odstavku 5 Priloge. Poleg tega bo NLB do […] zaprla […].

(54)

Vsaka morebitna dokapitalizacija podružnic, ki bi jo NLB izvedla z vložki v obliki lastniškega kapitala, bo vpisana (i) s 25-odstotnim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za „učinek slabitve“, ocenjen z uporabo splošno sprejetih tržnih metod (10)) neposredno pred napovedjo kapitalskega vložka, ali (ii) po najnižji ceni, po kateri drugi delničarji navedenih podružnic prispevajo k dokapitalizaciji. Za subjekte, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, se bo tržna cena delnic določila z ustrezno in splošno sprejeto tržno metodologijo vrednotenja. Če so taki kapitalski vložki v obliki hibridnih instrumentov, bodo ti instrumenti vsebovali alternativni mehanizem za izplačilo kuponov in določbo, ki določa menjalno razmerje hibridnega instrumenta v lastniški kapital s 25-odstotnim odbitkom TERP (ki se določi podobno kot pri vložku v obliki lastniškega kapitala).

(55)

Da bi omejila izkrivljanje konkurence, NLB načrtuje zmanjšanje svojih poslovnih dejavnosti v Sloveniji. Svojo bilančno vsoto, ki je leta 2010 znašala približno 17,9 milijarde EUR, bo do 31. decembra 2017 zmanjšala na [10–20] milijard EUR.

(56)

Zaveze NLB vključujejo prodajo deležev banke na strateških trgih. NLB bo do […] prodala […]. Ta prodaja bo vpliv NLB zmanjšala […]. Do […] bo odprodala tudi celoten delež v […].

(57)

NLB bo v obdobju od 31. decembra 2013 do 31. decembra 2017 z zmanjšanjem tveganju prilagojene aktive v sektorjih gradbeništva, prometa in finančnih holdingov v Sloveniji za povprečno […] % zmanjšala kreditne dejavnosti v teh sektorjih. Prenehala bo z izvajanjem poslovne strategije novega kreditiranja poslovnih strank v tujini.

(58)

NLB bo z odprodajo podružnic v Sloveniji in tujini prenehala z izvajanjem vseh dejavnosti lizinga, faktoringa in forfetiranja.

(59)

NLB bo spoštovala prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prevzemov ter oglaševanja in agresivne poslovne prakse v skladu s pogoji iz zadevnih odstavkov Priloge.

(60)

Vzpostavljen je mehanizem za poplačilo kapitala, v skladu s katerim bo NLB dividende svojim delničarjem izplačala leta 2015, 2016 in 2017 (11). NLB bo v poslovnih letih 2015 in 2016 plačala nižji znesek od (i) 50 % kapitala, ki bo presegal veljavno regulativno kapitalsko zahtevo na podlagi evropske in slovenske zakonodaje (vključno s stebrom 1 in 2) plus kapitalske rezerve v višini 100 bazičnih točk, ali (ii) neto prihodka za zadevno leto. V poslovnem letu 2017 bo plačala nižji znesek od (i) 100 % kapitala, ki bo presegal veljavno regulativno kapitalsko zahtevo na podlagi evropske in slovenske zakonodaje (vključno s stebrom 1 in 2) plus kapitalske rezerve v višini 100 bazičnih točk, ali (ii) neto prihodka za zadevno leto. Izplačevanje dividend se brez poseganja v pristojnosti Banke Slovenije kot bančnega nadzornika NLB začasno ustavi, če bi ogrozilo solventnost banke v prihodnjih letih.

(61)

Ukrep za oslabljena sredstva bo NLB prinesel ugodnosti zaradi prenosa sredstev na DUTB. Cilj ukrepa je odpraviti negotovost glede prihodnje vrednosti njenega najbolj problematičnega portfelja sredstev in zagotoviti, da se bo NLB osredotočila na izvajanje načrta prestrukturiranja.

(62)

Slovenija je DUTB ustanovila za podporo stabilnosti bančnega sektorja.

(63)

Splošni cilj DUTB sta upravljanje in nadzorovana odprodaja pridobljenih sredstev, da se doseže čim večja vrednost izterjanih sredstev. DUTB pri izvajanju te dejavnosti prispeva k prestrukturiranju finančnega sistema ob čim manjši uporabi javnih sredstev in čim manjšemu izkrivljanju trga.

(64)

DUTB lahko prevzame ali krije tveganja, zlasti terjatve, vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente, pravice in obveznosti iz odobrenih kreditov ali garancij skupaj s pripadajočim zavarovanjem. DUTB bo NLB določeno vrednost ob prenosu plačala z dolžniškimi vrednostnimi papirji s poroštvom države, ki jih izda DUTB. Vrednost sredstev ob prenosu na DUTB bo enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti, ki jo določijo strokovnjaki Komisije v skladu s pravili o državni pomoči.

(65)

Prenos se nanaša na naslednje kategorije sredstev:

(66)

Slovenija je Komisiji 17. maja 2013 predložila predhodni seznam sredstev, ki bodo z NLB prenesena na DUTB in znašajo 1,9 milijarde EUR. Seznam je bil od takrat posodobljen. Portfelj, ki bo prenesen, obsega 2,3 milijarde EUR v nominalnem znesku za posojila in 94 milijonov EUR v tržni vrednosti za lastniške instrumente.

(67)

Zaradi prenosa sredstev se bo tveganju prilagojena aktiva NLB zmanjšala za 1,4 milijarde EUR, potreba po kapitalu pa se bo skupno zmanjšala za 112 milijonov EUR. Ti podatki so bili navedeni v zadevnem seznamu sredstev, ki bodo prenesena na DUTB, ki ga je Komisija prejela 14. novembra 2013.

(68)

Vrednost ob prenosu je predhodno določila Banka Slovenije v skladu z metodologijo, določeno v zakonu o ustanovitvi DUTB. Metodologija temelji na oceni neto sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov. Za velike izpostavljenosti se je izvedla posamična ocena prihodnjih denarnih tokov, za manjše izpostavljenosti pa se je uporabil poenostavljen pristop z oceno, ki temelji na verjetnosti neplačila posojila in značilnostih izgub ob neplačilu. Poleg tega so se za izračun vrednosti ob prenosu kot referenca uporabile pričakovane izgube iz osnovnega scenarija stresnih testov. Metodologijo tega vrednotenja je potrdila namenska skupina, ki so jo sestavljali slovenski organi, opazovalci pa so bili Komisija, ECB in Evropski bančni organ.

(69)

Prihodnji denarni tokovi za družbe v stečaju in problematična posojila so se določili s tržno vrednostjo zavarovanj in jamstev. Vrednosti teh zavarovanj so se ocenile na podlagi poročil, ki so jih neodvisni strokovnjaki pripravili v zadnjih 12 mesecih.

