02013R0168 — SL — 14.11.2020 — 003.003
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
►B
|
UREDBA (EU) št. 168/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2013
o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov
(Besedilo velja za EGP)
(UL L 060 2.3.2013, str. 52)
|
spremenjena z:
popravljena z:
▼B
UREDBA (EU) št. 168/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2013
o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
1.
Ta uredba določa upravne in tehnične zahteve za homologacijo vseh novih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot iz člena 2(1).
Ta uredba se ne uporablja za odobritev posameznih vozil. Vendar pa države članice, ki izdajajo take posamezne odobritve, sprejmejo vsako homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki je bila izdana v skladu s to uredbo namesto v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami.
2.
Ta uredba določa zahteve za tržni nadzor vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih je treba odobriti v skladu s to uredbo. Ta uredba določa tudi zahteve za tržni nadzor delov in opreme za taka vozila.
3.
Ta uredba ne posega v uporabo zakonodaje o varnosti v cestnem prometu.
Člen 2
Področje uporabe
1.
Ta uredba se uporablja za vsa dvo- ali trikolesna vozila in štirikolesnike, kot so razvrščeni v členu 4 in Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: vozila kategorije L), ki so namenjeni za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, ki so zasnovana in izdelana v eni ali več stopnjah, ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, dele in opremo, zasnovane in izdelane za taka vozila.
Ta uredba se uporablja tudi za motorna kolesa enduro (L3e-AxE (x = 1, 2 ali 3)), motorna kolesa trial (L3e-AxT (x = 1, 2 ali 3)) in težka štirikolesa za vse terene (L7e-B), kot so razvrščena v členu 4 in Prilogi I.
2.
Ta uredba se ne uporablja za naslednja vozila:
(a)
vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 6 km/h;
(b)
vozila, namenjena izključno za telesno prizadete osebe;
(c)
vozila, ki jih upravljajo izključno pešci;
(d)
vozila, namenjena izključno za tekmovalno uporabo;
(e)
vozila, načrtovana in izdelana za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilskih enot, enot za ohranjanje javnega reda in miru ter službe nujne medicinske pomoči;
(f)
kmetijska ali gozdarska vozila iz Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (
1
), stroje iz Direktive 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (
2
), Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih (
3
) ter motorna vozila iz Direktive 2007/46/ES;
(g)
vozila, namenjena predvsem za terensko uporabo in zasnovana za uporabo na netlakovanih površinah;
(h)
kolesa s pedali z dodatnim pogonom, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W, katerega izhodna moč se prekine, kadar kolesar preneha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h;
(i)
samouravnoteževalna vozila;
(j)
vozila, ki niso opremljena z najmanj enim sedežem;
(k)
vozila, opremljena s sedežem, pri katerem je višina točke R voznika ≤ 540 mm v primeru kategorij L1e, L3e in L4e ali ≤ 400 mm v primeru kategorij L2e, L5e, L6e in L7e.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi in aktih iz Priloge II, razen če je v njih drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.
„homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjujejo ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;
2.
„certifikat o homologaciji“ pomeni dokument, s katerim organ za odobritev uradno potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote odobren;
3.
„homologacija celotnega vozila“ pomeni homologacijo, s katero organ za odobritev potrdi, da nedodelan, dokončan ali dodelan tip vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;
4.
„EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim organ za odobritev potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve te uredbe;
5.
„certifikat o EU-homologaciji“ pomeni certifikat, ki temelji na predlogi iz izvedbenega akta, sprejetega na podlagi te uredbe, ali obrazec sporočila, določen v ustreznem pravilniku UNECE iz te uredbe ali delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe;
6.
„homologacija sistema“ pomeni homologacijo, s katero organ za odobritev potrdi, da sistem, vgrajen v vozilo določenega tipa, izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;
7.
„homologacija samostojne tehnične enote“ pomeni homologacijo, s katero organ za odobritev potrdi, da samostojna tehnična enota izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil;
8.
„homologacija sestavnega dela“ pomeni homologacijo, s katero organ za odobritev potrdi, da sestavni del izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve neodvisno od vozila;
9.
„nacionalna homologacija“ pomeni homologacijski postopek, določen v nacionalni zakonodaji države članice; veljavnost take odobritve je omejena na ozemlje te države članice;
10.
„certifikat o skladnosti“ pomeni dokument, ki ga izda proizvajalec vozila in ki potrjuje, da izdelano vozilo ustreza odobrenemu tipu vozila;
11.
„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjskega homologacijskega postopka;
12.
„nedodelano vozilo“ pomeni vsako vozilo, pri katerem je potrebna najmanj ena nadaljnja stopnja dodelave, da bi bile izpolnjene ustrezne tehnične zahteve te uredbe;
13.
„dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu postopka večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te uredbe;
14.
„dokončano vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve te uredbe;
15.
„sistem“ pomeni skupek naprav, ki v vozilu skupaj opravljajo eno ali več določenih funkcij in za katerega veljajo zahteve iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe;
16.
„sestavni del“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki naj bi postala del vozila in ki je lahko homologirana neodvisno od vozila v skladu s to uredbo ali delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, če navedeni akti vsebujejo izrecne določbe za to;
17.
„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, za katero veljajo zahteve te uredbe ali katerega koli delegiranega ali izvedbenega akta, sprejetega na podlagi te uredbe, in ki naj bi postala del vozila, ki je lahko homologirana ločeno, a le v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozila, če navedeni akti vsebujejo izrecne določbe za to;
18.
„deli“ pomenijo blago, ki se uporabi za sestavo vozila, kakor tudi rezervne dele;
19.
„oprema“ pomeni vse blago, ki niso deli in ki se lahko doda ali namesti na vozilo;
20.
„originalni deli ali oprema“ pomenijo dele ali opremo, ki so izdelani v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za proizvodnjo delov ali opreme za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila; to vključuje dele ali opremo, ki se izdelajo na isti proizvodni liniji kot ti deli ali oprema; dokler ni dokazano nasprotno se domneva, da deli ali oprema sestavljajo izvirne dele ali opremo, če proizvajalec potrdi, da so enake kakovosti kot sestavni deli, uporabljeni pri sestavi zadevnega vozila, in da so bili izdelani v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi proizvajalca vozila;
21.
„rezervni deli“ pomenijo blago, namenjeno vgradnji v vozilo ali namestitev nanj, ki nadomesti prvotne dele vozila, vključno z blagom, kot so maziva, potrebnim za uporabo motornega vozila, razen goriva;
22.
„funkcionalna varnost“ pomeni odsotnost nesprejemljivega tveganja telesnih poškodb ali škodljivih posledic za zdravje oseb ali za lastnino zaradi nepravilnega delovanja mehanskih, hidravličnih, pnevmatskih, električnih ali elektronskih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot;
23.
„napredni zavorni sistem“ pomeni protiblokirni zavorni sistem, kombinirani zavorni sistem ali oboje;
24.
„protiblokirni zavorni sistem“ pomeni sistem, ki zazna zdrsavanje koles in samodejno uravna zavorni tlak, ki na kolesih ustvarja zavorne sile, da omeji zdrsavanje;
25.
„kombinirani zavorni sistem“ pomeni:
(a)
pri vozilih kategorij L1e in L3e: sistem delovne zavore, pri katerem se z enim upravljalom aktivirata najmanj dve zavori na različnih kolesih;
(b)
pri vozilih kategorije L4e: sistem delovne zavore, pri katerem se z enim upravljalom aktivirajo najmanj zavore sprednjih in zadnjih koles (če se z istim zavornim sistemom zavirata zadnje kolo in kolo bočne prikolice, gre za zavoro zadnjega kolesa);
(c)
pri vozilih kategorij L2e, L5e, L6e in L7e: sistem delovne zavore, pri katerem se z enim upravljalom aktivirajo zavore na vseh kolesih;
26.
„samodejni vklop svetlobnih naprav“ pomeni vklop sistema osvetlitve pri vklopu stikala za vžig ali stikala za zagon motorja;
27.
„naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni tiste dele vozila, ki uravnavajo ali zmanjšujejo emisije iz izpušnih cevi in/ali emisije izhlapevanja;
28.
„nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takih naprav, ki so namenjene za nadomestitev izvorno vgrajene naprave za uravnavanje onesnaževanja in se lahko odobrijo kot samostojne tehnične enote;
29.
„sedež“ pomeni:
(a)
sedišče za voznika ali potnika, ki se uporablja za sedenje okobal, ali
(b)
vsako sedišče za najmanj eno osebo velikosti človeku podobne lutke, ki po merah ustreza 50 % odraslih moških, v primeru voznika;
30.
„motor na kompresijski vžig“ ali „CI-motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje po načelih dizelskega krožnega procesa;
31.
„motor na prisilni vžig“ ali „PI-motor“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, ki deluje po načelih Ottovega krožnega procesa;
32.
„hibridno vozilo“ pomeni motorno vozilo z vsaj dvema različnima energijskima pretvornikoma in dvema različnima (vgrajenima) sistemoma za shranjevanje energije za pogon vozila;
33.
„hibridno električno vozilo“ pomeni vozilo, ki za namene mehanskega pogona pridobiva energijo iz obeh naslednjih virov shranjene energije/moči v vozilu:
(b)
akumulatorja, kondenzatorja, vztrajnika/generatorja ali druge naprave za shranjevanje električne energije ali moči.
Ta opredelitev vključuje tudi vozila, ki pridobivajo energijo iz potrošnega goriva zgolj za namen polnjenja naprave za shranjevanje električne energije/moči;
34.
„pogon“ pomeni motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor, hibridno aplikacijo ali kombinacijo teh ali drugih tipov motorjev;
35.
„največja trajna nazivna moč“ pomeni največjo moč v tridesetih minutah na odgonski gredi električnega motorja, kot je določeno v pravilniku UNECE št. 85;
36.
„največja neto moč“ pomeni največjo moč motorja z notranjim izgorevanjem, ki je na voljo na preskusni napravi na koncu ročične gredi ali ustreznega sestavnega dela;
37.
„odklopna naprava“ pomeni vsak del vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco in/ali obremenitev motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter z namenom aktiviranja, prilagajanja, zakasnitve ali prekinitve delovanja katerega koli dela sistema za uravnavanje emisij in naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki zmanjšuje učinkovitost sistema za uravnavanje emisij pod pogoji, pričakovanimi pri običajnem delovanju vozila in pri običajni uporabi;
38.
„vzdržljivost“ pomeni lastnost sestavnih delov in sistemov, ki zagotavlja, da se
►C1
zahteve glede okoljske učinkovitosti ◄ iz člena 23 in Priloge V dosega tudi po številu prevoženih kilometrov iz Priloge VII in da je funkcionalna varnost vozila zagotovljena, če se vozilo uporablja pod običajnimi ali predvidenimi pogoji ter servisira v skladu s priporočili proizvajalca;
39.
„delovna prostornina motorja“ pomeni:
(a)
pri motorjih s premočrtnim gibanjem bata nazivno delovno prostornino;
(b)
pri motorjih z vrtljivim batom (Wanklovih motorjih) dvojno nazivno delovno prostornino;
40.
„emisije izhlapevanja“ pomenijo hlape ogljikovodikov iz sistema za shranjevanje in dovod goriva motornega vozila, ki niso emisije iz izpušne cevi;
41.
„preskus SHED“ pomeni preskus vozila v neprepustni komori za določitev izhlapevanja, pri katerem se izvede poseben preskus emisij izhlapevanja;
42.
„sistem za plinasta goriva“ pomeni sistem, ki ga sestavljajo rezervoar za shranjevanje plinastega goriva, sistem za dovod goriva ter sestavni deli za doziranje in uravnavanje goriva, ki je nameščen na motor in mu omogoča enogorivno, dvogorivno ali večgorivno delovanje na UNP, stisnjeni zemeljski plin ali vodik;
43.
„plinasto onesnaževalo“ pomeni emisije izpušnih plinov ogljikovega monoksida (CO), dušikovih oksidov (NOx), izraženih z enakovredno vrednostjo dušikovega dioksida (NO2), in ogljikovodikov (HC);
44.
„emisije iz izpušne cevi“ pomenijo emisije plinskih onesnaževal in trdnih delcev iz izpušne cevi vozila;
45.
„trdni delci“ pomenijo sestavne dele izpušnega plina, ki se iz razredčenih izpušnih plinov izločijo pri največji temperaturi 325 K (52 °C) s filtri, opisanimi v preskusnem postopku za ugotavljanje povprečnih emisij iz izpušne cevi;
46.
„svetovni harmoniziran preskusni cikel za motorna kolesa“ ali „WMTC“ pomeni laboratorijski preskusni cikel WMTC, harmoniziran na svetovni ravni, kot je opredeljen v globalnem tehničnem pravilniku UNECE št. 2;
47.
„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki organu za odobritev odgovarja za vse vidike homologacije ali postopka pridobitve dovoljenja, za zagotavljanje skladnosti proizvodnje in ki je odgovoren tudi za vprašanja tržnega nadzora proizvedenih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ne glede na to, ali je pravna ali fizična oseba neposredno vključena v vse stopnje oblikovanja in izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet postopka odobritve;
48.
„zastopnik proizvajalca“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo proizvajalec ustrezno imenuje, da ga zastopa pri organu za odobritev ali organu za tržni nadzor in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, zajetih v tej uredbi;
49.
„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da na trg vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo iz tretje države;
50.
„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik, ki da vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo na voljo na trgu;
51.
„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;
52.
„registracija“ pomeni upravno dovoljenje za začetek uporabe vozila tudi v cestnem prometu, kar vključuje identifikacijo vozila in izdajo serijske številke, bolj znane kot registracijska številka, bodisi za nedoločen čas, določen čas ali krajše obdobje;
53.
„začetek uporabe“ pomeni prvo uporabo vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme v Uniji za predvideni namen;
54.
„dati na trg“ pomeni prvič dati na voljo vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo v Uniji;
55.
„dati na voljo na trgu“ pomeni dobaviti vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo za distribucijo ali uporabo na trgu v okviru trgovske dejavnosti, bodisi proti plačilu ali brezplačno;
56.
„organ za odobritev“ pomeni organ v državi članici, ki ga je država članica ustanovila ali imenovala in priglasila Komisiji ter je pristojen za vse vidike odobritve tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, za postopek izdaje dovoljenja, za izdajo in po potrebi preklic ali zavrnitev certifikatov o odobritvi, deluje kot kontaktna točka za organe za odobritev drugih držav članic, imenuje tehnične službe in zagotavlja, da proizvajalec izpolnjuje svoje obveznosti pri skladnosti proizvodnje;
57.
„organ za tržni nadzor“ pomeni organ države članice, ki je pristojen za izvajanje tržnega nadzora na svojem ozemlju;
58.
„tržni nadzor“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti ali drugih vidikov zaščite javnega interesa;
59.
„nacionalni organ“ pomeni organ za odobritev ali vsak drugi organ, ki je vključen v tržni nadzor, mejni nadzor ali registracijo za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, dele ali opremo v državi članici;
60.
„tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga organ za odobritev države članice imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za presojo skladnosti za opravljanje začetne presoje in drugih preskusov ali kontrolnih pregledov v imenu organa za odobritev, pri tem pa je možno, da organ za odobritev sam opravlja te naloge;
61.
„samopreskušanje“ pomeni, da proizvajalec, ki je bil imenovan za tehnično službo za presojo skladnosti z določenimi zahtevami, izvaja preskuse v lastnih prostorih, evidentira rezultate preskusov in organu za odobritev predloži poročilo, vključno z ugotovitvami;
62.
„virtualna preskusna metoda“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, ki dokazujejo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje tehnične zahteve iz delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 32(6), ne da bi bilo treba uporabiti dejansko vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto;
63.
„vgrajen sistem za diagnostiko“ ali „sistem OBD“ pomeni sistem, ki lahko s pomočjo kod napak, shranjenih v računalniškem pomnilniku, določi verjetno mesto nepravilnega delovanja;
64.
„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnostiko, servisiranje, pregled, periodične preglede, popravilo, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila, ki jih proizvajalec zagotovi svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takih informacij; te informacije vključujejo vse informacije, potrebne za vgradnjo delov in opreme v vozila;
65.
„neodvisni izvajalec“ pomeni podjetja, ki niso pooblaščeni trgovci in serviserji, so pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje vozil, zlasti serviserje, proizvajalce ali distributerje servisne opreme, orodij ali rezervnih delov, izdajatelje tehničnih informacij, avtomobilske klube, izvajalce pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalce pregledov in preskušanj ter ponudnike usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva;
66.
„pooblaščeni serviser“ pomeni ponudnika storitev popravljanja in vzdrževanja vozil, ki deluje v distribucijskem sistemu, ki ga je vzpostavil dobavitelj vozil;
67.
„vozilo zaključka serije“ pomeni vsako vozilo iz zaloge, ki ga ni mogoče dati na voljo na trgu ali ga ni več mogoče dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati zaradi začetka veljave novih tehničnih zahtev, v povezavi s katerimi vozilo ni bilo odobreno;
68.
„dvokolesnik na motorni pogon“ ali „PTW“ pomeni dvokolesno vozilo na motorni pogon, vključno s kolesi na motorni pogon, dvokolesnimi mopedi in dvokolesnimi motornimi kolesi;
69.
„trikolesnik na motorni pogon“ pomeni trikolesno vozilo na motorni pogon, ki izpolnjuje merila za uvrstitev med vozila kategorije L5e;
70.
„štirikolesnik“ pomeni štirikolesno vozilo, ki izpolnjuje merila za uvrstitev med vozila kategorije L6e ali L7e;
71.
„samouravnoteževalno vozilo“ pomeni koncept vozila, ki temelji na vgrajenem nestabilnem ravnotežju in ki potrebuje dodatni sistem krmiljenja za vzdrževanje ravnotežja ter vključuje enokolesna vozila na motorni pogon ali dvokolesna dvosledna vozila na motorni pogon;
72.
„dvojno kolo“ pomeni dve kolesi, nameščeni na isti osi, pri čemer sta središči površin stika s podlago med seboj oddaljeni 460 mm ali manj, in se obravnavata kot eno kolo;
73.
„tip vozila“ pomeni skupino vozil, vključno z variantami in izvedenkami določene kategorije, ki se ne razlikujejo vsaj v naslednjih bistvenih vidikih:
(a)
kategoriji in podkategoriji;
(c)
šasiji, okvirju, pomožnem okvirju, podu ali konstrukciji, na katero se pritrdijo glavni sestavni deli;
(d)
oznaki tipa, kot jo je določil proizvajalec;
74.
„varianta“ pomeni vozilo enakega tipa z:
(a)
enakimi osnovnimi značilnostmi oblike nadgradnje;
(b)
enakim pogonom in konfiguracijo pogona;
(c)
enakim delovnim ciklom motorja, če je del pogona motor z notranjim zgorevanjem;
(d)
enakim številom in razvrstitvijo valjev;
(f)
razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo mase vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, ki ne presega 20 % najnižje vrednosti;
(g)
razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo največje dovoljene mase, ki ne presega 20 % najnižje vrednosti;
(h)
razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo delovne prostornine motorja (pri motorjih z notranjim zgorevanjem), ki ne presega 30 % najnižje vrednosti, ter
(i)
razliko med najnižjo in najvišjo vrednostjo izhodne moči motorja, ki ne presega 30 % najnižje vrednosti;
75.
„izvedenka variante“ pomeni vozilo, sestavljeno iz kombinacije značilnosti, navedenih v opisni dokumentaciji iz člena 29(10);
76.
„motor z zunanjim zgorevanjem“ pomeni toplotni motor, v katerem sta zgorevalni prostor in ekspanzijska posoda fizično ločena in v katerem se notranja delovna tekočina segreva z zgorevanjem v zunanjem viru; toplota iz zunanjega zgorevanja širi notranjo delovno tekočino, ki nato s širjenjem in delovanjem na mehanizem motorja ustvarja gibanje in uporabno delo;
77.
„izvor in prenos moči“ pomeni sestavne dele in sisteme vozila, ki ustvarjajo moč in jo prenašajo do cestišča, vključno z motorji, sistemi krmiljenja motorjev ali drugimi krmilnimi moduli, napravami za uravnavanje onesnaževanja za varstvo okolja, vključno s sistemi za zmanjševanje emisij onesnaževal in hrupa, menjalniki in njihovim krmiljenjem, pogonsko gredjo, jermenskim pogonom ali verižnim pogonom, diferenciali, končnim prenosom ter pnevmatikami pogonskih koles (polmer);
78.
„vozilo z enogorivnim motorjem“ pomeni vozilo, zasnovano za delovanje predvsem na eno vrsto goriva;
79.
„vozilo z enogorivnim plinskim motorjem“ pomeni vozilo, ki deluje predvsem na utekočinjeni naftni plin (UNP), zemeljski plin (ZP)/biometan ali vodik, vendar ima lahko tudi bencinski sistem za uporabo v sili ali samo za zagon motorja, pri čemer posoda za bencinsko gorivo vsebuje največ 5 litrov bencina;
80.
„E5“ pomeni mešanico goriva iz 5 % brezvodnega etanola in 95 % bencina;
81.
„UNP“ pomeni utekočinjeni naftni plin, ki je sestavljen iz propana in butana, utekočinjenih s hrambo pod pritiskom;
82.
„ZP“ pomeni zemeljski plin z zelo veliko vsebnostjo metana;
83.
„biometan“ pomeni obnovljiv zemeljski plin iz organskih virov, ki je v začetku „bioplin“, a se nato prečisti v procesu „bioplin v biometan“, ki odstrani nečistosti v bioplinu, kot so ogljikov dioksid, siloksani in vodikovi sulfidi (H2S);
84.
„vozilo z dvogorivnim motorjem“ pomeni vozilo, ki ima dva ločena sistema za hranjenje goriva in lahko za gorivo začasno uporablja dve različni vrsti goriva ter je zasnovano tako, da ga poganja le eno gorivo naenkrat;
85.
„vozilo z dvogorivnim motorjem na plin“ pomeni vozilo z dvogorivnim motorjem, ki lahko za gorivo uporablja bencin in tudi UNP, ZP/biometan ali vodik;
86.
„vozilo s prilagodljivim tipom goriva“ pomeni vozilo z enim sistemom za hranjenje goriva, ki lahko za gorivo uporablja različne mešanice dveh ali več goriv;
87.
„E85“ pomeni mešanico goriva iz 85 % brezvodnega etanola in 15 % bencina;
88.
„vozilo s prilagodljivim tipom goriva na etanol“ pomeni vozilo s prilagodljivim tipom goriva, ki lahko za gorivo uporablja bencin ali mešanico etanola in bencina z do 85 % etanola;
89.
„H2ZP“ pomeni mešanico goriva iz vodika in zemeljskega plina;
90.
„vozilo s prilagodljivim tipom goriva na H2ZP“ pomeni vozilo s prilagodljivim tipom goriva, za pogon katerega se lahko uporabljajo različne mešanice vodika in ZP/biometana;
91.
„vozilo s prilagodljivim tipom goriva na biodizel“ pomeni vozilo s prilagodljivim tipom goriva, ki lahko za gorivo uporablja mineralno dizelsko gorivo ali mešanico mineralnega dizelskega goriva in biodizla;
92.
„B5“ pomeni mešanico goriva iz do 5 % biodizla in 95 % dizla iz nafte;
93.
„biodizel“ pomeni dizelsko gorivo na osnovi rastlinskega olja ali živalske maščobe, ki je sestavljeno iz alkil estrov z dolgimi verigami, proizvedeno na trajnostni način;
94.
„povsem električno vozilo“ pomeni vozilo, ki ga poganja:
(a)
sistem, ki ga sestavlja ena ali več naprav za shranjevanje električne energije, ena ali več naprav za kondicioniranje električne energije ter eden ali več električnih strojev, ki pretvarjajo shranjeno energijo v mehansko energijo, ki jo prenašajo do koles in tako poganjajo vozilo;
(b)
pomožni električni pogon, vgrajen v vozilo, zasnovano za uporabo pedal;
95.
„vozilo s pogonom na vodikovo gorivno celico“ pomeni vozilo s pogonom na gorivno celico, ki za pogon vozila pretvarja kemično energijo iz vodika v električno energijo;
96.
„točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec za vsak sedež, in to glede na tridimenzionalni koordinatni sistem.
Sklicevanja v tej uredbi na zahteve, postopke ali ureditve, določene s to uredbo, se berejo kot sklicevanja na take zahteve, postopke ali ureditve, kot so določene v tej uredbi ter delegiranih in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.
Člen 4
Kategorije vozil
1.
Vozila kategorije L zajemajo dvo-, tri- in štirikolesna vozila na motorni pogon, kot so razvrščena v tem členu in Prilogi I, vključno s kolesi na motorni pogon, dvo- in trikolesnimi mopedi, dvo- in trikolesnimi motornimi kolesi, motornimi kolesi z bočno prikolico, lahkimi in težkimi cestnimi štirikolesi ter lahkimi in težkimi „kvadrimobili“.
2.
V tej uredbi so zajete naslednje kategorije in podkategorije vozil, kot so opisane v Prilogi I:
(a)
vozilo kategorije L1e (lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon), z naslednjima podkategorijama:
(i)
vozilo L1e-A (kolo na motorni pogon);
(ii)
vozilo L1e-B (dvokolesni moped);
(b)
vozilo kategorije L2e (trikolesni moped) z naslednjima podkategorijama:
(i)
vozilo L2e-P (trikolesni moped, zasnovan za prevoz potnikov);
(ii)
vozilo L2e-U (trikolesni moped, zasnovan za prevoz blaga);
(c)
vozilo kategorije L3e (dvokolesno motorno kolo), z naslednjimi podkategorijami:
(i)
moč motorja (
4
), z naslednjimi podkategorijami:
—
vozilo L3e-A1 (motorna kolesa z nizko močjo),
—
vozilo L3e-A2 (motorna kolesa s srednjo močjo),
—
vozilo L3e-A3 (motorna kolesa z visoko močjo);
(ii)
posebna uporaba:
—
L3e-A1E, L3e-A2E ali L3e-A3E motorno kolo enduro,
—
L3e-A1T, L3e-A2T ali L3e-A3T motorno kolo trial;
(d)
vozilo kategorije L4e (dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico);
(e)
vozilo kategorije L5e (trikolesnik na motorni pogon), z naslednjimi podkategorijami:
(i)
vozilo L5e-A (trikolesnik): vozilo, zasnovano predvsem za prevoz potnikov;
(ii)
vozilo L5e-B (gospodarski trikolesnik): trikolesnik za gospodarsko uporabo, zasnovan izključno za prevoz blaga;
(f)
vozilo kategorije L6e (lahki štirikolesnik), z naslednjimi podkategorijami:
(i)
vozilo L6e-A (lahko cestno štirikolo);
(ii)
vozilo kategorije L6e-B (lahki „kvadrimobil“), z naslednjimi podkategorijami:
—
vozilo L6e-BU (lahki „kvadrimobil“ za prevoz blaga): vozilo za gospodarsko uporabo, zasnovano izključno za prevoz blaga,
—
vozilo L6e-BP (lahki „kvadrimobil“ za prevoz potnikov): vozilo, zasnovano za prevoz potnikov;
(g)
vozilo kategorije L7e (težki štirikolesnik), z naslednjimi podkategorijami:
(i)
vozilo L7e-A (težko cestno štirikolo) z naslednjima podkategorijama:
—
L7e-A1: cestno štirikolo A1,
—
L7e-A2: cestno štirikolo A2;
(ii)
vozilo L7e-B (težko štirikolo za vse terene) z naslednjima podkategorijama:
—
L7e-B1: štirikolo za vse terene,
—
L7e-B2: buggy z vzporedno nameščenimi sedeži;
(iii)
vozilo L7e-C (težki „kvadrimobil“) z naslednjima podkategorijama:
—
vozilo L7e-CU (težki „kvadrimobil“ za gospodarske namene): vozilo za gospodarsko uporabo, zasnovano izključno za prevoz blaga,
—
vozilo L7e-CP (težki „kvadrimobil“ za prevoz potnikov): vozilo, zasnovano predvsem za prevoz potnikov.
3.
Vozila kategorije L iz odstavka 2 so glede na pogon vozila nadalje razvrščena tako:
(a)
pogon na motor z notranjim zgorevanjem:
—
motor na kompresijski vžig (CI),
—
motor na prisilni vžig (PI);
(b)
pogon na motor z zunanjim zgorevanjem, turbinskim motorjem ali motorjem z vrtljivim batom, pri čemer se vozilo, opremljeno s takim pogonom, zaradi skladnosti z
►C1
zahtevami glede okoljske učinkovitosti in funkcionalne varnosti ◄ obravnava kot vozilo s PI-motorjem z notranjim zgorevanjem;
(c)
pogon na motor na stisnjeni zrak, pri katerem emisije ne vsebujejo višje ravni onesnaževal in/ali inertnih plinov, kot je značilna za zunanji zrak, pri čemer se tako vozilo glede na zahteve za funkcionalno varnost ter shranjevanje in dovod goriva obravnava kot vozilo na plinasto gorivo;
(e)
hibridno vozilo, ki združuje katero koli konfiguracijo pogona iz točk (a), (b), (c) ali (d) tega odstavka ali večkratno kombinacijo teh konfiguracij pogonov, vključno s kombinacijami iz več motorjev z notranjim zgorevanjem in/ali elektromotorjev.
4.
Glede razvrstitve vozil kategorije L iz odstavka 2 se vozilo, ki ga ni mogoče uvrstiti v določeno kategorijo, ker ne izpolnjuje najmanj enega merila za navedeno kategorijo, uvrsti v naslednjo kategorijo, katere merila izpolnjuje. To velja za naslednje skupine kategorij in podkategorij:
(a)
kategorija L1e s podkategorijama L1e-A in L1e-B ter kategorija L3e s podkategorijami L3e-A1, L3e-A2 in L3e-A3;
(b)
kategorija L2e in kategorija L5e s podkategorijama L5e-A in L5e-B;
(c)
kategorija L6e s podkategorijama L6e-A in L6e-B ter kategorija L7e s podkategorijami L7e-A, L7e-B in L7e-C;
(d)
katero koli drugo logično zaporedje kategorij in/ali podkategorij, ki jih predlaga proizvajalec in odobri organ za odobritev.
5.
Ne glede na merila za razvrstitev (v podkategorije) iz odstavkov 1 do 4 tega člena in iz Priloge I se dodatne podkategorije uporabljajo, kot je določeno v Prilogi V, z namenom uskladiti postopke preskušanja okoljske učinkovitosti na mednarodni ravni s sklicevanjem na pravilnike UNECE in globalne tehnične pravilnike UNECE.
Člen 5
Določitev mase v stanju, pripravljenem za vožnjo
1.
Masa vozila kategorije L v stanju, pripravljenem za vožnjo, se določi z merjenjem mase neobremenjenega vozila, pripravljenega za običajno uporabo, in vključuje maso:
(b)
standardne opreme v skladu s specifikacijami proizvajalca;
(c)
goriva in posode ali posod za gorivo, ki so napolnjene vsaj do 90 % prostornine.
Za namene te točke:
(i)
če ima vozilo pogon na tekoče gorivo, se to šteje kot gorivo;
(ii)
če ima vozilo pogon na tekočo mešanico goriva in olja:
—
če sta gorivo za pogon vozila in mazalno olje predhodno zmešana, se ta mešanica šteje kot gorivo,
—
če sta gorivo za pogon vozila in mazalno olje hranjena ločeno, se zgolj gorivo, ki poganja vozilo, šteje kot gorivo, ali
(iii)
če ima vozilo pogon na plinasto gorivo, utekočinjeno plinasto gorivo ali deluje na stisnjeni zrak, se lahko masa goriva v posodi ali posodah za plinasto gorivo nastavi na 0 kg;
(d)
nadgradnje, kabine, vrat in
(e)
zasteklitve, spojk, rezervnega kolesa ali koles ter orodja.
2.
Masa vozila kategorije L v stanju, pripravljenem za vožnjo, ne vključuje mase:
(a)
voznika (75 kg) in potnika (65 kg);
(b)
naprav ali opreme, nameščene na ploščadi za tovor;
(c)
pogonskih akumulatorjev v primeru hibridnega vozila ali povsem električnega vozila;
(d)
sistema za plinasto gorivo ali posod za shranjevanje plinastega goriva v primeru enogorivnih, dvogorivnih ali večgorivnih vozil in
(e)
posode ali posod za shranjevanje stisnjenega zraka v primeru pogona na stisnjeni zrak.
POGLAVJE II
SPLOŠNE OBVEZNOSTI
Člen 6
Obveznosti držav članic
1.
Države članice ustanovijo ali imenujejo organe za odobritev, pristojne za zadeve v zvezi z odobritvijo, in organe za tržni nadzor, pristojne za tržni nadzor v skladu s to uredbo. Države članice obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju takih organov.
V uradnem obvestilu o organih za odobritev in organih za tržni nadzor se navede njihovo ime, naslov, vključno z elektronskim naslovom, in področje pristojnosti. Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam in podrobnosti o organih za odobritev.
2.
Države članice dovolijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe le takih vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.
3.
Države članice ne prepovejo, omejijo ali preprečijo dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz razlogov, povezanih z vidiki njihove izdelave in delovanja, ki jih zajema ta uredba, če izpolnjujejo njene zahteve.
4.
Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo tržni nadzor ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.
Člen 7
Obveznosti organov za odobritev
1.
Organi za odobritev zagotovijo, da proizvajalci, ki vložijo vlogo za homologacijo, izpolnjujejo svoje obveznosti po tej uredbi.
2.
Organi za odobritev odobrijo le taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.
Člen 8
Ukrepi za tržni nadzor
1.
Organi za tržni nadzor v primernem obsegu izvajajo ustrezen pregled dokumentacije za homologirana vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, pri čemer upoštevajo sprejeta načela ocene tveganja, pritožbe in druge informacije.
Organi za tržni nadzor lahko od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, za katere menijo, da so potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti.
Kadar gospodarski subjekti predložijo certifikate o skladnosti, organi za tržni nadzor ustrezno upoštevajo take certifikate.
2.
Za dele in opremo, ki niso navedeni v odstavku 1 tega člena, se v celoti uporablja člen 19(1) Uredbe (ES) št. 765/2008.
Člen 9
Obveznosti proizvajalcev
1.
Proizvajalci zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote pri dajanju na trg ali začetku uporabe izdelani in odobreni v skladu z zahtevami iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.
2.
Pri večstopenjski homologaciji je vsak proizvajalec odgovoren za odobritev in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je dodal na svoji stopnji dodelave vozila. Proizvajalec, ki spremeni sestavne dele ali sisteme, ki so že bili odobreni v prejšnjih stopnjah, je odgovoren za odobritev in skladnost proizvodnje spremenjenih sestavnih delov in sistemov.
3.
Proizvajalci, ki nedodelano vozilo spremenijo tako, da se zaradi tega uvrsti v drugo kategorijo vozila, zaradi česar se spremenijo zakonske zahteve, ocenjene na predhodni stopnji odobritve, so odgovorni tudi za skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za kategorijo vozil, v katero je bilo uvrščeno spremenjeno vozilo.
4.
Za namene odobritve vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih zajema ta uredba, proizvajalci s sedežem zunaj Unije imenujejo enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki jih bo zastopal pri organu za odobritev.
5.
Proizvajalci s sedežem zunaj Unije poleg tega imenujejo enega samega zastopnika s sedežem v Uniji za namene tržnega nadzora, ki je lahko zastopnik iz odstavka 4 ali dodatni zastopnik.
6.
Proizvajalci organu za odobritev odgovarjajo za vse vidike postopka odobritve ter za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali so neposredno vključeni v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.
7.
Proizvajalci v skladu s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, zagotovijo, da se izvajajo postopki za zagotavljanje skladnosti serijske proizvodnje z odobrenim tipom. V skladu s poglavjem VI se upoštevajo spremembe zasnove vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali značilnosti in spremembe zahtev, ki naj bi jih izpolnjevalo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.
8.
Poleg predpisane oznake in homologacijskih oznak, nameščenih na vozila, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s členom 39, proizvajalci na vozilih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki so dani na voljo na trgu, navedejo svoje ime, registrirano blagovno znamko in naslov v Uniji, na katerem je mogoče stopiti v stik z njimi, ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti.
9.
Proizvajalci zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.
Člen 10
Obveznosti proizvajalcev v zvezi z njihovimi proizvodi, ki niso skladni ali ki pomenijo resno tveganje
1.
Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki so bili dani na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali da jih po potrebi umaknejo ali odpokličejo s trga.
Proizvajalci nemudoma obvestijo organ za odobritev, ki je podelil odobritev, in navedejo zlasti podrobnosti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
2.
Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo organe za odobritev in organe za tržni nadzor države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu ali se začeli uporabljati, pri čemer navedejo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
3.
Proizvajalci hranijo opisno dokumentacijo iz člena 29(10), proizvajalci vozil pa tudi izvod certifikata o skladnosti iz člena 38, tako da je organom za odobritev na voljo za vpogled za obdobje 10 let, potem ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let, potem ko so bili sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota dani na trg.
4.
Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve nacionalnih organov tem organom prek organa za odobritev zagotovijo izvod certifikata o EU-homologaciji ali dovoljenja iz člena 51(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga organi lahko razumejo. Proizvajalci sodelujejo z nacionalnim organom pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo njihova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so bili dani na trg, registrirani ali dani v uporabo.