(70)

Nato se je z obrestno mero brez tveganja izračunala neto sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov.

(71)

Vrednost sredstev NLB ob prenosu, kakor jo je določila Slovenija, znaša 617 milijonov EUR za posojila (kar je enako 27 % njihove bruto knjigovodske vrednosti) in 94 milijonov EUR za lastniške instrumente. Slovenija se je zavezala, da bo vrednost sredstev ob prenosu na DUTB enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti, ki jo določijo strokovnjaki Komisije v skladu s pravili o državni pomoči.

(72)

Slovenski organi so predložili analizo, ki jo je izvedla Banka Slovenije in v kateri je potrdila podrobne rezultate in finančne učinke prenosa sredstev z NLB na DUTB.

(73)

Slovenija ni ocenila tržne vrednosti portfelja.

(74)

Komisiji so pri oceni predlagane metodologije in cene ob prenosu v povezavi z realno ekonomsko vrednostjo prenesenih sredstev ter izračunu tržne cene teh sredstev, kot je določeno v sporočilu o oslabljenih sredstvih (12), referenčnem okviru ukrepa, pomagali neodvisni strokovnjaki.

(75)

Komisija je v zvezi z ukrepoma dokapitalizacije in različico načrta prestrukturiranja, ki jo je predložila Slovenija, 2. julija 2012 začela formalni postopek preiskave glede tega, ali so kot pomoč za prestrukturiranje združljivi z notranjim trgom.

(76)

Komisija je takrat dvomila, da različica načrta prestrukturiranja za NLB, ki jo je prejela, zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja, ustrezno porazdelitev bremena in ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence (13). Komisija je v okviru vprašanj v zvezi z uspešnim poslovanjem dvomila, da je postopek odločanja v NLB v skladu s tržnimi normami in zlasti glede morebitnih vprašanj v zvezi s korporativnim upravljanjem, povezanih s posredovanjem države kot glavnega delničarja banke pri vsakodnevnem poslovanju (14).

(77)

Zainteresirane tretje strani v zvezi s formalnim postopkom preiskave niso predložile pripomb.

(78)

Slovenija se strinja, da prva dokapitalizacija, druga dokapitalizacija, tretja dokapitalizacija in prenos oslabljenih sredstev na DUTB pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Slovenija meni tudi, da so navedeni ukrepi združljivi z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU.

(79)

Slovenija trdi, da načrt prestrukturiranja izpolnjuje vse pogoje iz sporočila o prestrukturiranju (15), dopolnjenega v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(80)

Slovenija meni zlasti, da načrt prestrukturiranja zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja NLB brez državnih sredstev in ustrezen lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja ter omejuje izkrivljanje konkurence. Da bi zagotovila preudarno odločanje pri upravljanju dejavnosti banke, je Slovenija preložila zaveze za krepitev korporativnega upravljanja banke.

(81)

Seznam zavez Slovenije je v Prilogi k temu sklepu. Da se zagotovi izvajanje teh zavez, bo imenovan skrbnik spremljanja. Poleg tega se je Slovenija zavezala, da bo opredeljene odprodaje izvedla v določenem roku. Če kateri rok za odprodajo ne bo upoštevan, bo imenovan skrbnik za odprodajo.

(82)

Komisija je že ugotovila (16), da prva in druga dokapitalizacija NLB pomenita državno pomoč, čemur Slovenija ni ugovarjala. Komisija bo zato v tem delu ocenila le, ali oba nova ukrepa (tretja dokapitalizacija in prenos oslabljenih sredstev na DUTB) pomenita državno pomoč.

(83)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(84)

Ker bo tretjo dokapitalizacijo v višini 1,558 milijarde EUR neposredno izvajala Republika Slovenija, Komisija ugotavlja, da ukrep izhaja iz državnih sredstev.

(85)

NLB bo s pomočjo tretje dokapitalizacije pridobila kapital, ki ga v okviru finančne in gospodarske krize zaradi velike negotovosti slovenskega bančnega sektorja ne bi mogla pridobiti na trgu. Komisija zato meni, da vlagatelj v tržnem gospodarstvu tretje dokapitalizacije ne bi izvedel. Tretjo dokapitalizacijo je torej treba razumeti kot zagotavljanje prednosti NLB. Poleg tega je ta prednost selektivna, saj prinaša ugodnosti samo eni banki.

(86)

Glede na to, da je NLB dejavna v finančnem sektorju, ki se sooča z ostro mednarodno konkurenco, in bo v njem dejavna še naprej, bi lahko kakršna koli prednost zaradi dajanja državnih sredstev banki vplivala na trgovino znotraj Unije in izkrivljala konkurenco. Tretja dokapitalizacija torej pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(87)

Element pomoči tretje dokapitalizacije znaša 1,558 milijarde EUR.

(88)

Glede prenosa oslabljenih sredstev na DUTB Komisija meni, da se ukrep izvaja z državnimi sredstvi. Slovenija je za podporo stabilnosti bančnega sektorja ustanovila DUTB, ki bo bankam v težavah pomagala pri prenosu tveganih sredstev z njihovih bilanc stanja po ceni, ki presega sedanjo tržno vrednost. S prenosom sredstev z NLB na DUTB se bodo omejile izgube, ki bi jih banka drugače morala absorbirati, da bi lahko očistila svojo bilanco stanja in izvedla načrt prestrukturiranja.

(89)

Da bi ocenili obstoj pomoči pri prenosu oslabljenih sredstev na DUTB, so strokovnjaki Komisije neodvisno določili sedanjo tržno vrednost portfelja, ki bo prenesen, in realno ekonomsko vrednost, ki bo hkrati tudi cena, po kateri bodo sredstva prenesena. Ker je vrednost portfelja ob prenosu višja od sedanje tržne vrednosti, ukrep pomeni prednost za NLB.

(90)

NLB bo s to prednostjo v primerjavi s konkurenti v Sloveniji in drugih državah članicah, ki nimajo enake državne podpore, okrepila svoj položaj. Glede na to, da je NLB dejavna v finančnem sektorju, ki se sooča z ostro mednarodno konkurenco, in bo v njem dejavna še naprej, je treba za ukrep šteti, da bi lahko izkrivil konkurenco in vplival na trgovino med državami članicami.

(91)

V zvezi z zneskom pomoči pri prenosu oslabljenih sredstev na DUTB je treba opozoriti, da je v opombi 2 k točki 20(a) sporočila o oslabljenih sredstvih znesek pomoči v ukrepu finančne pomoči opredeljen kot razlika med vrednostjo sredstev ob prenosu in tržno ceno. Cena ob prenosu je 617 milijonov EUR, tržna cena pa je ocenjena na 486 milijonov EUR. Pomoč, ki je bila s prenosom oslabljenih sredstev na DUTB dodeljena NLB, znaša 130 milijonov EUR.