Člen 11
Obveznosti zastopnikov proizvajalcev v zvezi s tržnim nadzorom
Zastopnik proizvajalca v zvezi s tržnim nadzorom opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. To pooblastilo zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje naloge:
(a)
ima dostop do opisne mape iz člena 27 in certifikatov o skladnosti iz člena 38, tako da so lahko dane organom za odobritev na voljo za vpogled za obdobje 10 let, potem ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let, potem ko so bili sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota dani na trg;
(b)
na podlagi utemeljene zahteve organa za odobritev temu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;
(c)
na zahtevo organov za odobritev ali organov za tržni nadzor sodeluje pri vseh ukrepih, katerih cilj je odpraviti resna tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema v okviru njegovih pooblastil.
Člen 12
Obveznosti uvoznikov
1.
Uvozniki dajo na trg le vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so pridobili EU-homologacijo ali izpolnjujejo zahteve za nacionalno odobritev, oziroma dele ali opremo, za katere v celoti veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 765/2008.
2.
Uvozniki pred dajanjem na trg homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote zagotovijo, da je prisotna opisna dokumentacija, ki izpolnjuje člen 29(10), da so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 9(8). Pri vozilih uvoznik preveri, da ima vozilo zahtevani certifikat o skladnosti.
3.
Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, del ali oprema niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, ne sme dati na trg, dovoliti dajanja v uporabo ali registrirati vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, dokler se ne vzpostavi skladnost. Če poleg tega meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema predstavlja resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za tržni nadzor. Za homologirana vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote o tem obvesti tudi organ za odobritev, ki je podelil odobritev za ta namen.
4.
Uvozniki na vozilu, sistemu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi navedejo svoje ime, registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem je mogoče stopiti v stik z njimi, ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi.
5.
Uvozniki zagotovijo, da so vozilu, sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti priložena navodila in informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 55, v uradnem jeziku oziroma jezikih zadevne države članice.
6.
Uvozniki zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.
7.
Če uvoznik glede na resno tveganje, ki ga predstavlja vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, meni, da je zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov to primerno, razišče morebitne pritožbe, po potrebi vodi evidenco pritožb in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme ter o tovrstnem spremljanju obvešča distributerje.
Člen 13
Obveznosti uvoznikov v zvezi s proizvodi, ki niso skladni ali ki pomenijo resno tveganje
1.
Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki so jih dali na trg, niso skladni s to uredbo, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali da jih po potrebi umaknejo ali odpokličejo s trga.
2.
Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, uvozniki o tem takoj obvestijo proizvajalca ter organe za odobritev in organe za tržni nadzor države članice, v kateri so ga oziroma jo dali na trg. Uvoznik jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in korektivnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.
3.
Uvozniki hranijo izvod certifikata o skladnosti, tako da je organom za odobritev in organom za tržni nadzor na voljo za vpogled za obdobje 10 let, potem ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let v primeru sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ter zagotovijo, da je opisna dokumentacija iz člena 29(10) na zahtevo na voljo tem organom.
4.
Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga ti organi lahko razumejo. Uvozniki na zahtevo sodelujejo s tem organom pri vseh ukrepih, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema, ki so jih dali na trg.
Člen 14
Obveznosti distributerjev
1.
Distributerji pri dajanju vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme na voljo na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.
2.
Distributerji pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali oznako o odobritvi, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti ter navodila za uporabo in varnostne informacije v uradnem jeziku oziroma jezikih države članice, v kateri naj bi bili vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote dani na voljo na trgu, ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 12(2) in (4) ter člena 39(1) in (2).
3.
Distributerji zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.
Člen 15
Obveznosti distributerjev v zvezi z njihovimi proizvodi, ki niso skladni ali ki pomenijo resno tveganje
1.
Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, ne da na voljo na trgu, registrira ali da v uporabo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, dokler se ne vzpostavi skladnost.
2.
Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so jih dali na voljo na trgu, registrirali ali dali v uporabo, niso skladni s to uredbo, obvestijo proizvajalca ali njegovega zastopnika, da zagotovijo, da se v skladu s členom 10(1) ali členom 13(1) sprejmejo potrebni korektivni ukrepi, da se vzpostavi skladnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ali da se po potrebi odpokličejo s trga.
3.
Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, distributerji o tem takoj obvestijo proizvajalca, uvoznika ter organe za odobritev in organe za tržni nadzor države članice, v kateri so ga oziroma jo dali na voljo na trgu. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in korektivnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.
4.
Distributerji na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa zagotovijo, da proizvajalec nacionalnemu organu predloži informacije iz člena 10(4) ali da mu uvoznik predloži informacije iz člena 13(3). Na zahtevo sodelujejo s tem organom pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema, ki so jih dali na voljo na trgu.
Člen 16
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje
Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca v skladu s členi 9 do 11, če da na voljo na trgu, registrira ali da v uporabo vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pod svojim imenom ali blagovno znamko ali vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote spremeni tako, da skladnost z veljavnimi zahtevami ni več zagotovljena.
Člen 17
Identifikacija gospodarskih subjektov
Gospodarski subjekti na zahtevo organov za odobritev in organov za tržni nadzor v obdobju 10 let za vozilo in v obdobju petih let za sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo sporočijo naslednje:
(a)
vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo;
(b)
vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo.
POGLAVJE III
BISTVENE ZAHTEVE
Člen 18
Splošne bistvene zahteve
1.
Vozila kategorije L ter sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, namenjeni za taka vozila, izpolnjujejo zahteve iz prilog II do VIII, ki se uporabljajo za ustrezne (pod)kategorije vozil.
2.
Za vozila kategorije L ali njihove sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, katerih elektromagnetna združljivost je v zajeta v delegiranih aktih iz odstavka 3 tega člena o konstrukciji vozil ter izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, ne velja Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (
5
).
3.
Komisija za popolnitev zahtev za homologacijo vozil kategorije L iz te uredbe sprejme delegirane akte v skladu s členom 75 o podrobnih tehničnih zahtevah in preskusnih postopkih, kot je povzeto v Prilogi II(A), (B) in (C), s čimer zagotovi visoko raven varnosti in varstva okolja, kot je opredeljeno v ustreznih določbah te uredbe. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
Člen 19
Prepoved uporabe odklopnih naprav
Prepovedana je uporaba odklopnih naprav, ki negativno vplivajo na varnost in elektromagnetno združljivost ter zmanjšujejo učinek vgrajenih sistemov za diagnostiko, za zvočno izolacijo ali za nižanje emisij onesnaževal. Del konstrukcije ne velja za odklopno napravo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
potreba po napravi je upravičena zaradi zaščite motorja pred okvarami ali poškodbami in zagotavljanja varnega delovanja vozila;
(b)
naprava po zagonu motorja ne deluje več;
(c)
pogoji delovanja so v precejšnjem obsegu vključeni v preskusne postopke za preverjanje skladnosti vozila s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe.
Člen 20
Ukrepi za proizvajalce v zvezi s spremembami pogonskega sklopa vozil
1.
Proizvajalci vozil zaradi preprečevanja nedovoljenih sprememb pogonskega sklopa s pomočjo nizov tehničnih zahtev in specifikacij opremijo vozila kategorije L, razen podkategorij L3e-A3 in L4e-A3, z določenimi lastnostmi, da se:
(a)
preprečijo spremembe, ki bi negativno vplivale na varnost, kot je povečanje zmogljivosti vozila z nedovoljenimi spremembami pogonskega sklopa z namenom povečanja največjega navora in/ali moči in/ali največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila, ki so bile ugotovljene med postopkom homologacije, ki ga je upošteval proizvajalec vozila, in/ali
(b)
prepreči škoda za okolje.
2.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 75 o posebnih zahtevah za ukrepe iz odstavka 1 in zato, da spodbudi izpolnjevanje zahtev iz odstavka 4. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
3.
Po spremembi pogonskega sklopa vozilo izpolnjuje tehnične zahteve za izvorno kategorijo ali podkategorijo vozila ali po potrebi novo kategorijo ali podkategorijo vozila, ki so veljale v času dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe izvornega vozila, vključno z najnovejšimi spremembami zahtev.
Kadar proizvajalec vozila pogonski sklop tipa vozila oblikuje tako, da omogoči spremembe tega sklopa, zaradi katerih vozilo ni več skladno z odobrenim tipom, temveč bi ustrezalo dodatni varianti ali izvedenki, proizvajalec vozila v vlogo vključi vse ustrezne informacije za vsako varianto ali izvedenko, ki je bila ustvarjena na ta način, vsaka varianta ali izvedenka pa se izrecno homologira. Če se spremenjeno vozilo uvrsti v novo kategorijo ali podkategorijo, se predloži vloga za novo homologacijo.
4.
Brez poseganja v odstavek 1 in da bi preprečili spremembe ali prilagoditve s škodljivimi vplivi na funkcionalno varnost ali okoljsko učinkovitost vozila, si proizvajalec vozila prizadeva z uporabo najboljše inženirske prakse preprečiti, da bi bilo mogoče tehnično izvesti te spremembe ali prilagoditve, razen če so te spremembe ali prilagoditve izrecno navedene in vključene v opisno mapo in so tako zajete v homologaciji.
▼M2
Člen 21
Splošne zahteve za vgrajene sisteme za diagnostiko
1.
Vozila kategorije L, razen vozil kategorij L1e, L2e in L6e, so opremljena s sistemom OBD, ki je skladen z zahtevami za delovanje in preskusnimi postopki, kot so določeni v delegiranih aktih iz odstavka 8 in od datumov začetka uporabe, kot so določeni v Prilogi IV.
2.
Od datumov, določenih v točki 1.8.1 Priloge IV, so vozila kategorij in podkategorij L3e, L4e, L5e-A in L7e-A opremljena s sistemom OBD stopnje I, ki spremlja napake električnega tokokroga in elektronike sistema za uravnavanje emisij ter sporoča tiste napake, ki povzročajo preseganje mejnih vrednosti emisij, določenih v Prilogi VI (B1).
3.
Od datumov, določenih v točki 1.8.2 Priloge IV, so vozila kategorij in podkategorij L3e, L4e, L5e in L7e opremljena s sistemom OBD stopnje I, ki spremlja napake električnega tokokroga in elektronike sistema za uravnavanje emisij ter sporoči, ko so presežene mejne vrednosti emisij, določene v Prilogi VI (B1). Sistemi OBD stopnje I za navedene kategorije in podkategorije vozil sporočajo tudi sprožitev vsakega načina delovanja, ki znatno zmanjša navor motorja.
4.
Od datumov, določenih v točki 1.8.3 Priloge IV, so vozila kategorij L3e, L4e, L5e in L7e opremljena s sistemom OBD stopnje I, ki spremlja napake električnega tokokroga in elektronike sistema za uravnavanje emisij ter sporoči, ko so presežene mejne vrednosti emisij, določene v Prilogi VI (B2). Sistemi OBD stopnje I za navedene kategorije vozil sporočajo tudi sprožitev vsakega načina delovanja, ki znatno zmanjša navor motorja.
5.
Od datumov, določenih v točki 1.8.4 Priloge IV, so vozila kategorij in podkategorij L3e, L4e, L5e-A in L7e-A opremljena tudi s sistemom OBD stopnje II, ki spremlja in sporoča napake in poslabšanja sistema za uravnavanje emisij, razen nadzora katalizatorja, ki povzročajo preseganje mejnih vrednosti emisij OBD, kot so določene v Prilogi VI (B1).
6.
Od datumov, določenih v točki 1.8.5 Priloge IV, so vozila kategorij in podkategorij L3e, L4e, L5e-A in L7e-A opremljena tudi s sistemom OBD stopnje II, ki spremlja in sporoča napake in poslabšanja sistema za uravnavanje emisij, ki povzročajo preseganje mejnih vrednosti emisij OBD, kot so določene v Prilogi VI (B2).
7.
Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za motorna kolesa enduro podkategorije L3e-AxE in motorna kolesa trial podkategorije L3e-AxT.
8.
Za harmonizacijo sistema OBD, ki sporoča napake funkcionalne varnosti ali sistema za uravnavanje emisij, ter za lažje, uspešnejše in učinkovitejše popravilo vozila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih tehničnih zahtev za OBD za kategorije in podkategorije vozil, določene v Prilogi II, C1 – Zahteve za konstrukcijo in splošne zahteve za homologacijo vozila, v vrstici, ki se nanaša na št. 11, vključno z zahtevami za delovanje OBD in preskusnimi postopki za vidike iz odstavkov 1 do 7 tega člena, ter določitvijo podrobnih tehničnih zahtev, povezanih s preskusom tipa VIII iz Priloge V.
▼B
Člen 22
Zahteve za funkcionalno varnost vozil
1.
Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je tveganje poškodb potnikov in drugih udeležencev v prometu čim manjše.
2.
Proizvajalec zagotovi vzdržljivost funkcionalne varnosti vozila med običajno življenjsko dobo vozila, če se vozilo uporablja pri običajnih pogojih in servisira v skladu s priporočili proizvajalca. Proizvajalec v opisno mapo vključi izjavo, s katero potrjuje zagotavljanje vzdržljivosti sistemov, delov in opreme, ki so ključni za funkcionalno varnost, z ustreznim preskušanjem in uporabo dobre inženirske prakse.
3.
Proizvajalci zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote skladni z ustreznimi zahtevami iz prilog II in VIII ter izpolnjujejo zahteve preskusnih postopkov in zahteve za zmogljivost iz delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 5.
4.
Za sestavne dele vozil, katerih električne nevarnosti so zajete v delegiranih ali izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, ne velja Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (
6
).
5.
Za zagotovitev, da se doseže visoka raven funkcionalne varnosti, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 75 o posebnih zahtevah, navedenih v Prilogi II(B), za funkcionalno varnost vozil in se po potrebi opre na dodatne zahteve za funkcionalno varnost iz Priloge VIII. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
6.
Komisija v drugem koraku do 31. decembra 2020 sprejme delegirani akt v skladu s členom 75 za harmonizacijo zahtev za običajno življenjsko dobo in preskusov za zagotovitev celovitosti konstrukcije vozila, kot je navedeno
►C1
v Prilogi II(B)18.
◄
7.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predloge izjave proizvajalca. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).
Člen 23
Zahteve za okoljsko učinkovitost
1.
Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je vpliv na okolje čim manjši. Proizvajalci zagotovijo, da homologirana vozila v skladu s prilogami II, V in VI ter v okviru števila prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti iz Priloge VII izpolnjujejo okoljske zahteve za zmogljivost.
2.
Proizvajalci zagotovijo, da vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote izpolnjujejo preskusne postopke in preskusne zahteve, opredeljene v Prilogi V, v okviru datumov uporabe, določenih v Prilogi IV, ki se določijo v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 12 tega člena.
3.
Proizvajalci zagotovijo, da so izpolnjene homologacijske zahteve za preverjanje izpolnjevanja zahtev trajnosti. Po izbiri proizvajalca se uporabi eden od naslednjih preskusnih postopkov za ugotavljanje trajnosti, da se organu za odobritev dokaže trajnost okoljske učinkovitosti homologiranega vozila:
(a)
dejansko preskušanje vzdržljivosti s celotnim številom prevoženih kilometrov:
Testna vozila fizično prevozijo celotno razdaljo, določeno v Prilogi VII(A), in so preskušena v skladu s postopkom iz preskusa tipa V, opredeljenega v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 12 tega člena. Rezultati preskusa emisij do celotne razdalje, določene v Prilogi VII(A), in vključno z njo so pod
►C1
mejnimi vrednostmi preskušanja okoljske učinkovitosti ◄ , določenimi v Prilogi VI(A);
(b)
dejansko preskušanje vzdržljivosti z delnim številom prevoženih kilometrov:
Testna vozila fizično prevozijo vsaj 50 % celotne razdalje, določene v Prilogi VII(A), in so preskušena v skladu s postopkom iz preskusa tipa V, opredeljenega v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 12 tega člena. Kot je opredeljeno v navedenem aktu, se rezultati preskusa ekstrapolirajo na celotno razdaljo, določeno v Prilogi VII(A). Rezultati preskusa in ekstrapolirani rezultati so pod
►C1
mejnimi vrednostmi preskušanja okoljske učinkovitosti ◄ , določenimi v Prilogi VI(A);
▼M2
(c)
matematični postopek ugotavljanja vzdržljivosti:
Do 31. decembra 2024 je za vsako sestavino emisije zmnožek faktorja poslabšanja, določenega v Prilogi VII (B), in rezultata preskušanja okoljske učinkovitosti na vozilu, ki je po prvem zagonu po zapustitvi proizvodne linije prevozilo več kot 100 km, pod mejnimi vrednostmi preskušanja okoljske učinkovitosti, določenimi v Prilogi VI (A).
Ne glede na prvi pododstavek je do 31. decembra 2024 za nove tipe vozil od 1. januarja 2020, za obstoječe tipe vozil pa od 1. januarja 2021 za vsako sestavino emisije zmnožek faktorja poslabšanja, določenega v Prilogi VII (B), in rezultata preskušanja okoljske učinkovitosti na vozilu, ki je po prvem zagonu po zapustitvi proizvodne linije prevozilo več kot 2 500 km, če gre za vozilo z najvišjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila < 130 km/h, oziroma 3 500 km, če gre za vozilo z najvišjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila ≥ 130 km/h, pod mejnimi vrednostmi emisij iz izpušne cevi, določenimi v Prilogi VI (A).
▼B
4.
Komisija do 1. januarja 2016 izvede obsežno študijo o vplivu na okolje. V študiji se ocenita kakovost zraka in delež onesnaževal, ki ga je mogoče pripisati vozilom kategorije L, ter zajamejo zahteve preskusov I, IV, V, VII in VIII iz Priloge V.
V študiji se tudi pregledajo in ocenijo najnovejši znanstveni podatki, izsledki znanstvenih raziskav, uporaba modelov in stroškovna učinkovitost, da se potrdi in dokončno vzpostavi standard Euro 5 iz Priloge IV ter
►C1
zahteve glede okoljske učinkovitosti ◄ Euro 5 iz Priloge V, Priloge VI(A2), (B2) in (C2) in Priloge VII o številu kilometrov za ugotavljanje trajnosti in faktorjih slabšanja za Euro 5 ter tako določijo dokončni ukrepi politike.
5.
Na podlagi izsledkov iz odstavka 4 Komisija do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naslednjem:
(a)
datumih začetka uporabe za raven Euro 5 iz Priloge IV;
(b)
mejnih vrednostih emisij Euro 5 iz Priloge VI(A2) in emisijske pragove OBD iz Priloge VI(B2);
(c)
tem, da so vsi novi tipi vozil (pod)kategorij L3e, L5e, L6e-A in L7e-A poleg stopnje OBD I opremljeni tudi s stopnjo OBD II na ravni Euro 5;
(d)
številu prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti za raven Euro 5 iz Priloge VII(A) in dejavnike slabšanja za raven Euro 5 iz Priloge VII(B).
Komisija glede na to poročilo pripravi primerne zakonodajne predloge.
6.
Na podlagi rezultatov študije o vplivu na okolje Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 75, ki opredeljuje, za katere od (pod)kategorij L1e-A, L1e-B, L2e, L5e-B, L6e-B, L7e-B in L7e-C za raven Euro 5 naj velja preskušanje SHED ali preskušanje tesnjenja posode in vodov za gorivo z mejnimi vrednostmi iz Priloge VI(C2).
7.
Proizvajalci zagotovijo, da so vozila kategorije L skladna z veljavnimi preskusnimi zahtevami glede okoljske učinkovitosti za odobritev in razširitve, kot je določeno v Prilogi V(A).
8.
Pri preskusih tipa I so zadevne vrednosti emisij za motorna kolesa L3e-AxE (enduro, x = 1, 2 ali 3) in L3e-AxT (trial, x = 1, 2 ali 3) vsota vrednosti L2 (THC) in L3 (NOx) iz Priloge VI(A). Rezultati preskusa emisij (NOx + THC) so enaki tej mejni vrednosti (L2 + L3) ali manjši od nje.
9.
Vozila kategorije L4e izpolnjujejo
►C1
zahteve glede okoljske učinkovitosti
◄ iz Priloge V za vozila kategorije L3e, pri čemer se pri preskusih tipa I, IV, VII in VIII iz Priloge V preskusi celoten sestav osnovnega vozila z vgrajeno bočno prikolico ali samo osnovno vozilo brez bočne prikolice, kakor je ustrezno.
10.
Proizvajalci zagotovijo, da so vse nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki se dajo na trg ali začnejo uporabljati v Uniji, homologirane v skladu s to uredbo.
11.
Zahteve iz odstavkov 1 do 10 se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote v skladu s Prilogo II.
12.
Za zagotovitev visoke ravni varstva okolja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s podrobnimi tehničnimi specifikacijami za
►C1
zahteve glede okoljske učinkovitosti
◄ za vidike, navedene v odstavkih 1, 2, 3, 6 in 7 tega člena, vključno s preskusnimi postopki.
Člen 24
Dodatne
►C1
zahteve glede okoljske učinkovitosti ◄ v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, porabo goriva ter porabo električne energije in električnega dosega
1.
Proizvajalec v ustreznem laboratorijskem preskusnem ciklu določi emisije CO2 (ogljikovega dioksida) in jih sporoči organu za odobritev. Poraba goriva in/ali poraba električne energije in električni doseg se izračunajo na podlagi rezultatov laboratorijskih homologacijskih preskusov ali izmerijo, pri čemer je bila prisotna tehnična služba, in sporočijo organu za odobritev.
2.
Rezultat meritve CO2, izračunana ali izmerjena poraba goriva, poraba električne energije in električni doseg se vključijo v opisno mapo, kot je opredeljeno v izvedbenem aktu iz člena 27(4), in ustrezne informacije se navedejo v certifikatu o skladnosti.
Proizvajalci poleg navedbe v certifikatu o skladnosti zagotovijo, da se podatki o emisijah CO2, porabi goriva, porabi električne energije in električnem dosegu v obliki, ki se jim zdi ustrezna, predložijo tudi kupcu pri nakupu novega vozila.
3.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi zahtevami za preskusni postopek preskusa tipa VII o postopkih za merjenje emisij CO2 ter izračun in merjenje porabe goriva, porabe električne energije in električnega dosega.
POGLAVJE IV
POSTOPKI EU-HOMOLOGACIJE
Člen 25
Postopki za EU-homologacijo
1.
Proizvajalec lahko pri vložitvi vloge za homologacijo celotnega vozila izbere enega od naslednjih postopkov:
(b)
homologacija v enem delu;
Poleg tega lahko proizvajalec kategorij vozil iz odstavka 5 izbere večstopenjsko homologacijo.
Za homologacijo sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot se uporablja samo postopek homologacije v enem delu.
2.
Homologacijo po delih sestavlja postopek, s katerim se postopoma zbere celoten sklop certifikatov o EU-homologaciji za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so del vozila, kar na koncu vodi do homologacije celotnega vozila.
3.
Pri homologaciji v enem delu se naenkrat opravi odobritev vozila kot celote v enem koraku.
4.
Mešana homologacija je postopek homologacije po delih, pri katerem se v končni fazi odobritve celotnega vozila podelijo odobritve za enega ali več sistemov, ne da bi bilo treba zanje izdati certifikate o EU-homologaciji.
5.
Pri večstopenjski homologaciji eden ali več organov za odobritev potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve te uredbe.
Večstopenjska homologacija se podeli za tip nedodelanega ali dodelanega vozila, ki je skladen s podatki v opisni mapi, določeni v členu 27, in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih iz Priloge II, ob upoštevanju stopnje dodelave vozila.
6.
Homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele, potem ko organ za odobritev preveri, da vozilo, homologirano v končni fazi, v tem trenutku izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve. To vključuje dokumentaren pregled vseh zahtev, ki so zajete v homologaciji nedodelanega vozila, izdani v večstopenjskem postopku, tudi če je izdana za drugo (pod)kategorijo vozila.
Večstopenjska odobritev iz drugega pododstavka odstavka 1 se uporablja samo za vozila podkategorij L2e-U, L4e, L5e-B, L6e-BU in L7e-CU.
7.
Izbira postopka odobritve ne vpliva na ustrezne bistvene zahteve, ki jih mora odobreni tip vozila izpolnjevati ob izdaji homologacije za celotno vozilo.
8.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s podrobno ureditvijo homologacijskih postopkov. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
Člen 26
Vloga za homologacijo
1.
Proizvajalec vlogo za homologacijo vloži pri organu za odobritev.
2.
Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži samo ena vloga v samo eni državi članici.
3.
Za vsak tip, ki ga je treba odobriti, se vloži ločena vloga.
Člen 27
Opisna mapa
1.
Vlagatelj organu za odobritev predloži opisno mapo.
2.
Opisna mapa vključuje naslednje:
(b)
vse podatke, risbe, fotografije in druge informacije;
(c)
pri vozilih, navedbo postopka oziroma postopkov, izbranih v skladu s členom 25(1);
(d)
vse dodatne informacije, ki jih organ za odobritev zahteva v okviru postopka predložitve vloge.
3.
Opisna mapa se lahko predloži v papirni ali elektronski obliki, ki jo sprejema tehnična služba ali organ za odobritev.
4.
Komisija z izvedbenimi akti določi predloge opisnega lista in opisne mape. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
Člen 28
Posebne zahteve za informacije, ki jih je treba navesti v vlogi za homologacijo glede na izbrani postopek
1.
Vlogi za homologacijo po delih se priložita opisna mapa v skladu s členom 27 in celoten sklop certifikatov o homologaciji v skladu z vsakim od aktov, navedenih v Prilogi II, ki se uporabljajo.
Pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v skladu z ustreznimi akti iz Priloge II ima organ za odobritev dostop do opisne mape sistema ali enote, dokler odobritev ni podeljena ali zavrnjena.
2.
Vlogi za homologacijo v enem delu se priloži opisna mapa, določena v členu 27 z ustreznimi informacijami v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, v povezavi z navedenimi akti, ki se uporabljajo.
3.
Pri postopku mešane homologacije se opisni mapi priloži eden ali več certifikatov o homologaciji, ki jih zahteva vsak od aktov, ki se uporabljajo, navedenih v Prilogi II, če pa se certifikat o homologaciji ne predloži, opisna mapa vsebuje ustrezne informacije v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, v povezavi z navedenimi akti, ki se uporabljajo.
4.
Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 se za namene večstopenjske homologacije predložijo naslednje informacije:
(a)
na prvi stopnji, tiste dele opisne mape in certifikate o EU-homologaciji, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;
(b)
na drugi in naslednjih stopnjah, tiste dele opisne mape in certifikate o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo izdelave in izvod certifikata o EU-homologaciji vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobne podatke o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.
Informacije iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka se lahko predložijo v skladu z odstavkom 3.
5.
Organ za odobritev lahko z obrazloženo zahtevo od proizvajalca zahteva, da predloži vse dodatne informacije, potrebne za odločitev, kateri preskusi se zahtevajo, ali za lažjo izvedbo navedenih preskusov.
POGLAVJE V
IZVAJANJE POSTOPKOV EU-HOMOLOGACIJE
Člen 29
Splošne določbe
1.
Organi za odobritev podelijo EU-homologacijo šele, potem ko preverijo skladnost proizvodnje iz člena 33 in skladnost tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, ki se uporabljajo.
2.
EU-homologacije se podelijo v skladu s tem poglavjem.
3.
Če organ za odobritev meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z zahtevanimi določbami pomeni resno tveganje za varnost ali lahko resno škoduje okolju ali javnemu zdravju, lahko zavrne podelitev EU-homologacije. V tem primeru organom za odobritev drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri so pojasnjeni razlogi za njegovo odločitev in navedeni dokazi za njegove ugotovitve.
4.
Certifikati o EU-homologaciji se oštevilčijo po harmoniziranem sistemu, kot ga določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
5.
Organ za odobritev v enem mesecu po izdaji certifikata o EU-homologaciji pošlje organom za odobritev drugih držav članic izvod certifikata o EU-homologaciji vozila skupaj s prilogami za vsak tip vozila, ki ga je odobril, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.
6.
Organ za odobritev takoj obvesti organe za odobritev drugih držav članic o zavrnitvi ali preklicu vsake odobritve vozila in razlogih za svojo odločitev.
7.
Organ za odobritev vsake tri mesece organom za odobritev drugih držav članic pošlje seznam EU-homologacij za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je podelil, spremenil, zavrnil ali preklical v predhodnem obdobju.
8.
Če organ za odobritev druge države članice tako zahteva, mu organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje izvod zahtevanega certifikata o EU-homologaciji skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.
9.
Če Komisija tako zahteva, organ za odobritev predloži informacije iz odstavkov 5 do 8 tudi Komisiji.
10.
Organ za odobritev pripravi opisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo opisna mapa s priloženimi poročili o preskusih in drugimi dokumenti, ki jih opisni mapi priloži tehnična služba ali organ za odobritev med opravljanjem svojih nalog. Opisna dokumentacija vsebuje seznam njene vsebine, ustrezno oštevilčene ali drugače označene, da se jasno prepoznajo vse strani, oblika vsakega dokumenta pa je taka, da kaže evidenco zaporednih korakov upravljanja EU-homologacije, zlasti datume pregledov in dopolnitev. Organ za odobritev ohrani informacije iz opisne dokumentacije, tako da so na voljo za obdobje 10 let po koncu veljavnosti zadevne odobritve.
Člen 30
Posebne določbe o certifikatu o EU-homologaciji
1.
Certifikatu o EU-homologaciji se priložijo naslednje priloge:
(a)
opisna dokumentacija iz člena 29(10);
▼M2
(b)
obrazec rezultatov preskusov;
▼B
(c)
imena in vzorci podpisov oseb, pooblaščenih za podpisovanje certifikatov o skladnosti, ter njihov položaj v podjetju;
(d)
v primeru EU-homologacije celotnega vozila, izpolnjen izvod certifikata o skladnosti.
2.
Certifikat o EU-homologaciji se izda na podlagi predloge, določene v izvedbenih aktih Komisije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
3.
Organ za odobritev za vsak posamezen tip vozila:
(a)
izpolni vse ustrezne dele certifikata o EU-homologaciji, vključno s priloženim obrazcem rezultatov preskusov;
(b)
sestavi seznam opisne dokumentacije;
(c)
vlagatelju takoj izda izpolnjen certifikat skupaj s prilogami.
Komisija z izvedbenimi akti določi predlogo obrazca rezultatov preskusov iz točke (a). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
4.
Pri EU-homologaciji, pri kateri so bile v skladu s členom 40 uvedene omejitve veljavnosti ali opuščene nekatere določbe te uredbe ali delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, se navedene omejitve oziroma opustitve navedejo v certifikatu o EU-homologaciji.
5.
Kadar proizvajalec izbere postopek mešane homologacije, organ za odobritev dopolni opisno mapo s sklicevanji na poročila o preskusih, ki jih določajo izvedbeni akti iz člena 32(1) in za katera certifikati o EU-homologaciji niso na voljo.
6.
Kadar proizvajalec izbere postopek homologacije v enem delu, organ za odobritev sestavi seznam zahtev ali aktov, ki se uporabljajo, in ta seznam doda certifikatu o EU-homologaciji. Komisija z izvedbenimi akti sprejme predlogo za tak seznam. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
Člen 31
Posebne določbe, ki zadevajo sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote
1.
EU-homologacija se podeli za sistem, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih, navedenih v Prilogi II.
2.
EU-homologacija za sestavni del ali samostojno tehnično enoto se podeli za sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki sta skladna s podatki v opisni mapi in izpolnjujeta tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih, navedenih v Prilogi II.
3.
Kadar sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so ali niso namenjeni za popravilo, servisiranje ali vzdrževanje, zajema tudi homologacija sistema v povezavi z vozilom, se za sestavni del ali samostojno tehnično enoto ne zahteva dodatna odobritev, razen če tako določajo ustrezni akti, navedeni v Prilogi II.
4.
Kadar sestavni del ali samostojna tehnična enota opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost z zahtevami mogoče preveriti le, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota deluje v povezavi s temi drugimi deli vozila, se področje uporabe EU-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omeji.
V takih primerih se v certifikatu o EU-homologaciji določijo omejitve pri uporabi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in navedejo posebni pogoji za vgradnjo.
Kadar tak sestavni del ali samostojno tehnično enoto vgradi proizvajalec, se skladnost z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za namestitev preveri ob odobritvi vozila.
Člen 32
Preskusi, zahtevani za EU-homologacijo
1.
Skladnost s tehničnimi določbami iz te uredbe in aktov, navedenih v Prilogi II, se dokazuje z ustreznimi preskusi, ki jih izvedejo imenovane tehnične službe.
Preskusni postopki iz prvega pododstavka ter posebna oprema in orodje, ki se zahtevajo za izvedbo navedenih preskusov, se določijo v ustreznih aktih, navedenih v Prilogi II.
Oblika poročil o preskusih je skladna s splošnimi zahtevami, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
2.
Proizvajalec da organu za odobritev na voljo toliko vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, kolikor jih je v skladu z ustreznimi akti, navedenimi v Prilogi II, potrebnih za izvedbo zahtevanih preskusov.
3.
Zahtevani preskusi se izvedejo na vozilih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki predstavljajo tip v postopku odobritve.
Vendar lahko proizvajalec v dogovoru z organom za odobritev izbere vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki združuje številne najneugodnejše lastnosti glede na zahtevano raven delovanja, čeprav ne predstavlja tipa v postopku odobritve. V pomoč pri sprejemanju odločitev se lahko pri izbirnem postopku uporabijo virtualne preskusne metode.
4.
V dogovoru z organom za odobritev se lahko virtualne preskusne metode na zahtevo proizvajalca uporabijo kot alternativa preskusnim postopkom iz odstavka 1 za zahteve, opredeljene v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 6.
5.
Virtualne preskusne metode izpolnjujejo pogoje iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 6.
6.
Da se zagotovi, da imajo rezultati virtualnega preskušanja enak pomen kot rezultati dejanskega preskušanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi z zahtevami, ki se lahko preskusijo z virtualnim preskušanjem, in pogoji za virtualno preskušanje. Pri sprejemanju teh delegiranih aktov se Komisija po potrebi opre na zahteve in postopke iz Priloge XVI k Direktivi 2007/46/ES.
Člen 33
Skladnost proizvodnje
1.
Organ za odobritev, ki podeli EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju z organi za odobritev drugih držav članic, da preveri, ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev, da bodo vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so v proizvodnji, odvisno od primera, skladni z odobrenim tipom.
2.
Organ za odobritev, ki izda homologacijo za celotno vozilo, z ustreznimi ukrepi preveri, ali so certifikati o skladnosti, ki jih je izdal proizvajalec, skladni s členom 38. V ta namen preveri, ali je zadostno število vzorcev certifikatov o skladnosti skladnih s členom 38 in ali je proizvajalec sprejel ustrezne ukrepe za zagotovitev točnosti podatkov v teh certifikatih.
3.
Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v zvezi z navedeno odobritvijo, po potrebi v sodelovanju z organi za odobritev drugih držav članic, da preveri, ali so ukrepi iz odstavkov 1 in 2 še vedno ustrezni, tako da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so v proizvodnji, še vedno skladni z odobrenim tipom in so certifikati o skladnosti še vedno skladni s členom 38.
4.
Da preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna z odobrenim tipom, lahko organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, opravi katera koli preverjanja ali preskuse, potrebne za EU-homologacijo, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati.
5.
Kadar organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, ugotovi, da se ukrepi iz odstavkov 1 in 2 ne izvajajo, bistveno odstopajo od dogovorjenih ukrepov in nadzornih načrtov, se ne izvajajo več ali niso več ustrezni, čeprav se proizvodnja nadaljuje, navedeni organ za odobritev sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za nadzor skladnosti proizvodnje, ali prekliče homologacijo.
6.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s podrobnostmi glede skladnosti proizvodnje. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
POGLAVJE VI
SPREMEMBE EU-HOMOLOGACIJ
Člen 34
Splošne določbe
1.
Proizvajalec takoj obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji.
Navedeni organ za odobritev odloči, kateri postopek iz člena 35 je treba uporabiti.
Po potrebi lahko organ za odobritev v posvetovanju s proizvajalcem odloči, da se podeli nova EU-homologacija.
2.
Vloga za spremembo EU-homologacije se lahko vloži le pri organu za odobritev, ki je podelil prvotno EU-homologacijo.
3.
Če organ za odobritev ugotovi, da je treba zaradi spremembe ponoviti preglede ali preskuse, o tem obvesti proizvajalca.
Postopki iz člena 35 se uporabljajo le, če organ za odobritev na podlagi navedenih pregledov in preskusov ugotovi, da se zahteve za EU-homologacijo še vedno izpolnjujejo.
Člen 35
Popravki in razširitve EU-homologacij
1.
Če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni in pregledov ali preskusov ni bilo treba ponoviti, se spremembe označijo kot „popravek“.
V takih primerih organ za odobritev po potrebi izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom sprememb.
2.
Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni ter:
(a)
so potrebni dodatni pregledi ali preskusi;
(b)
so bili spremenjeni kateri koli podatki v certifikatu o EU-homologaciji, razen njegovih prilog;
(c)
se začnejo uporabljati nove zahteve v skladu s katerim koli aktom, navedenim v Prilogi II, za homologiran tip vozila ali za homologiran sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
V primeru razširitve organ za odobritev izda posodobljen certifikat o EU-homologaciji, označen s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje podeljene razširitve. Na certifikatu o odobritvi se jasno navedeta razlog razširitve in datum ponovne izdaje.
3.