(92)

Skupna pomoč NLB na podlagi prve, druge in tretje dokapitalizacije ter prenosa oslabljenih sredstev na DUTB znaša 2,321 milijarde EUR, kar predstavlja 20 % tveganju prilagojene aktive NLB decembra 2012.

(93)

Komisija lahko na podlagi člena 107(3)(b) PDEU ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanj[u] resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija priznava, da lahko svetovna finančna kriza povzroči resne motnje v gospodarstvu države članice in da so ukrepi v podporo bankam ustrezni za odpravo navedenih motenj. To je bilo zaporedoma podrobno opredeljeno in razvito v šestih sporočilih o krizi (17) ter sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(94)

Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 se uporablja za ukrepe državne pomoči, priglašene od 1. avgusta naprej. Slovenija je dodatno državno pomoč za NLB v obliki kapitalskih vložkov in kapitalske olajšave priglasila po 1. avgustu 2013. Zato za oceno združljivosti načrta prestrukturiranja NLB veljajo določbe sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(95)

Komisija je odobrila več ukrepov, ki so jih slovenski organi sprejeli v okviru boja proti finančni krizi (18), kar potrjuje obstoj resne motnje v slovenskem gospodarstvu. Zato je pravna osnova za oceno združljivosti vseh ukrepov iz načrta prestrukturiranja (prve dokapitalizacije, druge dokapitalizacije, tretje dokapitalizacije in prenosa oslabljenih sredstev na DUTB) člen 107(3)(b) PDEU.

(96)

Kar zadeva združljivost prenosa oslabljenih sredstev na DUTB, Komisija ta ukrep ocenjuje ob upoštevanju sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(97)

Komisija združljivost pomoči NLB za prestrukturiranje ocenjuje na podlagi načrta prestrukturiranja ob upoštevanju sporočila o prestrukturiranju, kot je bilo dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(98)

Komisija mora združljivost pomoči, ki je bila NLB dodeljena v obliki prenosa oslabljenih sredstev na DUTB, oceniti na podlagi sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno in dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013. Sporočilo o oslabljenih sredstvih finančno pomoč opredeljuje kot vsak ukrep, ki „banko upravičenko razbremeni[jo] potrebe, da izkaže izgubo ali oblikuje rezervacije za potencialno izgubo oslabljenih sredstev (ali ji zagotovi[jo] nadomestilo v takih primerih), in/ali sprosti[jo] regulatorni kapital za druge namene“ in določa merila za združljivost takih ukrepov z notranjim trgom. Navedena merila so: (i) upravičena sredstva; (ii) preglednost in razkritje oslabljenih sredstev; (iii) upravljanje sredstev; (iv) ustrezen in skladen pristop k vrednotenju; ter (v) ustrezno povračilo in porazdelitev bremena.

(99)

Glede upravičenih sredstev oddelek 5.4 sporočila o oslabljenih sredstvih navaja, da je za finančno pomoč potrebna jasna opredelitev oslabljenih sredstev in da v zvezi z upravičenostjo zaradi zagotavljanja združljivosti veljajo nekatere omejitve.

(100)

Sporočilo o oslabljenih sredstvih nadalje navaja, da je treba najti ravnotežje med doseganjem cilja takojšnje finančne stabilnosti in potrebo po ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja trga, kar govori v prid prilagodljivosti pri opredelitvi vrst sredstev. Sporočilo o oslabljenih sredstvih kot upravičena sredstva navaja tista, zaradi katerih je nastala finančna kriza (izrecno navaja hipotekarno zavarovane vrednostne papirje v ZDA), vendar omogoča tudi, da bodo ob ustrezni utemeljitvi za primerne veljale tudi „dobro opredeljene kategorije sredstev, ki so povezane s sistemsko grožnjo, in sicer brez količinskih omejitev.“

(101)

V zadevnem primeru je ukrep za oslabljena sredstva usmerjen v nedonosna sredstva, ki so večinoma povezana z gradbenimi družbami, prevoznimi družbami in finančnimi holdingi, ali nedonosna sredstva, zavarovana s stanovanjskimi nepremičninami. Navedeni sektorji so bili z zajetnimi portfelji slabih posojil (41 % slabih posojil za finančne holdinge in 74 % za gradbene družbe) jedro težav NLB. Portfelj, ki bo prenesen, predstavlja več kot polovico oslabljenih sredstev, ki jih je imela NLB d.d. knjižene na dan 31. decembra 2012. Navedena sredstva so torej v skladu z merili za upravičenost sporočila o oslabljenih sredstvih.

(102)

Glede preglednosti in razkritja oddelek 5.1 sporočila o oslabljenih sredstvih zahteva, da morajo biti oslabljena sredstva upravičenih bank, za katera bodo namenjeni ukrepi pomoči, popolnoma pregledna in v celoti razkrita, in sicer na podlagi ustreznega vrednotenja, ki ga potrdijo priznani neodvisni strokovnjaki, ovrednoti pa ustrezni nadzorni organ. Sporočilo o oslabljenih sredstvih zahteva, da morata biti razkritje in vrednotenje opravljeni pred dodelitvijo ukrepov pomoči države.

(103)

Prvo vrednotenje sredstev je opravila Banka Slovenije. Banka Slovenije je 10. maja 2013 razkrila stresni test, ki je pokazal, kako prenos sredstev s treh glavnih slovenskih bank na DUTB vpliva na kapital. Rezultati pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so jih opravili neodvisni strokovnjaki, so bili razkriti 4. decembra 2013, pokazali pa so kapitalski primanjkljaj slovenskih bank v stresnem scenariju. Vrste sredstev, ki bodo prenesene, so bile jasno opredeljene, prenos pa bo opravljen samo na podlagi metodologije vrednotenja, ki jo je odobrila Banka Slovenije. Država članica je torej zagotovila ustrezno preglednost in razkritje vseh oslabljenih sredstev NLB, ki bodo prenesena na DUTB. Pregled kakovosti sredstev in stresne teste, ki so pokazali kapitalski primanjkljaj banke, so opravili zunanji strokovnjaki.

(104)

Glede upravljanja sredstev oddelek 5.6 sporočila o oslabljenih sredstvih določa potrebo po zagotavljanju jasne funkcionalne in organizacijske delitve med banko upravičenko in njenimi sredstvi, zlasti kar zadeva njihovo upravljanje, osebje in stranke. Sporočilo v zvezi s tem navaja, da bi morala takšna delitev banki omogočiti osredotočanje na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja in preprečiti morebitna navzkrižja interesov.

(105)

Sredstva bo upravljala DUTB, ki je popolnoma neodvisna od NLB. Zato se lahko sklene, da je ločeno upravljanje sredstev v skladu z zahtevami sporočila o oslabljenih sredstvih.