Ob vsaki izdaji popravljenih strani ali konsolidirane posodobljene različice se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, ki je priložen certifikatu o odobritvi, tako da je na njem naveden datum zadnje razširitve oziroma spremembe ali datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.
4.
Če nove zahteve iz točke (c) odstavka 2 s tehničnega vidika niso veljavne za ta tip vozila ali če te zadevajo kategorije vozila, v katere to vozilo ne sodi, homologacije vozila ni treba spreminjati.
Člen 36
Izdaja sprememb in obveščanje
1.
Pri razširitvi se ustrezni deli certifikata o EU-homologaciji, njegove priloge in seznam opisne dokumentacije posodobijo. Posodobljen certifikat in njegove priloge se vlagatelju izdajo takoj.
2.
Pri popravku organ za odobritev vlagatelju takoj izda popravljene dokumente oziroma konsolidirano posodobljeno različico, vključno s popravljenim seznamom opisne dokumentacije.
3.
Organ za odobritev o vseh spremembah EU-homologacij obvesti organe za odobritev drugih držav članic po postopkih iz člena 29.
POGLAVJE VII
VELJAVNOST EU-HOMOLOGACIJE
Člen 37
Prenehanje veljavnosti
1.
EU-homologacije se izdajo za neomejen čas.
2.
EU-homologacija za vozila preneha veljati v katerem koli od naslednjih primerov:
(a)
nove zahteve, ki se uporabljajo za odobreni tip vozila, postanejo obvezne za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil, homologacije pa ni mogoče ustrezno posodobiti;
(b)
proizvodnja odobrenega vozila je prostovoljno popolnoma prenehala;
(c)
odobritvi poteče veljavnost na podlagi omejitve v skladu s členom 40(6);
(d)
odobritev se prekliče v skladu s členom 33(5), členom 49(1) ali členom 52(4).
3.
Kadar samo ena varianta znotraj tipa ali ena izvedenka znotraj variante ni več veljavna, EU-homologacija za zadevno vozilo preneha veljati samo za to posamezno varianto oziroma izvedenko.
4.
Kadar je proizvodnja določenega tipa vozila dokončno prenehala, proizvajalec o tem obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo za to vozilo.
Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo, v enem mesecu od prejema obvestila iz prvega pododstavka ustrezno obvesti organe za odobritev drugih držav članic.
5.
Brez poseganja v odstavek 4 proizvajalec o primerih EU-homologacije za vozilo, ki se ji izteka veljavnost, obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo.
Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, takoj sporoči vse ustrezne informacije organom za odobritev drugih držav članic ter tako omogoči uporabo člena 44, kadar je ustrezno.
V sporočilu iz drugega pododstavka se navedeta zlasti datum proizvodnje in identifikacijska številka zadnjega izdelanega vozila.
POGLAVJE VIII
CERTIFIKAT O SKLADNOSTI IN OZNAKE
Člen 38
Certifikat o skladnosti
1.
Proizvajalec kot imetnik homologacije za vozilo izda certifikat o skladnosti, ki se kot papirni dokument priloži vsakemu vozilu, dokončanemu, nedodelanemu ali dodelanemu, ki je izdelano v skladu z odobrenim tipom vozila.
Tak certifikat o skladnosti se kupcu izda brezplačno skupaj z vozilom. Njegove izdaje se ne sme pogojevati z izrecno zahtevo ali predložitvijo dodatnih informacij proizvajalcu.
Proizvajalec vozila na zahtevo lastnika vozila v obdobju 10 let po datumu proizvodnje vozila izda dvojnik certifikata o skladnosti proti plačilu, ki ne presega stroška njegove izdaje. Na sprednji strani vsakega ponovnega izvoda je jasno vidna beseda „dvojnik“.
2.
Proizvajalec uporabi predlogo certifikata o skladnosti, kot jo je z izvedbenimi akti določila Komisija. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Certifikat o skladnosti se izdela tako, da ga ni mogoče ponarediti. V ta namen izvedbeni akti določijo, da je papir, ki se uporabi za certifikat, zaščiten z več metodami varnostnega tiskanja. Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
3.
Certifikat o skladnosti se sestavi vsaj v enem izmed uradnih jezikov Unije. Vsaka država članica lahko zahteva, da se certifikat o skladnosti prevede v njen uradni jezik oziroma jezike.
4.
Osebe, pooblaščene za podpisovanje certifikatov o skladnosti, so del organizacije proizvajalca in jih vodstvo ustrezno pooblasti za celotno izvajanje pravne odgovornosti proizvajalca glede zasnove in izdelave ali skladnosti proizvodnje vozila.
5.
Certifikat o skladnosti se v celoti izpolni in ne vsebuje omejitev glede uporabe vozila, razen tistih, ki so določene v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.
6.
Pri nedodelanem ali dodelanem vozilu proizvajalec na certifikatu o skladnosti izpolni samo tiste podatke, ki so bili dodani ali spremenjeni na trenutni stopnji odobritve, in certifikatu priloži vse certifikate o skladnosti, izdane na prejšnjih stopnjah.
7.
Certifikat o skladnosti za vozila, odobrena v skladu s členom 40(2), v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v skladu s členom 40(4) Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (začasna odobritev)“.
8.
Certifikat o skladnosti, kakor je določeno v izvedbenih aktih iz odstavka 2, za vozila, homologirana v skladu s členom 42, v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v majhnih serijah“, v neposredni bližini naslova pa letnico proizvodnje, ki ji sledi zaporedna številka med 1 in mejno vrednostjo, navedeno v preglednici iz Priloge III, ki za vsako letnico proizvodnje označuje mesto navedenega vozila v proizvodnji, določeni za zadevno leto.
9.
Brez poseganja v odstavek 1 lahko proizvajalec certifikat o skladnosti organu za registracijo katere koli države članice pošlje v elektronski obliki.
Člen 39
Predpisana tablica z ustrezno oznako vozila in homologacijsko oznako za sestavne dele ali samostojne tehnične enote
1.
Proizvajalec na vsako vozilo, izdelano v skladu z odobrenim tipom, namesti predpisano tablico z ustrezno oznako, ki se zahteva z ustreznim izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi odstavka 3.
2.
Proizvajalec sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ne glede na to, ali je ta del sistema ali ne, vsak sestavni del ali samostojno tehnično enoto, izdelano v skladu z odobrenim tipom, označi s homologacijsko oznako, ki se zahteva z ustreznimi izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, ali ustreznim pravilnikom UNECE.
Kadar se homologacijska oznaka ne zahteva, proizvajalec namesti vsaj svojo blagovno znamko, številko tipa ali identifikacijsko številko.
3.
Predpisana tablica in oznaka EU-homologacije je v skladu z vzorcem, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.
POGLAVJE IX
IZJEME ZA NOVE TEHNOLOGIJE ALI NOVE TEHNIČNE REŠITVE
Člen 40
Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve
1.
Proizvajalec lahko vloži vlogo za EU-homologacijo za tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki vključuje nove tehnologije ali tehnične rešitve, ki so nezdružljive z enim ali več akti, navedenimi v Prilogi II.
2.
Organ za odobritev podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)
v vlogi so navedeni razlogi, zaradi katerih zadevne tehnologije ali tehnične rešitve onemogočajo sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti, da bi bila združljiva z enim ali več akti iz Priloge II;
(b)
v vlogi so opisani varnostni in okoljski vidiki nove tehnologije ter sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo najmanj enakovredno raven varnosti in varstva okolja kot zahteve, pri katerih je zaprošena izjema;
(c)
vloga vsebuje opise preskusov in rezultate, ki dokazujejo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen.
3.
Za podelitev take EU-homologacije z izjemo za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve je treba pridobiti dovoljenje Komisije. To dovoljenje se podeli z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).
4.
Organ za odobritev lahko do pridobitve dovoljenja Komisije za tip vozila, za katerega je zaprošena izjema, že izda EU-homologacijo, vendar začasno, veljavno le na ozemlju te države članice. Organ za odobritev o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice z dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz odstavka 2.
Začasnost in omejena ozemeljska veljavnost je razvidna v naslovu certifikata o homologaciji ter v naslovu certifikata o skladnosti. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi usklajene predloge za certifikate o homologaciji in certifikate o skladnosti za namene tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).
5.
Drugi organi za odobritev se lahko pisno odločijo za sprejem začasne odobritve iz odstavka 4 na svojem ozemlju.
6.
Kadar je ustrezno, Komisija v dovoljenju iz odstavka 3 navede tudi, ali je njegova veljavnost kakor koli omejena. Homologacija je v vsakem primeru veljavna najmanj 36 mesecev.
7.
Če se Komisija odloči za zavrnitev dovoljenja, organ za odobritev takoj obvesti imetnika začasne homologacije iz odstavka 4, da bo začasna odobritev v šestih mesecih po datumu zavrnitve Komisije preklicana.
Vendar je vozila, izdelana v skladu z začasno odobritvijo, pred njenim prenehanjem veljavnosti dovoljeno dati na trg, registrirati ali začeti uporabljati v kateri koli državi članici, ki je sprejela začasno odobritev.
Člen 41
Naknadna prilagoditev delegiranih in izvedbenih aktov
1.
Kadar Komisija dovoli podelitev izjeme v skladu s členom 40, takoj sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev zadevnih delegiranih ali izvedbenih aktov tehnološkemu razvoju.
Kadar se izjema v skladu s členom 40 nanaša na pravilnik UNECE, Komisija predlaga spremembo ustreznega pravilnika UNECE po postopku, ki se uporablja v skladu z Revidiranim sporazumom iz leta 1958.
2.
Takoj ko so ustrezni akti spremenjeni, se odpravijo vse omejitve iz sklepa Komisije o odobritvi izjeme.
Če potrebni ukrepi za prilagoditev delegiranih ali izvedbenih aktov niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila odobritev, s sklepom v obliki izvedbenega akta, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2), državi članici dovoli, da podaljša veljavnost homologacije.
POGLAVJE X
VOZILA, IZDELANA V MAJHNIH SERIJAH
Člen 42
Nacionalna homologacija za majhne serije
1.
Proizvajalec lahko zaprosi za nacionalno homologacijo majhne serije tipa vozila znotraj letnih količinskih omejitev iz Priloge III. Te omejitve se uporabljajo za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil odobrenega tipa na trgu vsake države članice v določenem letu.
2.
Za tip vozil iz odstavka 1 lahko države članice opustijo eno ali več bistvenih zahtev iz enega ali več delegiranih aktov, navedenih v Prilogi II, pod pogojem, da določijo ustrezne alternativne zahteve.
„Alternativne zahteve“ pomenijo upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev ravni funkcionalne varnosti, varstva okolja in varnosti pri delu, ki je v največji možni meri enakovredna ravni, ki jo zagotavljajo eden ali več delegiranih aktov, navedenih v Prilogi II.
Za tip vozil iz odstavka 1 lahko države članice opustijo eno ali več upravnih določb te uredbe ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.
Država članica lahko odstopi od določb tega odstavka le, če ima za to utemeljene razloge.
3.
Za nacionalno homologacijo vozil v skladu s tem členom se sprejmejo sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, homologirane v skladu z akti, navedenimi v Prilogi II.
4.
Certifikat o homologaciji za vozila, homologirana v skladu s tem členom, se sestavi v skladu s predlogo iz člena 30(2), vendar ne sme imeti naslova „Certifikat o EU-homologaciji vozila“ in v njem se navede vsebina opustitev, dovoljenih v skladu z odstavkom 2. Certifikati o homologaciji se oštevilčijo v skladu s harmoniziranim sistemom iz člena 29(4).
5.
Certifikat o homologaciji podrobno opredeli vrste odstopanj, dovoljenih v skladu s prvim in tretjim pododstavkom odstavka 2.
6.
Veljavnost nacionalne homologacije majhne serije je omejena na ozemlje države članice, katere organ za odobritev jo je podelil.
7.
Vendar se na zahtevo proizvajalca izvod certifikata o homologaciji skupaj s prilogami s priporočeno pošto ali po elektronski pošti pošlje organom za odobritev držav članic, ki jih določi proizvajalec.
8.
Organi za odobritev držav članic, ki jih določi proizvajalec, v treh mesecih po prejemu zahteve iz odstavka 7 odločijo, ali sprejmejo homologacijo ali ne. Svojo odločitev uradno sporočijo organu za odobritev, ki je podelil nacionalno homologacijo majhne serije.
9.
Organi za odobritev držav članic sprejmejo nacionalno homologacijo, razen če upravičeno domnevajo, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo odobreno, niso enakovredne njihovim.
10.
Na zahtevo vlagatelja, ki želi vozilo z nacionalno homologacijo majhne serije dati na trg ali registrirati v drugi državi članici, organ za odobritev, ki je podelil nacionalno homologacijo majhne serije, izroči nacionalnemu organu druge države članice izvod certifikata o homologaciji, vključno z opisno dokumentacijo. Uporabljata se odstavka 8 in 9.
POGLAVJE XI
DAJANJE NA VOLJO NA TRGU, REGISTRACIJA ALI ZAČETEK UPORABE VOZILA
Člen 43
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil
Brez poseganja v člena 46 in 47 se vozila, za katera je EU-homologacija celotnega vozila obvezna ali za katera je proizvajalec pridobil tako homologacijo v skladu s to uredbo, smejo dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati le, če jim je priložen veljaven certifikat o skladnosti, izdan v skladu s členom 38.
Kadar so taka vozila nedodelana, je dovoljeno ta vozila dati na voljo na trgu ali začeti uporabljati, vendar lahko organi držav članic, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo registracijo takih vozil in prepovejo njihovo uporabo v cestnem prometu.
Člen 44
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil iz zaključka serije
1.
Ob upoštevanju omejitev števila vozil iz zaključka serije in roka iz odstavkov 2 in 4 se vozila, skladna s tipom vozila, katerega EU-homologacija na podlagi člena 37 ni več veljavna, lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali dajo v uporabo.
▼M2
Prvi pododstavek se uporablja samo za vozila na ozemlju Unije, ki so ob izdelavi imela veljavno EU-homologacijo, niso pa bila registrirana ali dana v uporabo, preden je navedena EU-homologacija prenehala veljati.
▼B
2.
Odstavek 1 se pri dokončanih vozilih uporablja 24 mesecev od datuma prenehanja veljavnosti EU-homologacije, pri dodelanih vozilih pa 30 mesecev od navedenega datuma.
3.
Proizvajalec, ki želi izkoristiti odstavka 1, predloži zahtevek nacionalnemu organu vsake države članice, v kateri bodo zadevna vozila dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo. V tem zahtevku se navedejo vsi tehnični ali gospodarski razlogi, zaradi katerih ta vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo.
Zadevni nacionalni organ v treh mesecih po prejemu zahtevka odloči, ali bo dovolil registracijo navedenih vozil na svojem ozemlju in v kakšnem obsegu jo bo dovolil.
4.
Število vozil iz zaključka serije ne sme presegati 10 % števila vozil, registriranih v preteklih dveh letih, ali 100 vozil na državo članico; uporabi se število, ki je večje.
5.
V certifikat o skladnosti vozil, danih v uporabo po tem postopku, se vnese posebno poimenovanje „vozila iz zaključka serije“.
6.
Države članice zagotovijo učinkovit nadzor nad številom vozil, ki so dana na voljo na trgu, se registrirajo in začnejo uporabljati po postopku iz tega člena.
7.
Ta člen se uporablja samo za ustavitev proizvodnje zaradi prenehanja veljavnosti homologacije v primeru iz točke (a) člena 37(2).
▼M3
Člen 44a
Posebni ukrepi za vozila iz zaključka serije v odziv na pandemijo COVID-19
1.
Z odstopanjem od člena 44 in ob upoštevanju odstavkov 2, 3 in 4 tega člena se vozila, ki ustrezajo tipu vozila, katerega EU-homologacija bo 1. januarja 2021 v skladu s točko (a) člena 37(2) prenehala veljati, lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati kot vozila iz zaključka serije do 31. decembra 2021.
2.
Število vozil iz zaključka serije iz odstavka 1 tega člena ne sme presegati števila vozil, ki imajo EU-homologacijo, ki bo v skladu s točko (a) člena 37(2) prenehala veljati 1. januarja 2021, in so bila na zalogi 15. marca 2020.
3.
Proizvajalec, ki želi izkoristiti odstopanje iz odstavka 1, predloži zahtevek nacionalnemu organu vsake države članice, v kateri se zadevna vozila dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati, pri čemer navede število vozil iz zaključka serije, za katera zahteva odstopanje iz odstavka 1.
Zadevni nacionalni organ v enem mesecu od prejema zahtevka odloči, ali bo dovolil registracijo navedenih vozil iz zaključka serije na svojem ozemlju in v kakšnem obsegu.
4.
V certifikat o skladnosti vozil, danih v uporabo v skladu z odstavkom 1, se vnese posebno poimenovanje „2021 – vozila iz zaključka serije“.
5.
Države članice do 1. julija 2021 obvestijo Komisijo o številu vozil, katerim je bil odobren status vozil iz zaključka serije v skladu s tem členom.
▼B
Člen 45
Dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot
1.
Sestavni deli ali samostojne tehnične enote se smejo dati na voljo na trgu ali dati v uporabo, le če so skladni z zahtevami ustreznih aktov, navedenih v Prilogi II, in pravilno označeni v skladu s členom 39.
2.
Odstavek 1 se ne uporablja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so posebej izdelani ali zasnovani za nova vozila, ki jih ta uredba ne zajema.
3.
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so bili izvzeti iz ene ali več določb te uredbe na podlagi člena 40 ali so namenjeni za vgradnjo v vozila v okviru odobritev iz člena 42, ki se nanašajo na zadevni sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
4.
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice, če v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, ni določeno drugače, dovolijo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, namenjenih za vgradnjo v vozila, za katera se v tej uredbi ali Direktivi 2002/24/ES ob dajanju na voljo na trgu ali začetku uporabe homologacija ni zahtevala.
POGLAVJE XII
ZAŠČITNE KLAVZULE
Člen 46
Postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje, na nacionalni ravni
1.
Kadar organi za tržni nadzor ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, organ za odobritev, ki je podelil odobritev, oceni, ali zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo z organi za odobritev in/ali z organi za tržni nadzor.
Kadar organ za odobritev, ki je podelil odobritev, pri tej oceni ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, da sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe za uskladitev vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z navedenimi zahtevami oziroma vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja.
Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2.
Kadar organi za odobritev menijo, da neskladnost ni omejena na ozemlje države članice, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocene in ukrepih, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta.
3.
Gospodarski subjekt zagotovi, da se vsi ustrezni korektivni ukrepi izvedejo za vsa neskladna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg, registriral ali dal v uporabo v Uniji.
4.
Kadar gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi prepovedo ali omejijo dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na nacionalnem trgu, jih umaknejo s tega trga ali odpokličejo.
5.
Nacionalni organi o ukrepih iz odstavka 4 nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.
Predložene informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za odobritev zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica:
(a)
neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe;
(b)
pomanjkljivosti zadevnih aktov, navedenih v Prilogi II.
6.
Države članice v enem mesecu obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh sprejetih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.
7.
Kadar druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejetju informacij iz odstavka 6 tega člena ne predložijo ugovora glede ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ukrep oceni Komisija v skladu s členom 47.
8.
Države članice zagotovijo izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto, kot je takojšen umik vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga.
Člen 47
Zaščitni postopek Unije
1.
Kadar se med postopkom iz člena 46(3) in (4) predložijo ugovori proti ukrepu države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija po posvetovanju z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti nemudoma oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov te ocene in v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2) odloči, ali se nacionalni ukrep šteje kot upravičen ali ne.
Komisija svojo odločitev sporoči vsem državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.
2.
Če Komisija nacionalni ukrep oceni kot upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga in o tem obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep oceni kot neupravičen, zadevna država članica prekliče ali prilagodi ukrep v skladu z odločitvijo iz odstavka 1.
3.
Kadar se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in kot posledica pomanjkljivosti te uredbe oziroma delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:
(a)
kadar gre za delegirane ali izvedbene akte, sprejete na podlagi te uredbe, Komisija predlaga potrebne spremembe zadevnega akta;
(b)
kadar gre za pravilnike UNECE, Komisija predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov UNECE po postopku, ki se uporablja na podlagi Revidiranega sporazuma iz leta 1958.
Člen 48
Skladna vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo resno tveganje
1.
Kadar država članica po izvedbi ocene iz člena 46(1) ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, čeprav so skladni z ustreznimi zahtevami ali so pravilno označeni, pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo okolje ali javno zdravje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne pomeni več navedenega tveganja, oziroma da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno enoto umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja. Dokler proizvajalec vozila ne sprejme vseh ustreznih ukrepov, lahko država članica zavrne registracijo takih vozil.
2.
Pri vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah iz odstavka 1 gospodarski subjekt zagotovi, da se korektivni ukrepi izvedejo za vsa taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so bili dani na trg, registrirani ali dani v uporabo v Uniji.
3.
Država članica iz odstavka 1 v enem mesecu obvesti Komisijo in druge države članice o vseh razpoložljivih podrobnostih, zlasti podatkih, potrebnih za identifikacijo zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, njihovem poreklu in dobavni verigi, vrsti tveganja ter vrsti in trajanju sprejetih nacionalnih ukrepov.
4.
Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in zlasti z organom za odobritev, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi navedene ocene Komisija odloči, ali se nacionalni ukrep iz odstavka 1 šteje kot upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.
5.
Komisija svoj sklep naslovi na vse države članice in ga nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.
Člen 49
Vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki niso v skladu z odobrenim tipom
1.
Kadar nova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priložen certifikat o skladnosti ali so opremljene z oznako o odobritvi, niso skladne z odobrenim tipom, organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, vključno s preklicem homologacije, da zagotovi, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji uskladijo z odobrenim tipom.
2.
Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v certifikatu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost z odobrenim tipom.
3.
Če organ za odobritev dokaže, da nova vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so opremljeni s certifikatom o skladnosti ali oznako o odobritvi iz druge države članice, niso skladni z odobrenim tipom, lahko od organa za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, zahteva, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni z odobrenim tipom. Po prejemu take zahteve organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, potrebno preverjanje opravi čim prej oziroma najpozneje v treh mesecih od datuma zahteve.
4.
Organ za odobritev od organa za odobritev, ki je sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelil EU-homologacijo, zahteva, da sprejme potrebne ukrepe in tako zagotovi, da se vozila v proizvodnji ponovno uskladijo z odobrenim tipom, v naslednjih primerih:
(a)
pri EU-homologaciji vozila, kadar se neskladnost vozila lahko pripiše izključno neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;
(b)
pri večstopenjski homologaciji, kadar se neskladnost vozila lahko pripiše izključno neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali neskladnosti samega nedodelanega vozila.
5.
Po prejemu take zahteve zadevni organ za odobritev sprejme potrebne ukrepe čim prej oziroma najpozneje v treh mesecih od datuma zahteve, po potrebi v sodelovanju z organom za odobritev, ki je ukrepe zahteval.
6.
Kadar je ugotovljena neskladnost, organ za odobritev države članice, ki je sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelila EU-homologacijo, sprejme ukrepe iz odstavka 1.
Organi za odobritev se v enem mesecu medsebojno obvestijo o vsakem preklicu EU-homologacije in razlogih zanj.
7.
Če organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, oporeka neskladnosti, o kateri je bil obveščen, si zadevne države članice prizadevajo razrešiti spor. O tem obvestijo Komisijo, ki po potrebi pripravi ustrezna posvetovanja za rešitev spora.
Člen 50
Dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje bistvenih sistemov
1.
Deli ali oprema, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, se ne dajejo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati in jih je treba prepovedati, razen če jih je dovolil organ za odobritev v skladu s členom 51(1) in (4).
2.
Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 1, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se pripravi seznam takih delov ali opreme na podlagi informacij, ki so na voljo, in zlasti informacij, ki so jih posredovale države članice, in sicer v zvezi z:
(a)
resnostjo tveganja za varnost ali okoljsko učinkovitost vozil, opremljenih z zadevnimi deli ali opremo;
(b)
morebitnim učinkom uvedbe zahteve po obvezni pridobitvi dovoljenja za dele ali opremo v skladu s tem členom na potrošnike in proizvajalce na poprodajnem trgu.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).
3.
Odstavek 1 se ne uporablja za originalne dele ali opremo ter za dele ali opremo, ki so homologirani v skladu s katerim koli aktom, navedenim v Prilogi II, razen kadar se odobritev nanaša na vidike, ki niso zajeti v odstavku 1.
Odstavek 1 se ne uporablja za dele ali opremo, proizvedeno izključno za dirkalna vozila, ki niso namenjena uporabi na javnih cestah. Če so deli ali oprema s seznama, sestavljenega na podlagi izvedbenega akta iz odstavka 2, namenjeni tako dirkalnim avtomobilom kot cestnim vozilom, jih ni dovoljeno dati na voljo širši javnosti za uporabo v cestnih vozilih, razen če ustrezajo zahtevam iz tega člena. Kadar je ustrezno, Komisija sprejme določbe za določanje delov ali opreme iz tega odstavka.
4.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati deli in oprema iz odstavka 1 tega člena.
Te zahteve lahko temeljijo na aktih, navedenih v Prilogi II, ali zajemajo primerjavo delov ali opreme z okoljsko učinkovitostjo ali varnostjo delovanja prvotnega vozila ali katerega koli od njegovih delov, kakor je ustrezno. V vsakem primeru se z zahtevami zagotovi, da deli ali oprema ne oslabijo delovanja sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.
Člen 51
Deli ali oprema, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov – povezane zahteve
1.
Za namene člena 50(1) proizvajalec delov ali opreme organu za odobritev predloži vlogo, skupaj s poročilom o preskusu, ki ga sestavi imenovana tehnična služba in potrjuje, da so deli ali oprema, za katere se zahteva dovoljenje, v skladu z zahtevami iz člena 50(4). Proizvajalec lahko za isti tip in del vloži samo eno vlogo pri samo enem organu za odobritev.
Če tako zahteva pristojni organ druge države članice, organ za odobritev, ki je izdal homologacijo, v roku enega meseca od prejema te zahteve pošlje pristojnemu organu izvod zahtevanega potrdila o soglasju, skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod certifikata je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.
2.
Vloga zajema podrobnosti o proizvajalcu dela ali opreme, tipu, identifikaciji in številki dela ali opreme, ime proizvajalca vozila, tip vozila in po potrebi leto izdelave ali katere koli druge informacije, ki omogočajo identifikacijo vozila, v katerega naj bi se deli ali oprema vgradili.
Ko organ za odobritev na podlagi poročila o preskusu in drugih dokazov ugotovi, da zadevni deli ali oprema ustrezajo zahtevam iz člena 50(4), dovoli, da se deli ali oprema dajo na trg in začnejo uporabljati ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 4 tega člena.
Organ za odobritev proizvajalcu nemudoma izda certifikat.
3.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi se določi predloga in sistem številčenja certifikatov iz tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).
4.
Proizvajalec nemudoma obvesti organ za odobritev, ki je izdal dovoljenje, o kakršni koli spremembi, ki vpliva na pogoje, pod katerimi je bilo izdano. Ta organ za odobritev odloči, ali je treba dovoljenje ponovno preučiti ali na novo izdati in ali so potrebni dodatni preskusi.
Proizvajalec zagotovi, da so deli ali oprema izdelani in se še naprej izdelujejo pod pogoji, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.
5.
Organ za odobritev pred izdajo dovoljenja preveri obstoj ustreznih mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.
Kadar organ za odobritev ugotovi, da pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, od proizvajalca zahteva, da sprejme potrebne ukrepe in tako spet zagotovi skladnost delov ali opreme. Če je potrebno, prekliče dovoljenje.
6.
Organi za odobritev iz različnih držav članic o vsakem nesoglasju v zvezi z dovoljenjem iz drugega pododstavka odstavka 2 obvestijo Komisijo. Komisija po posvetovanju z organi za odobritev sprejme ustrezne ukrepe za razrešitev nesoglasja, vključno z zahtevo po preklicu dovoljenja, kadar je to potrebno.
7.
Dokler se ne določi seznam iz člena 50(2), lahko države članice ohranijo nacionalne določbe o delih ali opremi, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje sistemov, bistvenih za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.
Člen 52
Odpoklic vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot
1.
Kadar mora proizvajalec, ki mu je bila podeljena EU-homologacija za celotno vozilo, v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 odpoklicati vozila, ki so že bila dana na trg, registrirana ali za začetek uporabe katerih je bil odgovoren proizvajalec, ker sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, vgrajeni v vozilo, kljub morebitni ustrezni odobritvi v skladu s to uredbo pomeni resno tveganje za varnost, javno zdravje ali varstvo okolja, ali del, za katerega ne veljajo posebne zahteve v skladu z zakonodajo o homologaciji, pomeni resno tveganje za varnost, javno zdravje ali varstvo okolja, navedeni proizvajalec takoj obvesti organ za odobritev, ki je podelil odobritev za vozilo.
2.
Kadar mora proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki mu je bila podeljena EU-homologacija, v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 odpoklicati sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so že bili dani na trg ali za začetek uporabe katerih je bil odgovoren proizvajalec, ker kljub morebitni ustrezni odobritvi v skladu s to uredbo pomenijo resno tveganje za varnost, varnost pri delu, javno zdravje ali varstvo okolja, o tem takoj obvesti organ za odobritev, ki je podelil odobritev.
3.
Proizvajalec organu za odobritev predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov za odpravo resnega tveganja iz odstavkov 1 in 2. Organ za odobritev predlagane ukrepe takoj sporoči organom za odobritev drugih držav članic.
Organi za odobritev zagotovijo, da se popravni ukrepi učinkovito izvajajo v zadevnih državah članicah.
4.
Če zadevni organi za odobritev menijo, da so ukrepi nezadostni ali niso bili izvedeni dovolj hitro, o tem takoj obvestijo organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo.
Nato organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, o tem obvesti proizvajalca. Če proizvajalec ne predlaga in ne izvaja učinkovitih popravnih ukrepov, organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme vse potrebne zaščitne ukrepe, vključno s preklicem EU-homologacije. V primeru preklica EU-homologacije organ za odobritev v enem mesecu od takega preklica s priporočenim pismom ali v enakovredni elektronski obliki obvesti proizvajalca, organe za odobritev drugih držav članic in Komisijo.
Člen 53
Obveščanje o odločitvah in pravnih sredstvih, ki so na voljo
1.
Ob vseh odločitvah, sprejetih na podlagi te uredbe, in vseh odločitvah, ki vključujejo zavrnitev ali preklic EU-homologacije ali zavrnitev registracije, prepoved ali omejitev dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozila ali zahtevajo umik vozila s trga, se podrobno navedejo razlogi zanje.
2.
Vsaka taka odločitev se uradno sporoči zadevni strani, ki se hkrati obvesti o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo po veljavnih zakonih zadevne države članice, in rokih, ki veljajo za taka pravna sredstva.
POGLAVJE XIII
MEDNARODNI PREDPISI
Člen 54
Pravilniki UNECE, potrebni za EU-homologacijo
1.
Pravilniki UNECE ali njihove spremembe, za katere je glasovala Unija ali h katerim je pristopila Unija in so navedeni v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, so del zahtev za EU-homologacijo vozila.
2.
Organi za odobritev držav članic sprejmejo odobritve, podeljene v skladu s pravilniki UNECE iz odstavka 1, in, kadar je ustrezno, zadevne oznake o odobritvi namesto ustreznih odobritev in oznak o odobritvi, podeljenih v skladu s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe.
3.
Kadar je Unija glasovala za pravilnik UNECE ali njegove spremembe za EU-homologacijo vozil, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 75, da pravilnik UNECE ali spremembe pravilnika postanejo obvezni in da se ustrezno spremeni to uredbo ali delegirane akte, sprejete na podlagi te uredbe.
V tem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UNECE ali sprememb pravilnika ter, kadar je ustrezno, prehodne določbe.
Komisija sprejme ločene delegirane akte, ki kažejo na obvezno uporabo pravilnikov UNECE.
POGLAVJE XIV
ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ
Člen 55
Informacije za uporabnike
1.
Proizvajalec ne sme dati na voljo tehničnih informacij v zvezi s podatki iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki se razlikujejo od podatkov, ki jih je odobril organ za odobritev.
2.
Kadar delegirani ali izvedbeni akt, sprejet na podlagi te uredbe, tako določa, proizvajalec da uporabnikom na voljo vse pomembne informacije in potrebna navodila, ki opisujejo posebne pogoje ali omejitve pri uporabi vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.
3.
Informacije iz odstavka 2 se dajo na voljo v uradnem jeziku oziroma jezikih države članice, v kateri bo vozilo dano na trg, registrirano ali dano v uporabo. Potem ko jih organ za odobritev sprejme, se navedene informacije objavijo v navodilih za uporabo.
Člen 56
Informacije za proizvajalce sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot
1.
Proizvajalec vozila da proizvajalcem sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na voljo vse podatke, ki so potrebni za EU-homologacijo sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 50, kadar je ustrezno vključno z risbami iz delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.
Proizvajalec vozila lahko od proizvajalcev sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot zahteva sklenitev zavezujoče pogodbe o varstvu zaupnosti informacij, ki niso javno dostopne, vključno z informacijami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.
2.
Proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot kot imetnik certifikata o EU-homologaciji, ki v skladu s členom 31(4) vključuje omejitve uporabe ali posebne pogoje za vgradnjo ali oboje, proizvajalcu vozil predloži vse podrobne informacije o tem.
Kadar delegirani akt, sprejet na podlagi te uredbe, to določa, proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot proizvedenim sestavnim delom ali samostojnim tehničnim enotam priloži navodila v zvezi z omejitvami uporabe ali posebnimi pogoji za vgradnjo ali oboje.
POGLAVJE XV
DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU
Člen 57
Obveznosti proizvajalcev
1.
Proizvajalci neodvisnim izvajalcem na spletnih mestih v standardizirani obliki zagotovijo neomejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil; tak dostop mora biti tudi nezapleten in hiter. Zlasti pa mora biti ta dostop nediskriminatoren glede na sredstva ali dostop, ki je zagotovljen pooblaščenim trgovcem in serviserjem. Ta obveznost se ne uporablja, če je bilo vozilo odobreno kot vozilo majhne serije.
2.
Dokler Komisija ne sprejme skupnega standarda, se informacije iz odstavka 1 zagotovijo dosledno in tako, da jih neodvisni izvajalci lahko obdelajo z razumnimi prizadevanji.
Proizvajalci dajo neodvisnim izvajalcem ter pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem na voljo tudi učno gradivo.
3.
Informacije iz odstavka 1 vključujejo najmanj naslednje:
(a)
nedvoumno identifikacijsko številko vozila;
(b)
servisne priročnike, vključno z evidenco o popravilu in vzdrževanju ter razporedom servisov;
(c)
tehnične priročnike in biltene tehničnih služb;
(d)
informacije o sestavnih delih in diagnostiki (kot so npr. najmanjše in največje teoretične vrednosti meritev);
(f)
kode za diagnostiko napak, vključno s posebnimi kodami proizvajalca;
(g)
identifikacijske številke programske opreme in številke za preverjanje umerjanja, ki se uporabljajo za tip vozila;
(h)
informacije o lastniškem orodju in opremi ter informacije, ki jih zagotavljata to orodje in oprema;
(i)
informacije o podatkovnih zapisih ter dvosmerne kontrolne in preskusne podatke;
4.
Pooblaščeni trgovci ali serviserji v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil se za namen te uredbe obravnavajo kot neodvisni izvajalci v obsegu, v katerem izvajajo popravila ali vzdrževanje vozil, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca.
5.
Informacije o popravilu in vzdrževanju so vedno na voljo, razen ko se opravlja vzdrževanje informacijskega sistema.
6.
Za namene proizvodnje in servisiranja nadomestnih ali servisnih delov, združljivih s sistemi OBD, ter diagnostičnih orodij in preskusne opreme proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu ali serviserju sestavnega dela, diagnostičnega orodja ali preskusne opreme brez razlikovanja zagotovijo ustrezne informacije o sistemih OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil.
7.
Proizvajalci za namene oblikovanja in proizvodnje avtomobilske opreme za vozila na alternativna goriva zagotovijo ustrezne informacije o OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil na nediskriminatorni osnovi vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu, vgrajevalcu ali vzdrževalcu opreme za vozila na alternativna goriva.
8.
Pri vložitvi vloge za EU-homologacijo proizvajalec organu za odobritev predloži dokaz o skladnosti s to uredbo v zvezi z informacijami, zahtevanimi po tem členu.
V primeru, da take informacije v tistem trenutku niso na voljo ali niso skladne s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, jih proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo zagotovi v šestih mesecih od dne podelitve homologacije.
Komisija lahko sprejeme izvedbene akte, s katerimi določi predloga certifikata o dostopu do OBD v vozilu ter do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, s katerimi se dokazuje skladnost organu za odobritev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).
9.
Če se dokaz skladnosti ne zagotovi v obdobju iz drugega pododstavka odstavka 8, organ za odobritev sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti.
10.
Proizvajalec na svojih spletnih mestih objavi spremembe in dopolnila k informacijam o popravilu in vzdrževanju vozil hkrati, ko jih da na voljo pooblaščenim serviserjem.
11.
Kadar proizvajalec vozila vodi evidenco o popravilu in vzdrževanju vozila v centralni zbirki podatkov ali se ta vodi v njegovem imenu, se neodvisnim serviserjem omogoči brezplačen dostop do take evidence ter vnos informacij o popravilu in vzdrževanju, ki so ga izvedli.