(106)

V oddelku 5.5 sporočila o oslabljenih sredstvih je bilo ugotovljeno, da je ustrezen in skladen pristop k vrednotenju ključnega pomena za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence. Glavni namen vrednotenja je določiti realno ekonomsko vrednost sredstev. Če prenos oslabljenih sredstev pri tej vrednosti pomeni združljivost pomoči, je ta vrednost referenčna stopnja – ustvari učinek pomoči, ker presega sedanjo tržno vrednost, pomoč pa omeji na najmanjši potrebni znesek.

(107)

Banka Slovenije je ocenila portfelj, Komisija pa je za zagotovitev skladnega pristopa na ravni Unije skupaj z zunanjimi strokovnjaki natančno pregledala vrednotenje in temeljno splošno metodologijo vrednotenja.

(108)

Ugotovitve so naslednje:

(109)

Komisija je na podlagi navedenih elementov ocenila realno ekonomsko vrednost portfelja. Za to oceno je ločila dve vrsti posojil: posojila za redno poslovanje podjetij ter posojila za prestrukturiranje kreditov in zapadla posojila. Realna ekonomska vrednost lastniških instrumentov je bila ocenjena ločeno.

(110)

Komisija je pri posojilih za redno poslovanje podjetij v skladu s priporočili zunanjih strokovnjakov uporabila pristop na podlagi bonitetnih ocen. Komisija je na podlagi sedanje bonitetne ocene NLB in posodobljenih finančnih informacij o izpostavljenosti določila verjetnost neplačila. Nato so bile na podlagi podrobne analize zavarovanj, obstoječe kreditne dokumentacije ali vnaprejšnjih pregledov kreditne kakovosti ocenjene izgube ob neplačilu.

(111)

Komisija se je pri posojilih za prestrukturiranje kredita in zapadlih posojilih osredotočila na analizo zavarovanj, da bi ocenila vrednost, ki bo povrnjena v primeru stečaja, pri tem pa je uporabila preudarne predpostavke glede vrednosti zavarovanj in faktoringa iz rezultatov pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov.

(112)

Komisija je pri lastniških instrumentih pregledala poročila o vrednotenju, ki jih je predložila Slovenija, da bi ocenila, ali so bile sporočene tržne vrednosti v skladu s tržnimi kotacijami za družbe, ki kotirajo na borzi, in ali je bila metodologija vrednotenja, uporabljena za družbe, ki ne kotirajo na borzi, v skladu s tržnimi standardi.

(113)

Komisija ugotavlja, da je realna ekonomska vrednost portfelja posojil 617 milijonov EUR v nominalnem znesku 2,3 milijarde EUR, realna ekonomska vrednost portfelja lastniških instrumentov pa 94 milijonov EUR. Načrt prestrukturiranja določa prenos sredstev na DUTB po realni ekonomski vrednosti.

(114)

Komisija glede ugotavljanja tržne vrednosti za oceno sedanje tržne vrednosti v času prenosa uporablja metodo razširjenega kritja. Na podlagi tega je tržna vrednost portfelja ocenjena na 486 milijonov EUR za posojila in 94 milijonov EUR za lastniške instrumente.

(115)

Znesek pomoči je torej razlika med vrednostjo ob prenosu in tržno vrednostjo, ki znaša 130 milijonov EUR.

(116)

Glede porazdelitve bremena oddelek 5.2 sporočila o oslabljenih sredstvih ponovi splošno načelo, da bi morale banke kriti izgube, povezane z oslabljenimi sredstvi, v čim večjem obsegu, s čimer naj bi zagotovile enako odgovornost delničarjev in porazdelitev bremena. Zato bi morala biti sredstva prenesena po ceni, ki je enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti.

(117)

Slovenija se je zavezala, da bo sredstva prenesla po ceni, ki je enaka ali nižja od njihove realne ekonomske vrednosti, kar je v skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih.

(118)

Komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da prenos oslabljenih sredstev na DUTB izpolnjuje vse pogoje in zahteve sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno in dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(119)

V skladu s točko 31 sporočila o bančništvu iz leta 2013 se bo vsak načrt prestrukturiranja, ki vključuje pomoč za prestrukturiranje, razen zahtev glede zbiranja kapitala in porazdelitve bremena, še naprej ocenjeval na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(120)

V skladu s sporočilom o prestrukturiranju in sporočilom o bančništvu iz leta 2013 mora načrt za prestrukturiranje najprej dokazati, da je postopek prestrukturiranja, v katerega je vključena upravičenka do državne pomoči, primeren za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja. Poleg tega mora biti znesek pomoči omejen na najmanjši potreben znesek, delničarji in podrejeni upniki pa morajo k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja prispevati v največji možni meri. Uvesti je treba tudi ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki ga je povzročilo umetno podpiranje tržne moči upravičenke, in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Obravnavati je treba še spremljanje in postopkovna vprašanja.

(121)

Kot je določeno v sporočilu o prestrukturiranju, mora država članica predložiti celovit načrt prestrukturiranja, ki kaže, kako bo dolgoročno uspešno poslovanje upravičenke vzpostavljeno brez državne pomoči v razumnem času in največ petih letih. Dolgoročno uspešno poslovanje je doseženo, ko je banka sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. Da banka to lahko doseže, mora biti sposobna kriti vse svoje stroške in zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja banke bi morala temeljiti predvsem na notranjih ukrepih in na kredibilnem načrtu prestrukturiranja.

(122)

Načrt prestrukturiranja NLB za obdobje do 31. decembra 2017 kaže, da bo uspešno poslovanje ponovno vzpostavljeno ob koncu tega obdobja prestrukturiranja. Do tega naj bi prišlo zlasti zaradi pričakovanega izboljšanja kakovosti portfelja ter manjše potrebe po dodatnih oslabitvah in oblikovanju rezervacij. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja bo dosežena tudi s čiščenjem bilance stanja NLB z načrtovanim prenosom nedonosnih sredstev na DUTB. NLB bo imela korist tudi od boljše učinkovitosti zaradi ukrepov za zmanjšanje stroškov in stabilizacije prihodka. Načrt prestrukturiranja za zagotavljanje uspešnega poslovanja banke ob upoštevanju prenosa nedonosnih sredstev na DUTB predpostavlja, da bo država banko leta 2013 dokapitalizirala z 1,558 milijarde EUR in da bodo v celoti odpisane podrejene obveznice skupaj z lastniškim kapitalom delničarjev v višini 250 milijonov EUR.

(123)

Točka 10 sporočila o prestrukturiranju zahteva, da predlagani ukrepi prestrukturiranja prispevajo k odpravljanju slabosti subjekta. Načrt prestrukturiranja najprej pojasni vzroke za težave NLB. Portfelj posojil NLB je bil med krizo močno prizadet in je ustvaril velike izgube zaradi oslabitve.

(124)

Rast portfelja posojil je financiral trg financiranja za podjetja, zaradi česar se je razmerje med posojili in vlogami izjemno povečalo (s 74 % leta 2002 na 137 % leta 2009). Banka v tem času ni dovolj okrepila lastnega kapitala in se je pred začetkom krize močno zanašala na hibridne instrumente.

(125)

NLB je pred krizo nakopičila izpostavljenosti do gradbene industrije, trgovcev z nepremičninami in finančnih holdingov, vendar ni hkrati izboljševala kakovosti s tem povezanega upravljanja tveganja. Kopičenje slabih posojil se je ob začetku krize in upočasnitvi gospodarske rasti izkazalo za katastrofalno. Nacionalni program izgradnje cest se je zaključil leta 2008, domače povpraševanje po nepremičninah pa se je močno zmanjšalo. Finančni vzvod večine slovenskih družb je bil visok, nanje pa so pritiskali upad gospodarske rasti, amortizacija sredstev in delnic ter omejen dostop do kreditov. Zaradi resnega upada gospodarske rasti in slabega okvira upravljanja tveganj se je večal obseg slabih posojil. Slaba posojila so dne 30. septembra 2012 obsegala 29 % bruto posojil NLB, stanje pa je bilo najslabše v gradbeni industriji (74 %). Izgube po obdavčitvi so zato leta 2009 znašale 87 milijonov EUR, leta 2010 so znašale 202 milijona EUR, leta 2011 so znašale 240 milijonov EUR, leta 2012 pa 273 milijonov EUR.

(126)

Eden od razlogov za težave banke so bila tudi šibka pravila korporativnega upravljanja in posledično vplivanje države na vsakodnevno poslovanje banke.

(127)

Za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja je zato treba razrešiti pet pomembnih vprašanj. Okrepiti je treba korporativno upravljanje banke ter tako zagotoviti, da bo ekonomsko upravičene poslovne odločitve sprejemala izključno uprava banke in da država ne bo vplivala na vsakodnevno poslovanje. Banka mora izboljšati svoje politike oblikovanja cen in okvir upravljanja tveganj, da se ohranijo marže in čim bolj zmanjšajo izgube. NLB mora očistiti svojo bilanco stanja in zmanjšati izpostavljenost do problematičnih sektorjev, in sicer z ustreznim oblikovanjem rezervacij in razdolževanjem problematičnih sredstev oziroma s prenosom problematičnih posojil na DUTB. Banka mora popraviti strukturo svoje bilance stanja z dokapitalizacijo in povečanjem obsega vlog ali zmanjšanjem količnika finančnega vzvoda. Banka mora izboljšati svojo učinkovitost, da bo zagotovila ustrezno stopnjo donosnosti.

(128)

Zaveze bodo zagotovile neodvisnost odbora in uprave pri določanju meril za odobritev posojil. Te zaveze bodo zagotovile, da bo oblikovanje cen posojil temeljilo na politiki oblikovanja cen, ki bo določila pravila glede minimalne donosnosti lastniškega kapitala za vsa posojila in tako omejila možnosti banke, da zaradi zunanjih vplivov posojila odobri po ceni, nižji od tržne.

(129)

Zdi se, da zaveze ustrezno obravnavajo in odpravljajo glavne slabosti korporativnega upravljanja NLB. Da se preprečijo navzkrižja interesov ter zagotovi podjetniška naravnanost strategije in odločitev, določajo ustrezne zaščitne ukrepe, na katere ne vplivajo nobeni zunanji vplivi in katerih edini namen je doseganje čim večje vrednosti. Zaradi načrtovanih sprememb korporativnega upravljanja bo banka manj dovzetna za zunanje vplive, z izboljšanim nadzorom in preglednostjo vodstvenih odločitev pa se bo povečala njena tržna disciplina.

(130)

NLB bo nadalje preverila ustreznost svojih politik spodbud in prejemkov ter si prizadevala, da z njima ne bo spodbujala neprimernih tveganj in da ju bo usmerila v dolgoročne podjetniške cilje. Poleg tega bo v skladu s točkami 37 do 39 sporočila o bančništvu iz leta 2013 do 31. decembra 2017 omejen skupni prejemek članov uprave in zaposlenih s posebno naravo dela, kar bo spodbudilo pravočasno izvajanje načrta prestrukturiranja.

(131)

Slovenija se zavezuje tudi, da bo svoj delež do […] % v NLB do […] odprodala vlagatelju, ki je neodvisen in ni povezan z Republiko Slovenijo. Ta odprodaja bo znatno zmanjšala zunanji vpliv na upravljanje in poslovne dejavnosti banke.

(132)

NLB bo svoje politike oblikovanja cen in okvir upravljanja tveganj izboljšala zlasti s številnimi pravili in ukrepi, namenjenimi zaščiti najboljših poslovnih interesov banke. Navedeni ukrepi med drugim vključujejo usposabljanje osebja, kreditno točkovanje strank, oblikovanje cen novih produktov in preverjanje postopka za upravljanje kreditnih tveganj.

(133)

Zlasti oblikovanje cen novih posojil bo do 31. decembra 2017 prispevalo k pozitivni donosnosti lastniškega kapitala v višini vsaj […] % pri vsakem poslu, sklenjenim s strankami. To oblikovanje cen bo uvedeno postopoma, in sicer se bo začelo leta 2014 z […] % donosnosti lastniškega kapitala pri vsakem poslu, sklenjenim s strankami, do 31. decembra 2017 pa bo doseglo […] %.

(134)

S tem povezano izboljšanje politik oblikovanja cen in okvira upravljanja tveganj NLB je ustrezno in potrebno zaradi izvajanja strožjih kreditnih politik v zvezi z novimi posojili in bolj zadržano politiko oblikovanja rezervacij. Te reforme obravnavajo slabosti NLB, zaradi katerih je imela slab portfelj posojil, preveč slabih posojil in visoke stroške za kredite. Ker navedeni ukrepi obravnavajo vzroke za nizko donosnost, prispevajo k vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja NLB.

(135)

Načrt prestrukturiranja predvideva tudi organizacijsko delitev stranskih in osrednjih dejavnosti NLB. Ta reorganizacija bo NLB omogočila, da bo racionalizirala svoje osrednje dejavnosti. Ta delitev ji bo tudi omogočila, da za opuščanje stranskih dejavnosti banke in upravljanje nedonosnih sredstev na način, s katerim bo dosegla čim večjo vrednost izterjanih sredstev, uporabi bolj specializiran pristop.