12.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi z določitvijo podrobnosti zahtev glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju, zlasti tehničnih specifikacij o načinu zagotavljanja informacij o popravilu in vzdrževanju.
Člen 58
Obveznosti v zvezi z več imetniki homologacije
1.
Pri homologaciji po delih ali večstopenjski homologaciji je za sporočanje informacij o popravilu za določen sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto ali določeno stopnjo končnemu proizvajalcu in neodvisnim izvajalcem odgovoren proizvajalec, odgovoren za zadevno homologacijo.
2.
Končni proizvajalec je odgovoren za zagotavljanje informacij o celotnem vozilu neodvisnim izvajalcem.
Člen 59
Pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil
1.
Proizvajalci lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil iz te uredbe zaračunajo primerne in sorazmerne pristojbine. Pristojbina ni primerna ali sorazmerna, če zaradi neupoštevanja obsega uporabe neodvisnega izvajalca odvrača od dostopa.
2.
Proizvajalci dajo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil na voljo na dnevni, mesečni in letni osnovi, pri čemer so pristojbine za dostop do takih informacij odvisne od obdobja, za katero se zagotovi dostop.
Člen 60
Forum o dostopu do informacij o vozilu
Področje uporabe dejavnosti, ki se izvajajo prek foruma o dostopu do informacij o vozilih, ustanovljenega v skladu s členom 13(9) Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (
7
), se razširi na vozila, ki so vključena v to uredbo.
Forum iz prvega odstavka na podlagi dokaza o namerni ali nenamerni zlorabi OBD ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila svetuje Komisiji pri ukrepih za preprečitev takih zlorab informacij.
POGLAVJE XVI
IMENOVANJE IN PRIGLASITEV TEHNIČNIH SLUŽB
Člen 61
Zahteve za tehnične službe
1.
Organi za odobritev, pristojni za imenovanje, zagotovijo, da pred imenovanjem tehnične službe v skladu s členom 63 ta tehnična služba izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 9 tega člena.
2.
Brez poseganja v člen 64(1) se tehnična služba ustanovi kot pravna oseba v skladu z nacionalno zakonodajo države članice.
3.
Tehnična služba je tretji organ, neodvisen od procesov zasnove, proizvodnje, dobave, ali vzdrževanja vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki jih ocenjuje.
Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, lahko, če se dokažeta njegova neodvisnost in odsotnost navzkrižja interesov, šteje kot organ, ki izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka.
4.
Tehnična služba, njeno vodstvo na najvišji ravni in osebje, odgovorno za izvajanje kategorij dejavnosti, za katere je imenovano v skladu s členom 63(1), niso načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji ali vzdrževalci vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjujejo, niti predstavniki sodelujočih strani. To ne izključuje uporabe ocenjenih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz odstavka 3 tega člena, potrebnih za delovanje tehnične službe, ali uporabe takih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v zasebne namene.
Tehnična služba zagotovi, da dejavnosti njenih hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana.
5.
Tehnična služba in njeno osebje izvaja kategorije dejavnosti, za katere je bila imenovana, in sicer z največjo strokovno neoporečnostjo in zahtevano tehnično usposobljenostjo na določenem področju brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ocenjevanja, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.
6.
Tehnična služba je zmožna izvajati vse kategorije dejavnosti, za katere je bila imenovana v skladu s členom 63(1), če organu za odobritev, ki je pristojen za imenovanje, dokaže, da ima:
(a)
ustrezno usposobljeno osebje, posebno tehnično znanje in poklicno usposabljanje ter zadostne in ustrezne izkušnje za izvajanje naloge;
(b)
opise postopkov, ki se nanašajo na kategorije dejavnosti, za katere želi biti imenovana, ki zagotavljajo preglednost in ponovljivost teh postopkov;
(c)
postopke za izvajanje kategorij dejavnosti, za katere želi biti imenovana, ki upoštevajo stopnjo kompleksnosti tehnologije zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ter podatek, ali gre pri proizvodnem postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo, in
(d)
sredstva, ki so potrebna za ustrezno opravljanje nalog, povezanih s kategorijami dejavnosti, za katere želi biti imenovana, in da ima dostop do vse nujne opreme ali naprav.
Poleg tega dokaže organu za odobritev, ki je pristojen za imenovanje, da izpolnjuje standarde, določene v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 65, ki zadevajo kategorije dejavnosti, za katere je imenovana.
7.
Zagotovi se nepristranskost tehnične službe, njenega vodstva na najvišji ravni in osebja, ki izvaja ocenjevanje. Tehnična služba ne sodeluje pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njeni neodvisni presoji in neoporečnosti v zvezi s kategorijami dejavnosti, za katere je imenovana.
8.
Tehnične službe sklenejo zavarovanje odgovornosti v zvezi z njihovimi dejavnostmi, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.
9.
Osebje tehnične službe je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje, razen pred organom za odobritev, pristojnim za imenovanje, ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja. Lastninske pravice so zaščitene.
Člen 62
Hčerinske družbe in podizvajalci tehničnih služb
1.
Tehnične službe lahko sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od svojih dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 63(1), ali izvedbo teh dejavnosti prenesejo na hčerinsko podjetje samo s soglasjem njihovega organa za odobritev, pristojnega za imenovanje.
2.
Kadar tehnična služba za določene naloge, povezane s kategorijami dejavnosti, za katere je bila imenovana, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 61, ter o tem ustrezno obvesti organ za odobritev, pristojen za imenovanje.
3.
Tehnične službe prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo njihovi podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež podjetja.
4.
Tehnične službe za organ za odobritev, pristojen za imenovanje, hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter nalogami, ki jih izvajajo.
Člen 63
Imenovanje tehničnih služb
1.
Tehnične službe so imenovane za eno ali več od naslednjih kategorij dejavnosti, odvisno od njihovega področja pristojnosti:
(a)
kategorija A: tehnične službe, ki v svojih prostorih izvajajo preskuse iz te uredbe in aktov iz Priloge II;
(b)
kategorija B: tehnične službe, ki nadzirajo preskuse iz te uredbe in aktov iz Priloge II, kadar se taki preskusi izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe;
(c)
kategorija C: tehnične službe, ki redno ocenjujejo in spremljajo postopke proizvajalca za nadzor skladnosti proizvodnje;
(d)
kategorija D: tehnične službe, ki nadzirajo ali izvajajo preskuse ali preglede za nadzor skladnosti proizvodnje.
2.
Organ za odobritev je lahko imenovan za tehnično službo za eno ali več dejavnosti iz odstavka 1.
3.
Tehnične službe tretjih držav, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu s členom 64, se lahko priglasijo za namene člena 67, vendar le, če tako sprejetje tehnične službe zagotavlja dvostranski sporazum med Unijo in zadevno tretjo državo. Tehnični službi, ustanovljeni po nacionalnem pravu države članice v skladu s členom 61(2), to ne preprečuje ustanavljanja hčerinskih podjetij v tretjih državah, če ta hčerinska podjetja neposredno upravlja in nadzira imenovana tehnična služba.
Člen 64
Akreditirane interne tehnične službe proizvajalca
1.
Akreditirana interna tehnična služba proizvajalca je lahko imenovana le za dejavnosti kategorije A v zvezi s tehničnimi zahtevami, pri katerih je samopreskušanje dovoljeno v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi te uredbe. Ta tehnična služba je ločen in samostojen del podjetja in ne sme sodelovati pri zasnovi, proizvodnji, dobavi montaži ali vzdrževanju vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje.
2.
Akreditirana interna tehnična služba ustreza naslednjim zahtevam:
(a)
poleg tega, da jo imenuje organ za odobritev države članice, jo akreditira nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008, v skladu s standardi in postopki iz člena 65 te uredbe;
(b)
akreditirana interna tehnična služba in njeno osebje sta organizacijsko razločljiva in znotraj matične organizacije uporabljata metode poročanja, ki zagotavljajo njuno nepristranskost in jo dokazujejo zadevnemu nacionalnemu akreditacijskemu organu;
(c)
niti akreditirana interna tehnična služba niti njeno osebje ne smeta sodelovati pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njuno neodvisno presojo ali integriteto v zvezi s kategorijami dejavnosti, za katere sta bila imenovana;
(d)
akreditirana interna tehnična služba zagotavlja svoje storitve izključno podjetju, kateremu pripada.
3.
Akreditirane interne tehnične službe ni treba priglasiti Komisiji za namene člena 67, vendar podjetje, ki mu pripada, ali nacionalni akreditacijski organ na zahtevo predloži informacije o njeni akreditaciji organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje.
Člen 65
Postopki za standarde učinkovitosti in ocenjevanje tehničnih služb
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s standardi, ki jih morajo izpolnjevati tehnične službe, in postopkom za njihovo oceno v skladu s členom 66 ter njihovo akreditacijo v zvezi s členom 64, da se zagotovi enako visoka raven standardov učinkovitosti tehničnih služb v vseh državah članicah.
Člen 66
Ocena usposobljenosti tehničnih služb
1.
Organ za odobritev, pristojen za imenovanje, sestavi poročilo o oceni, ki dokazuje, da je bila tehnična služba, ki kandidira, ocenjena glede na njeno skladnost z zahtevami iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe. To poročilo lahko vključuje certifikat o akreditaciji, ki ga izda akreditacijski organ.
2.
Ocena, na podlagi katere se izdela poročilo iz odstavka 1, se izvede v skladu z določbami iz delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 65. Poročilo o oceni se pregleda vsaj vsaka tri leta.
3.
Poročilo o oceni se na zahtevo predloži Komisiji. V teh primerih in kadar certifikat ne temelji na certifikatu o akreditaciji, ki ga je izdal nacionalni akreditacijski organ in potrjuje, da tehnična služba izpolnjuje zahteve te uredbe, organ za odobritev, pristojen za imenovanje, Komisiji predloži dokumentarna dokazila o usposobljenosti tehnične službe in ukrepih, s katerimi se zagotavlja reden nadzor tehnične službe, ki ga izvaja organ za odobritev, pristojen za imenovanje, in da izpolnjuje zahteve iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.
Organ za odobritev, ki namerava biti imenovan kot tehnična služba v skladu s členom 63(2), evidentira skladnost z oceno, ki jo opravijo ocenjevalci, neodvisni od dejavnosti, za katero se izvaja ocena. Ti ocenjevalci lahko pripadajo isti organizaciji, če so z vidika upravljanja ločeni od osebja, ki izvaja ocenjevano dejavnost.
4.
Akreditirana interna tehnična služba izpolnjuje ustrezne določbe tega člena.
Člen 67
Postopki priglasitve
1.
Države članice za vsako tehnično službo, ki so jo imenovale, ter vse morebitne kasnejše spremembe teh imenovanj Komisiji priglasijo ime, naslov, elektronski naslov, imena odgovornih oseb in kategorijo dejavnosti. V priglasitvi se navede, za katere vidike iz Priloge II so bile tehnične službe imenovane.
2.
Tehnična služba lahko izvaja dejavnosti iz člena 63(1) v imenu organa za odobritev za imenovanje, ki je pristojen za homologacijo, le če je bila Komisiji predhodno priglašena v skladu z odstavkom 1 tega člena.
3.
Isto tehnično službo lahko imenuje več organov za odobritev, pristojnih za imenovanje, in priglasi več držav članic, v katerih se ti organi za odobritev za imenovanje nahajajo, ne glede na kategorijo ali kategorije dejavnosti, ki jih bo ta tehnična služba izvajala v skladu s členom 63(1).
4.
Komisijo se obvesti o vseh ustreznih naknadnih spremembah imenovanja.
5.
Kadar je treba z uporabo akta iz Priloge II imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, ki izvaja dejavnost, ki ni vključena v dejavnosti iz člena 63(1), se priglasitev opravi v skladu s tem členom.
6.
Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam in podrobnosti o tehničnih službah, priglašenih v skladu s tem členom.
Člen 68
Spremembe imenovanj
1.
Kadar organ za odobritev, pristojen za imenovanje, ugotovi ali je obveščen, da tehnična služba, ki jo je imenoval, ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, organ za odobritev, pristojen za imenovanje, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje ob upoštevanju obsega neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. Država članica, ki je priglasila tako tehnično službo, o tem ustrezno nemudoma obvesti Komisijo. Komisija ustrezno spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 67(6).
2.
V primeru omejitve, začasne razveljavitve ali preklica imenovanja ali kadar tehnična služba preneha opravljati dejavnost, organ za odobritev, pristojen za imenovanje, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da spise navedene tehnične službe obdela druga tehnična služba ali da so na zahtevo na voljo organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje, ali organom za tržni nadzor.
Člen 69
Spodbijanje usposobljenosti tehničnih služb
1.
Komisija razišče vse primere, pri katerih dvomi o usposobljenosti tehnične službe ali njenem stalnem izpolnjevanju zahtev in obveznosti ali je o takih dvomih obveščena.
2.
Država članica organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za imenovanje ali vzdrževanje imenovanja zadevne tehnične službe.
3.
Komisija zagotovi, da so vse občutljive informacije, pridobljene med preiskavo, obravnavane zaupno.
4.
Kadar Komisija ugotovi, da tehnična služba ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za imenovanje, o tem obvesti državo članico organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, z namenom, da v sodelovanju z državo članico določi potrebne korektivne ukrepe in od nje zahteva, da jih izvede, po potrebi celo s preklicem imenovanja.
Člen 70
Operativne obveznosti tehničnih služb
1.
Tehnične službe izvajajo kategorije dejavnosti, za katere jih je imenoval organ za odobritev, pristojen za imenovanje, in v skladu s postopki za ugotavljanje skladnosti ter postopki preskusov iz te uredbe in aktov, navedenih v Prilogi II.
Tehnične službe nadzirajo ali same izvajajo preskuse, zahtevane za odobritev, ali preglede iz te uredbe ali enega od aktov, navedenih v Prilogi II, razen kadar so dovoljeni alternativni postopki. Tehnične službe ne opravljajo preskusov, ocen ali pregledov, za katere jih ni ustrezno imenoval organ za odobritev.
2.
Tehnične službe vedno:
(a)
omogočijo svojemu organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje, ustrezno prisotnost v tehnični službi med ugotavljanjem skladnosti, in
(b)
brez poseganja v člen 61(9) in člen 71 zagotavljajo svojemu organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje, zahtevane informacije o njihovih kategorijah dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.
3.
Kadar tehnična služba ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, to sporoči organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje, z namenom, da organ za odobritev, pristojen za imenovanje, od proizvajalca zahteva, naj sprejme ustrezne korektivne ukrepe in naj zato ne izda certifikata o homologaciji, razen če organ za odobritev meni, da so bili sprejeti ustrezni korektivni ukrepi.
4.
Kadar tehnična služba, ki deluje v imenu organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, pri nadzoru skladnosti proizvodnje po izdaji certifikata o homologaciji ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni več skladna s to uredbo, to sporoči organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje. Organ za odobritev sprejme ustrezne ukrepe, kot je določeno v členu 33.
Člen 71
Obveznosti tehničnih služb v zvezi z obveščanjem
1.
Tehnične službe svoj organ za odobritev, pristojen za imenovanje, obveščajo o:
(a)
vsaki neskladnosti, pri kateri je potrebna zavrnitev, omejitev, začasna razveljavitev ali preklic certifikata o homologaciji;
(b)
vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe njihovega imenovanja in pogoje zanj;
(c)
vsaki zahtevi po informacijah, ki so jo prejeli od organov za tržni nadzor v zvezi s svojimi dejavnostmi.
2.
Na zahtevo organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, tehnične službe zagotovijo informacije o dejavnostih v okviru njihovega imenovanja ter o vseh drugih opravljenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.
POGLAVJE XVII
IZVEDBENI IN DELEGIRANI AKTI
Člen 72
Izvedbeni akti
Za namene doseganja ciljev te uredbe in za določitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2) sprejme izvedbene akte o določitvi naslednjih izvedbenih ukrepov:
(a)
predloge za izjavo proizvajalca v zvezi z vzdržljivostjo sistemov, delov in opreme, bistvenih za funkcionalno varnost, iz člena 22(7);
(b)
predloge za opisni list in za opisno mapo iz člena 27(4);
(c)
sistema številčenja certifikatov o EU-homologaciji iz člena 29(4);
(d)
predloge za certifikat o EU-homologaciji iz člena 30(2);
(e)
predloge za obrazec rezultatov preskusov, ki je priložen certifikatu o EU-homologaciji iz člena 30(3);
(f)
predloge za seznam ustreznih zahtev ali aktov iz člena 30(6);
(g)
splošne zahteve za obliko poročila o preskusih iz člena 32(1);
(h)
predloge za certifikat o skladnosti iz člena 38(2);
(i)
vzorca za oznako EU-homologacije iz člena 39(3);
(j)
dovoljenja za podelitev EU-homologacij, z izjemo za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve iz člena 40(3);
(k)
predloge za certifikate za homologacijo in certifikate o skladnosti, kar zadeva nove tehnologije ali nove tehnične rešitve iz člena 40(4);
(l)
dovoljenja državam članicam za podaljšanje veljavnosti homologacije iz člena 41(2);
(m)
seznama delov in opreme iz člena 50(2);
(n)
predloge in sistema številčenja za certifikat iz člena 51(3) ter vseh vidikov v zvezi s postopkom podelitve dovoljenja iz navedenega člena;
(o)
predloge za certifikat, s katerim se dokazuje skladnost organu za odobritev iz člena 57(8).
Člen 73
Postopek v odboru
1.
Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila, ustanovljen s členom 40 Direktive 2007/46/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar odbor ne da mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 74
Sprememba prilog
Brez poseganja v ostale določbe te uredbe v zvezi s spremembo njenih prilog se na Komisijo prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s spremembami:
Priloge II(B) in (C1) v zvezi ◄ z uvedbo dodatnih zahtev za funkcionalno varnost in konstrukcijo vozil za podkategorijo L7e-A težka cestna štirikolesa;
(ii)
prilog II in V, da se dodajo sklici na regulatorni akt in popravki;
(iii)
Priloge V(B), da se spremeni referenčna goriva, ki se uporabljajo;
(iv)
Priloge VI(C) in (D), da se upošteva rezultate študije iz člena 23(4) in sprejetje pravilnikov UNECE.
Člen 75
Izvajanje pooblastila
1.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
▼M2
2.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(3), člena 20(2), člena 21(8), člena 22(5) in (6), člena 23(6) in (12), člena 24(3), člena 25(8), člena 32(6), člena 33(6), člena 50(4), člena 54(3), člena 57(12), člena 65 in člena 74 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 22. marca 2013. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za obdobja petih let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Komisija pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila najpozneje do 22. junija 2022 in devet mesecev pred iztekom vsakega naslednjega petletnega obdobja.
▼B
3.