(136)

Na podlagi načrta prestrukturiranja se bo tveganju prilagojena aktiva NLB, ki je 31. decembra 2012 znašala 11,1 milijarde EUR, do 31. decembra 2017 zmanjšala na [5–10] milijard EUR. Z zmanjšanjem tveganju prilagojene aktive, zlasti v sektorjih finančnih holdingov, prevoznih družb in gradbenih družb, ki so za banko najbolj problematični, se bo v obdobju prestrukturiranja zmanjšalo tudi tveganje, povezano s temi izpostavljenostmi.

(137)

NLB bo na DUTB prenesla portfelj oslabljenih sredstev v vrednosti 2,3 milijarde EUR, zaradi česar se bo lahko osredotočila na upravljanje dobrih posojil, ob čemer bo sprostila sredstva za reševanje preostalih slabih posojil.

(138)

NLB se bo s prihodnjo strategijo preusmerila v bolj konservativne dejavnosti, njeni osrednji segmenti pa bodo bančne storitve za prebivalstvo, MSP in, selektivno, za podjetja v Sloveniji. To bo mogoče z obsežno odprodajo in zmanjšanjem stranskih dejavnosti, zaradi česar bodo na voljo sredstva za osrednje dejavnosti.

(139)

NLB je že prejela kapitalska vložka države marca 2011 in julija 2012. NLB bo z dodatno, tretjo dokapitalizacijo lahko izpolnila kapitalske zahteve Banke Slovenije in tako ponovno vzpostavila uspešno poslovanje.

(140)

V znesku tretje dokapitalizacije so upoštevane potrebe banke, ugotovljene na podlagi pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov. Po tej dokapitalizaciji bo količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah takoj dosegel 15 %, do 31. decembra 2017 pa stopnjo [10–20] %, kar je precej več od kapitalske zahteve Banke Slovenije, ki je količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah določila na 9 %.

(141)

Poleg tega bo NLB očistila svojo bilanco stanja s prenosom obsežnega portfelja nedonosnih in oslabljenih sredstev na DUTB.

(142)

NLB bo svoj profil financiranja izboljšala z zmanjšanjem financiranja svojih podružnic v skupini, odprodajo stranskih dejavnosti in osredotočenjem na vloge prebivalstva, ki so bile že v preteklosti njen vir financiranja. Razmerje med posojili in vlogami, ki je leta 2012 znašalo 105 %, se bo do 31. decembra 2017 zmanjšalo na [70–80] %.

(143)

Banka bo dolgoročno donosnost ponovno vzpostavila s strateško preusmeritvijo na svoje osnovne osrednje bančne dejavnosti za prebivalstvo, MSP in, selektivno, za podjetja v Sloveniji, zaradi česar bo izpolnila svoje cilje glede donosnosti lastniškega kapitala.

(144)

Banka bo svojo neto obrestno maržo izboljšala z ustreznim oblikovanjem cen novih posojil. Oblikovanje cen novih posojil bo zlasti prispevalo k temu, da bo pozitivna donosnost lastniškega kapitala leta 2014 znašala vsaj […] %, leta 2015 vsaj […] %, leta 2016 vsaj […] % in leta 2017 vsaj […] % pri vsakem poslu, sklenjenim s strankami.

(145)

NLB bo tudi zabeležila vse odločitve v zvezi s prestrukturiranjem. V dokumentacijo bo vključila primerjavo z alternativnimi rešitvami, kot so izvršbe na sredstvih zavarovanja in prenehanje sodelovanja. Dokazala bo, da je izbrala rešitev, ki čim bolj poveča neto sedanjo vrednost za banko.

(146)

NLB načrtuje tudi dolgoročni program zmanjšanja stroškov z obsežno konsolidacijo mreže poslovnih prostorov in podružnic ter zmanjšanjem števila zaposlenih, pa tudi z izboljšanjem učinkovitosti, prizadevanjem za pridobivanje strank na čim bolj donosen in tveganju prilagojen način ter optimizacijo likvidnostnih in drugih stroškov. Načrt prestrukturiranja na tej podlagi predvideva zmanjšanje razmerja med stroški in prihodki na manj kot 60 %, kar je primerljivo s stopnjami, ki jih je banka dosegala pred krizo. Donosnost lastniškega kapitala NLB po obdavčitvi bo do 31. decembra 2017 znašala [5–10] %, količnik temeljnega kapitala v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah pa [10–20] %. Dobiček NLB po obdavčitvi bo leta 2017 znašal [100–150] milijonov EUR.

(147)

Tok oslabljenih sredstev naj bi se s postopnim izvajanjem načrta prestrukturiranja sčasoma zmanjšal. Profil kreditnega tveganja banke se bo zboljšal zaradi prenosa oslabljenih sredstev na DUTB, zavez, povezanih z upravljanjem kreditnega tveganja in prestrukturiranjem slabih posojil, ki bodo ostala v njenih knjigah, da se doseže njihova čim večja neto sedanja vrednost za banko, pa tudi drugih ukrepov, ki krepijo okvir upravljanja tveganj banke.

(148)

Komisija zato meni, da bo načrt prestrukturiranja NLB ponovno omogočil dolgoročno uspešno poslovanje.

(149)

Sporočilo o prestrukturiranju, dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013, navaja, da je ustrezen prispevek upravičenca potreben zaradi omejitve pomoči na najmanjši potrebni znesek ter obravnavanja izkrivljanj konkurence in moralnega tveganja. Zato določa, da (i) bi bilo treba omejiti stroške prestrukturiranja in znesek pomoči ter (ii) da se mora breme v največji možni meri porazdeliti med obstoječe delničarje in podrejene upnike.

(150)

Ustrezna porazdelitev bremena po začetnem pokritju izgub z lastniškim kapitalom običajno vključuje prispevke imetnikov hibridnega kapitala in imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov. Imetniki hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov morajo čim bolj prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja. Ti prispevki se lahko zagotovijo v obliki pretvorbe v navaden lastniški temeljni kapital (19) ali v obliki odpisa glavnice instrumentov. Vsekakor je treba v pravno sprejemljivem okviru preprečiti denarne odlive upravičenca v korist imetnikov takih vrednostnih papirjev.

(151)

Iz načrta prestrukturiranja ni razvidno, da bi pomoč presegala sredstva, potrebna za pokritje stroškov zaradi ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja NLB. Kapitalski primanjkljaj, ki ga je treba pokriti s tretjo dokapitalizacijo, je bil določen na podlagi pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov. Ocena kapitalskega vložka temelji zlasti na vrednotenju sredstev, ki kaže, da je ta stopnja potrebna in zadostna za premagovanje stresne situacije. Pregled kakovosti sredstev in stresni testi so prispevali k večji gotovosti glede stopnje potrebnega kapitala. Znesek tretje dokapitalizacije bo banki omogočil, da izpolni svoje regulativne kapitalske zahteve in pričakovanja trga. Poleg tega bo vzpostavljen mehanizem za poplačilo kapitala, ki bo omejil kopičenje presežnega kapitala v NLB; v skladu s tem mehanizmom bo morala NLB v poslovnih letih 2015, 2016 in 2017 izplačati dividende, izračunane na podlagi rastočega odstotka morebitnega presežnega kapitala. Mehanizem za poplačilo kapitala zagotavlja, da bo banka s kapitalom, ki bo presegal minimalne regulativne kapitalske zahteve, pred opravljanjem novih dejavnosti najprej poplačala državo.

(152)

Da bo lahko NLB d.d. pridobila dividende svojih podružnic in da se v njih ne bodo kopičila likvidnostna sredstva, bodo podružnice kljub prepovedi lahko izplačale dividende. Ta podjetja lahko izplačajo dividende, če je NLB d.d. neposredni ali posredni večinski delničar, vsi zunanji delničarji pa imajo skupaj manj kot [10-20] % delnic in glasovalnih pravic v zadevnem podjetju. Komisija meni, da se bo s tem, ko bodo podružnice dividende lahko izplačale NLB d.d., prispevalo k ohranjanju zneska pomoči na najnižjega potrebnega, omogočilo ustrezno stopnjo prožnosti za učinkovito upravljanje konsolidiranega kapitala in likvidnosti NLB ter olajšalo povračilo pomoči. Dejstvo, da bodo zaradi tega tudi manjšinski delničarji podružnic prejeli del dividend, pomeni sorazmeren učinek prelivanja v primerjavi z navedenimi ugodnostmi, zlasti če se upošteva, da se bo vsem delničarjem razen NLB d.d. sčasoma izplačal relativno majhen znesek dividend, ki ne bo presegel ene desetine zneska dividend, ki se bo sčasoma izplačal NLB d.d.

(153)

Zaveze glede porazdelitve bremena med delničarje in imetnike podrejenih dolžniških instrumentov so v skladu s sporočilom o prestrukturiranju, dopolnjenim v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(154)

Slovenija se je v zvezi s tem zavezala, da bo NLB pred dodelitvijo državne pomoči (tj. tretjo dokapitalizacijo in prenosom oslabljenih sredstev na DUTB) v celoti odpisala lastniški kapital delničarjev in neporavnan podrejen dolg ter tako zagotovila skladnost z zahtevami sporočila o bančništvu iz leta 2013. Komisija pozitivno ugotavlja, da je prispevek imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov največji možni, kar zagotavlja ustrezno porazdelitev bremena. Kapitalski vložki države bodo sproščeni šele po dokončanem izbrisu imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov. Tako je zagotovljeno, da vsi obstoječi imetniki podrejenih dolžniških instrumentov pred posredovanjem države v največji možni meri prispevajo k stroškom prestrukturiranja banke. Po tretji dokapitalizaciji bo torej 100 % delnic banke v lasti države, pred prvo dokapitalizacijo marca 2011 pa je imela v lasti 33,1 % delnic.

(155)

Točka 24 sporočila o prestrukturiranju določa, da je ustrezno nadomestilo za državni kapital tudi sredstvo za porazdelitev bremena.

(156)

Komisija v zvezi s prvo in drugo dokapitalizacijo ugotavlja, da sta bili izvedeni po cenah v skladu z načeli o porazdelitvi bremena (20). Po tretji dokapitalizaciji iz načrta prestrukturiranja bo v lasti države 100 % banke, breme bo torej porazdeljeno v največji možni meri. Komisija je tudi že ugotovila, da bo država za prenos oslabljenih sredstev na DUTB prejela ustrezno nadomestilo.

(157)

V zvezi s stroški prestrukturiranja, ki izhajajo iz načrta prestrukturiranja in jih bo NLB krila z notranjimi ukrepi, bo NLB izvedla ukrepe za znižanje stroškov, s katerimi bodo operativni stroški, ki so 31. decembra 2012 znašali 368 milijonov EUR, 31. decembra 2017 po osnovnem scenariju znašali [250–300] milijonov EUR. Načrt prestrukturiranja določa tudi odprodajo vsaj [80–90] % nebančnih dejavnosti banke. Poleg tega je vzpostavljen mehanizem za poplačilo kapitala, ki bo omogočil izplačevanje dividend državi v letih 2015, 2016 in 2017 v največji možni meri, ne da bi bile pri tem ogrožene regulativne kapitalske zahteve banke.

(158)

Slovenija se je poleg teh strukturnih ukrepov zavezala tudi, da bo uvedla prepoved izplačevanja kuponov, prevzemov ter oglaševanja in agresivne poslovne prakse.

(159)

Komisija ugotavlja, da zaveza glede neizplačevanja kuponov ne velja za kapitalske instrumente, ki so bili izdani na novo, če zaradi izplačila kuponov na takšne kapitalske instrumente ne bo nastala pravna obveznost izplačevanja kuponov na vrednostne papirje NLB, ki obstajajo v trenutku sprejetja tega sklepa (21). Komisija se strinja s to omejitvijo prepovedi izplačevanja kuponov, saj bo tako lahko skupina v skladu s točko 26 sporočila o prestrukturiranju na trgu zbrala nov hibridni kapital. Izdaja podrejenih obveznic po datumu sprejetja tega sklepa bo banki omogočila, da zbere dodatna sredstva in hibridni kapital, ne da bi pri tem morala izplačati kupone na obstoječe obveznice, zlasti na obstoječ podrejen dolg. Banka bo z omejitvijo prepovedi izplačevanja kuponov lahko izdala dodatni temeljni kapital v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah, zaradi česar bo morda potrebovala manj kapitala v obliki lastniškega kapitala. V zvezi s tem je treba poudariti, da morajo biti kuponi neobvezni, prav tako pa se ne sme zahtevati, da dolžniški instrumenti štejejo za temeljni kapital v skladu z uredbo EU o kapitalskih zahtevah. Ugotoviti je mogoče tudi, da po popolnem odpisu lastniškega kapitala delničarjev in neporavnanega podrejenega dolga v banki ne bo več lastniškega kapitala in neporavnanega podrejenega dolga. Omejitev prepovedi izplačevanja kuponov ne razvrednoti koristnega učinka prepovedi izplačevanja kuponov, kot je predviden v sporočilu o prestrukturiranju, saj bo zaveza NLB, da zaradi plačila kuponov na nove instrumente ne bo nastala pravna obveznost izplačevanja kuponov na obstoječe vrednostne papirje NLB, preprečila nepotrebno odtekanje kapitala.

(160)

Zato porazdelitev bremena med imetnike lastniškega kapitala, hibridnih instrumentov in podrejenega dolga, zmanjšanje stroškov, odprodaja in ustrezno nadomestilo za pomoč pomenijo ustrezen lastni prispevek NLB k stroškom prestrukturiranja.

(161)

Komisija zato ugotavlja, da načrt prestrukturiranja določa ustrezen lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(162)

Oddelek 4 sporočila o prestrukturiranju zahteva, da mora načrt prestrukturiranja vsebovati ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence. Takšni ukrepi morajo biti prilagojeni obravnavanju izkrivljanj na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju posluje. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala upravičenka. Poleg tega mora Komisija upoštevati tudi višino lastnega prispevka upravičenke in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja.

(163)

NLB je prejela državno pomoč v obliki kapitalskih vložkov in ukrepov za oslabljena sredstva v višini 2,321 milijarde EUR, kar je enako 20 % tveganju prilagojene aktive NLB (22). Ustrezno nadomestilo pomoči in potreba po izvajanju ukrepov za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence sta potrebna zlasti ob upoštevanju razmeroma visokega zneska pomoči.

(164)

Prvi ukrep, ki bo omejil izkrivljanja konkurence, je odprodaja deležev NLB v […]. Z odprodajo […] se bo tržni delež NLB zmanjšal […]. Odprodaja […] NLB bo prispevala tudi k omejitvi tržnega deleža NLB in odprtju trga konkurentom.

(165)

Zmanjšanje prisotnosti NLB na trgu v segmentu posojil poslovnim sektorjem gradbeništva, prevoza in finančnih holdingov bo mogoče z letnimi omejitvami tveganju prilagojene aktive v teh sektorjih.

(166)

Poleg tega bo NLB prenehala z izvajanjem lizinga, faktoringa, forfetiranja in stranskih dejavnosti v Sloveniji in tujini, s čimer se bo nadalje omejil morebiten učinek prelivanja prejete državne pomoči v dejavnosti, ki niso njene osrednje bančne dejavnosti.

(167)

NLB bo z izvajanjem svojih dejavnosti nadaljevala pod pogoji, ki omejujejo izkrivljanje konkurence. NLB z izboljšanimi politikami upravljanja tveganja in učinkovitejšo posojilno politiko z boljšim oblikovanjem cen, s čimer bo do 31. decembra 2017 donosnost lastniškega kapitala pri novih posojilih [10–20]-odstotna, kot banka, ki se pretežno ukvarja z eno dejavnostjo, svojim strankam ne bo nudila pretirano ugodnih pogojev. Navedeni elementi prispevajo k uspešnemu poslovanju NLB, omejujejo pa tudi izkrivljanje konkurence.

(168)

Slovenija se je zavezala, da bo uvedla prepoved prevzemov, ki bo NLB preprečila, da bi pomoč uporabila za pridobivanje novih poslov. Poleg tega je vzpostavljen mehanizem za poplačilo kapitala, ki bo NLB omogočal izplačevanje dividend državi v letih 2015, 2016 in 2017 v največji možni meri, ne da bi bile pri tem ogrožene regulativne kapitalske zahteve banke. Mehanizem za poplačilo kapitala zagotavlja, da bo banka s kapitalom, ki bo presegal regulativne kapitalske zahteve ali katere druge regulativne zahteve, pred opravljanjem novih dejavnosti najprej poplačala državo.

(169)

Slovenija se je poleg teh strukturnih ukrepov zavezala tudi, da bo uvedla sklop omejitev glede ravnanja, ki bodo preprečile izkrivljanje konkurence. Komisija pozdravlja prepoved oglaševanja državne podpore in agresivne poslovne prakse, ki bo NLB preprečil, da bi pomoč uporabila za financiranje protikonkurenčnega tržnega ravnanja.

(170)

Ob upoštevanju vseh teh ukrepov in zavez je vzpostavljenih dovolj zaščitnih ukrepov za omejevanje morebitnih izkrivljanj konkurence glede na višino zneska pomoči NLB.

(171)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju, dopolnjenim v sporočilu o bančništvu iz leta 2013, bo Komisija zahtevala redna poročila, da bo lahko preverila, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. Slovenija bo imenovala skrbnika spremljanja, ki bo Komisiji vsakih šest mesecev predložil poročilo o spremljanju.

(172)

Da se zagotovi ustrezno izvajanje načrta prestrukturiranja v celotnem obdobju njegovega izvajanja, bodo slovenski organi sprejeli vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da NLB izpolnjuje zaveze iz sporazuma o uskladitvi osnovnih pogojev prestrukturiranja.

(173)

Poleg tega bo pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ter popolno in pravilno izvajanje vseh zavez iz sporazuma o uskladitvi osnovnih pogojev prestrukturiranja, priloženega temu sklepu, redno spremljal neodvisen, ustrezno usposobljen skrbnik spremljanja. Skrbnik spremljanja bo imel neomejen dostop do vseh informacij, potrebnih za spremljanje izvajanja tega sklepa. Komisija ali skrbnik spremljanja lahko od NLB zahteva razlago in pojasnila. Slovenija in NLB bosta v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi s spremljanjem, v celoti sodelovali s Komisijo in skrbnikom spremljanja.

(174)

Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja, ki ga je predložila Slovenija, ustrezno obravnava vprašanja glede uspešnega poslovanja (vključno s korporativnim upravljanjem), porazdelitve bremena in izkrivljanja konkurence ter je v skladu z zahtevami sporočila o prestrukturiranju, dopolnjenega v sporočilu o bančništvu iz leta 2013.

(175)

Komisija zato odpravlja pomisleke Komisije glede združljivosti načrta prestrukturiranja, ki jih je izrazila v drugem sklepu o reševanju in sklepa o začetku postopka.

(176)

Komisija ugotavlja, da prva, druga in tretja državna dokapitalizacija NLB ter prenos oslabljenih sredstev na DUTB pomenijo pomoč za prestrukturiranje v korist NLB.

(177)

Komisija ugotavlja, da ukrepi za prestrukturiranje, ki jih sestavljajo prva, druga in tretja dokapitalizacija NLB ter prenos oslabljenih sredstev na DUTB, banki lahko omogočijo vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja, so zadostni v smislu porazdelitve bremena ter ustrezni in sorazmerni za odpravo učinkov zadevnih ukrepov pomoči, ki izkrivljajo trg. Komisija zato meni, da predloženi načrt za prestrukturiranje izpolnjuje merila iz sporočila o prestrukturiranju, kot je bilo dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013, in sporočila o oslabljenih sredstvih, kot je bilo prilagojeno in dopolnjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2013. Ukrepi za prestrukturiranje se lahko obravnavajo kot združljivi z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU. Prva, druga in tretja dokapitalizacija ter prenos oslabljenih sredstev na DUTB se zato lahko odobrijo v skladu z načrtom prestrukturiranja –