Pooblastilo iz člena 18(3), člena 20(2), člena 21(5), člena 22(5) in (6), člena 23(6) in (12), člena 24(3), člena 25(8), člena 32(6), člena 33(6), člena 50(4), člena 54(3), člena 57(12), člena 65 in člena 74 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.
Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.
Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 18(3), členom 20(2), členom 21(5), členom 22(5) in (6), členom 23(6) in (12), členom 24(3), členom 25(8), členom 32(6), členom 33(6), členom 50(4), členom 54(3), členom 57(12), členom 65 in členom 74, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
POGLAVJE XVIII
KONČNE DOLOČBE
Člen 76
Kazni
1.
Države članice določijo kazni za gospodarske subjekte, ki kršijo to uredbo ter delegirane ali izvedbene akte, sprejete na podlagi te uredbe. Sprejmejo tudi vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah do 23. marca 2015 in jo nemudoma obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.
2.
Vrste kršitev, ki se kaznujejo, vključujejo:
(a)
dajanje lažnih izjav med postopki odobritve ali postopki, ki vodijo do odpoklica;
(b)
ponarejanje rezultatov preskusa za homologacijo;
(c)
nesporočanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do preklica, zavrnitve ali odvzema homologacije;
(d)
uporaba odklopnih naprav;
(e)
zavrnitev omogočanja dostopa do informacij;
(f)
gospodarski subjekti, ki dajejo na voljo na trgu vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, za katere je potrebna odobritev, ki nimajo te odobritve, ali ponarejajo dokumente ali oznake s tem namenom.
Člen 77
Prehodne določbe
1.
Brez poseganja v ostale določbe te uredbe ta uredba ne razveljavlja nobene EU-homologacije, podeljene za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pred 1. januarjem 2016.
2.
Razen kadar je drugače določeno, EU-homologacije, podeljene vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojnim tehničnim enotam v skladu z akti iz člena 81(1), ostanejo veljavne do datumov iz Priloge IV za obstoječe tipe vozil.
3.
Z odstopanjem od te uredbe se novi tipi vozil kategorij L1e, L2e in L6e ali novi sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, namenjeni za te tipe vozil, še naprej homologirajo v skladu z Direktivo 2002/24/ES do 31. decembra 2016.
4.
Organi za odobritev še naprej podeljujejo razširitve odobritev za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote iz odstavka 1 v skladu z Direktivo 2002/24/ES in katero koli direktivo iz člena 81(1). Vendar se te odobritve ne uporabljajo za namene pridobivanja homologacije celotnega vozila v skladu s to uredbo.
5.
Z odstopanjem od Direktive 2002/24/ES se homologacija do 31. decembra 2015 podeli tudi vozilom, ki so skladna s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, o
►C1
zahtevah glede okoljske učinkovitost in glede pogona
◄ iz Priloge II(A).
V takem primeru nacionalni organi ne prepovejo, omejijo ali preprečijo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe vozil, ki so skladna z odobrenim tipom.
Člen 78
Poročilo
1.
Države članice do 31. decembra 2020 obvestijo Komisijo o uporabi homologacijskih postopkov iz te uredbe.
2.
Komisija na podlagi informacij iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2021 predloži poročilo o uporabi te uredbe. Poročilo zlasti upošteva, ali bi bilo na podlagi izkušenj, pridobljenih ob uporabi te uredbe, primerno v poglavje X vključiti določbe o EU-homologaciji za majhne serije. Komisija predstavi predlog za to, če meni, da je to potrebno.
Člen 79
Pregled v zvezi z naprednimi zavornimi sistemi
1.
Komisija do 31. decembra 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.
2.
To poročilo preuči obvezno vgradnjo protiblokirnega zavornega sistema in dodatnega kombiniranega zavornega sistema po izbiri proizvajalca v podkategorijo motornih koles L3e-A1. Poročilo temelji na oceni tehnične izvedljivosti te zahteve, analizi stroškovne učinkovitosti, analizi prometnih nesreč in posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Upošteva tudi veljavne evropske in mednarodne standarde na tem področju.
3.
Za namene poročila iz odstavka 2 države članice Komisiji do 31. decembra 2017 posredujejo statistiko prometnih nesreč zadevnih motornih koles za prejšnja štiri leta, ki temelji na razvrstitvi vozil iz Priloge I in tipu vgrajenega naprednega zavornega sistema.
4.
Komisija na podlagi rezultatov poročila razmisli o predložitvi zakonodajnega predloga o obvezni vgradnji naprednega zavornega sistema v zadevne kategorije vozil.
Člen 80
Pregled v zvezi z odobritvami posameznih vozil
1.
Komisija do 31. decembra 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vidikih iz odstavka 3.
2.
Poročilo temelji na posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, v njem pa so upoštevani veljavni evropski in mednarodni standardi na tem področju.
3.
Države članice do 31. decembra 2021 Komisiji poročajo o:
(a)
številu posamičnih odobritev, ki so jih nacionalni organi države članice od 1. januarja 2016 na leto podelili vozilom kategorije L pred njihovo prvo registracijo;
(b)
nacionalnih merilih, na katerih temeljijo te odobritve, če ta merila odstopajo od zahtev, obveznih za EU-homologacijo.
4.
Kadar je ustrezno, so poročilu priloženi zakonodajni predlogi, poročilo pa preuči tudi vključitev posamičnih odobritev v to uredbo na podlagi usklajenih zahtev.
Člen 81
Razveljavitev
1.
Brez poseganja v člen 77 te uredbe se Direktiva 2002/24/ES, kakor tudi direktive 93/14/EGS, 93/30/EGS, 93/33/EGS, 93/93/EGS, 95/1/ES, 97/24/ES, 2000/7/ES, 2002/51/ES, 2009/62/ES, 2009/67/ES, 2009/78/ES, 2009/79/ES, 2009/80/ES in 2009/139/ES razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2016.
2.
Sklicevanja na razveljavljene direktive pomenijo sklicevanja na to uredbo in se za Direktivo 2002/24/ES razlagajo po korelacijski tabeli iz Priloge IX.
Člen 82
Začetek veljavnosti in uporaba
1.
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2.
Uporablja se od 1. januarja 2016.
Od 22. marca 2013 nacionalni organi ne zavrnejo podelitve EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovejo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe novega vozila, če je zadevno vozilo skladno s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, če to zahteva proizvajalec.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
SEZNAM PRILOG
|
PRILOGA I —
|
Klasifikacija vozil
|
|
PRILOGA II —
|
Izčrpen seznam zahtev za EU-homologacijo vozila
|
|
PRILOGA III —
|
Omejitve za majhne serije
|
|
PRILOGA IV —
|
Časovni razpored uporabe te uredbe za homologacijo
|
|
PRILOGA V(A) —
|
►C1
Postopki preskušanja okoljske učinkovitosti ◄
|
|
PRILOGA V(B) —
|
Uporaba preskusnih zahtev okoljske učinkovitosti za odobritev in razširitve
|
|
PRILOGA VI —
|
Mejne vrednosti emisij onesnaževal, pragovi OBD in mejne vrednosti hrupa za homologacijo in skladnost proizvodnje
(A)
Mejne vrednosti emisij iz izpušne cevi po hladnem zagonu
(C)
Mejne vrednosti za emisije izhlapevanja
(D)
Mejne vrednosti hrupa – Euro 4 in Euro 5
|
|
PRILOGA VII —
|
Trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja
|
|
PRILOGA VIII —
|
Dodatne zahteve za funkcionalno varnost
|
|
PRILOGA IX —
|
Korelacijska tabela
|
PRILOGA I
Klasifikacija vozil
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L1e–L7e
|
Vsa vozila kategorije L
|
(1) dolžina ≤ 4 000 mm ali ≤ 3 000 mm za vozilo L6e-B ali ≤ 3 700 mm za vozilo L7e-C in
(2) širina ≤ 2 000 mm ali ≤ 1 000 mm za vozilo L1e ali ≤ 1 500 mm za vozilo L6e-B ali L7e-C ter
(3) višina ≤ 2 500 mm in
|
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L1e
|
Lahko dvokolesno vozilo na motorni pogon
|
(4) dve kolesi in motorni pogon v skladu s členom 4(3) in
(5) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor z notranjim zgorevanjem na prisilni vžig, in
(6) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 45 km/h in
(7) največja trajna nazivna ali neto moč (1) ≤ 4 000 W in (8) največja masa = po podatkih proizvajalca tehnično dovoljena masa in
|
|
Podkategoriji
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L1e-A
|
Kolo na motorni pogon
|
(9) kolo, zasnovano za uporabo pedal, opremljeno s pomožnim pogonom, katerega glavni namen je pomoč pri pogonu na pedala, in
►C2
(10) izhodna moč pomožnega pogona se prekine pri hitrosti vozila ≤ 25 km/h in ◄
(11) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 1 000 W in
(12) tri- ali štirikolesna kolesa na motorni pogon, ki izpolnjujejo posebna dodatna merila za razvrstitev v podkategorije (9) do (11), se razvrstijo kot tehnično enakovredna dvokolesnemu vozilu L1e-A.
|
|
L1e-B
|
Dvokolesni moped
|
(9) vsa druga vozila kategorije L1e, ki jih ni mogoče razvrstiti v skladu z merili (9) do (12) vozila L1e-A.
|
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L2e
|
Trikolesni moped
|
(4) tri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter
(5) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor z notranjim izgorevanjem na prisilni vžig, ali delovna prostornina motorja ≤ 500 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor z notranjim izgorevanjem na kompresijski vžig, in
(6) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 45 km/h in
(7) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 4 000 W in
(8) masa v stanju, pripravljenem na vožnjo, ≤ 270 kg in
(9) opremljen z največ dvema sedežema, vključno s sedežem za voznika, in
|
|
Podkategoriji
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L2e-P
|
Trikolesni moped za prevoz potnikov
|
(10) vozilo L2e razen tistih, ki izpolnjujejo posebna merila za razvrstitev kot vozilo L2e-U.
|
|
L2e-U
|
Trikolesni moped za prevoz blaga
|
(10) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a)
ali(b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, ki se uporablja za montažo strojev in/ali opreme, ter
(c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in
(d) nakladalna površina lahko nosi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm.
|
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L3e (2)
|
Dvokolesno motorno kolo
|
(4) dve kolesi in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (5) največja masa = po podatkih proizvajalca tehnično dovoljena masa in
(6) dvokolesno vozilo, ki ga ni mogoče razvrstiti kot kategorija L1e.
|
|
Podkategorije
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L3e-A1
|
Motorno kolo z nizko močjo
|
(7) delovna prostornina motorja ≤ 125 cm3 in
(8) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 11 kW in
(9) razmerje moč (1)/teža ≤ 0,1 kW/kg.
|
|
L3e-A2
|
Motorno kolo s srednjo močjo
|
(7) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 35 kW in
(8) razmerje moč (1)/teža ≤ 0,2 kW/kg in
(9) ni izpeljano iz vozila, opremljenega z motorjem z več kot dvakrat večjo močjo (1), in
(10) vozilo L3e, ki ne more biti razvrščeno v dodatna merila za razvrstitev v podkategorije (7), (8) in (9) vozila L3e-A1.
|
|
L3e-A3
|
Motorno kolo z visoko močjo
|
(7) vsa druga vozila L3e, ki jih ni mogoče razvrstiti v skladu z merili za razvrstitev vozila L3e-A1 ali L3e-A2.
|
|
Podpodkategoriji
|
Ime podpodkategorije
|
Merila za razvrstitev v podpodkategorije poleg meril za razvrstitev v podkategorije vozila L3e-A1, L3e-A2 ali L3e-A3
|
|
L3e-AxE
(x = 1, 2 ali 3)
|
Motorna kolesa Enduro
|
(a) višina sedeža ≥ 900 mm in
(b) najmanjša oddaljenost od tal ≥ 310 mm in
(c) skupno prestavno razmerje v najvišji prestavi (primarno prestavno razmerje × sekundarno prestavno razmerje pri najvišji hitrosti × prestavno razmerje gonila koles) ≥ 6,0 in
(d) masa v stanju, pripravljenem na vožnjo, plus masa pogonskega akumulatorja v primeru električnega ali hibridnega pogona ≤ 140 kg in
(e) brez sedeža za potnika.
|
|
L3e-AxT
(x = 1, 2 ali 3)
|
Motorno kolo Trial
|
(a) višina sedeža ≤ 700 mm in
(b) najmanjša oddaljenost od tal ≥ 280 mm in
(c) prostornina posode za gorivo ≤ 4 litre in
(d) skupno prestavno razmerje v najvišji prestavi (primarno prestavno razmerje × sekundarno prestavno razmerje pri najvišji hitrosti × prestavno razmerje gonila koles) ≥ 7,5 in
(e) masa v stanju, pripravljenem na vožnjo, ≤ 100 kg in
(f) brez sedeža za potnika.
|
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L4e
|
Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico
|
(4) osnovno vozilo na motorni pogon, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v vozilo L3e in njene podkategorije, ter
(5) osnovno vozilo na motorni pogon z eno bočno prikolico in
(6) z največ štirimi sedeži, vključno z voznikom, na motornem kolesu z bočno prikolico in
(7) največ dvema sedežema za potnike v bočni prikolici in (8) največja masa = po podatkih proizvajalca tehnično dovoljena masa.
|
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L5e
|
Trikolesnik na motorni pogon
|
(4) tri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter
(5) masa v stanju, pripravljenem na vožnjo, ≤ 1 000 kg in
(6) trikolesno vozilo, ki ga ni mogoče razvrstiti kot vozilo L2e, in
|
|
Podkategoriji
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L5e-A
|
Trikolesnik
|
(7) vozilo L5e razen tistih, ki izpolnjujejo posebna merila za razvrstitev kot vozilo L5e-B, in
(8) z največ petimi sedeži, vključno s sedežem za voznika.
|
|
L5e-B
|
Gospodarski trikolesnik
|
(7) zasnovan kot vozilo za gospodarsko rabo, ki ga označuje zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen z največ treh strani, in
(8) opremljen z največ dvema sedežema, vključno s sedežem za voznika, in
(9) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a)
ali(b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, zasnovana za montažo strojev in/ali opreme, in
(c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in
(d) nakladalna površina lahko nosi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm.
|
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L6e
|
Lahki štirikolesnik
|
(4) štiri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter
(5) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 45 km/h in
(6) masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, ≤ 425 kg in
(7) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila PI-motor, ali delovna prostornina motorja ≤ 500 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila CI-motor, in
(8) opremljen z največ dvema sedežema, vključno s sedežem za voznika, in
|
|
Podkategoriji
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L6e-A
|
Lahko cestno štirikolo
|
(9) vozilo L6e, ki ne izpolnjujejo posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L6e-B, in
(10) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 4 000 W.
|
|
L6e-B
|
Lahki „kvadrimobil“
|
(9) zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen z največ treh strani, in
(10) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 6 000 W in
|
|
Podpodkategoriji
|
Ime podpodkategorije
|
Merila za razvrstitev v podpodkategorije ob merilih za razvrstitev v podkategorijo vozila L6e-B
|
|
L6e-BP
|
Lahki „kvadrimobil“ za prevoz potnikov
|
(11) vozilo L6e-B, v glavnem zasnovano za prevoz potnikov, in
(12) vozilo L6e-B, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L6e-BU.
|
|
L6e-BU
|
Lahki „kvadrimobil“ za prevoz blaga
|
(11) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a)
ali(b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, ki omogoča montažo strojev in/ali opreme, ter
(c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in
(d) nakladalna površina mora biti sposobna nositi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm.
|
|
Kategorija
|
Ime kategorije
|
Skupna merila za razvrstitev
|
|
L7e
|
Težki štirikolesnik
|
(4) štiri kolesa in motorni pogon, naveden v členu 4(3), ter
(5) masa v stanju, pripravljenem za vožnjo:
(a) ≤ 450 kg za prevoz potnikov;
(b) ≤ 600 kg za prevoz blaga.
ter
(6) vozilo L7e, ki ga ni mogoče razvrstiti kot vozila L6e, in
|
|
Podkategorija
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L7e-A
|
Težko cestno štirikolo
|
(7) vozilo L7e, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L7e-B ali L7e-C, in
(8) vozilo, zasnovano zgolj za prevoz potnikov, in
(9) največja trajna nazivna ali neto moč (1) ≤ 15 kW in
|
|
Podpodkategoriji
|
Ime podpodkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L7e-A1
|
A1 težko cestno štirikolo
|
(10) največ dva široka sedeža v obliki sedla, vključno s sedežem za voznika, in
(11) krmilo za upravljanje.
|
|
L7e-A2
|
A2 težko cestno štirikolo
|
(10) vozilo L7e-A, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L7e-A1, in
(11) največ dva sedeža, ki nimata oblike sedla, vključno s sedežem za voznika.
|
|
Podkategorija
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L7e-B
|
Težko štirikolo za vse terene
|
(7) vozilo L7e, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L7e-C, in
(8) oddaljenost od tal ≥ 180 mm in
|
|
Podpodkategoriji
|
Ime podpodkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L7e-B1
|
Štirikolo za vse terene
|
(9) največ dva sedeža v obliki sedla, vključno s sedežem za voznika, in
(10) opremljeno s krmilom za upravljanje in
(11) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 90 km/h in
(12) razmerje med medosno razdaljo in najmanjšo oddaljenostjo od tal ≤ 6.
|
|
L7e-B2
|
Buggy z vzporedno nameščenimi sedeži
|
(9) vozilo L7e-B, ki ni vozilo L7e-B1, in
(10) največ trije sedeži, ki niso v obliki sedla, od katerih sta dva nameščena vzporedno, vključno s sedežem za voznika, in
(11) največja trajna nazivna ali neto moč (1) ≤ 15 kW in
(12) razmerje med medosno razdaljo in najmanjšo oddaljenostjo od tal ≤ 8.
|
|
Podkategorija
|
Ime podkategorije
|
Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
|
|
L7e-C
|
Težki „kvadrimobil“
|
(7) vozilo L7e, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L7e-B, in
(8) največja trajna nazivna ali neto moč (1) ≤ 15 kW in
(9) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 90 km/h in
(10) zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen z največ treh strani, in
|
|
Podpodkategoriji
|
Ime podpodkategorije
|
Merila za razvrstitev v podpodkategorije ob merilih za razvrstitev kot vozilo L7e-C
|
|
L7e-CP
|
Težki „kvadrimobil“ za prevoz potnikov
|
(11) vozilo L7e-C, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L7e-CU, in
(12) največ štirje sedeži, ki nimajo oblike sedla, vključno s sedežem za voznika.
|
|
L7e-CU
|
Težki „kvadrimobil“ za prevoz blaga
|
(11) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a)
ali(b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, zasnovana za montažo strojev in/ali opreme, in
(c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in
(d) nakladalna površina mora biti sposobna nositi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm, in
(12) največ dva sedeža, ki nimata oblike sedla, vključno s sedežem za voznika.
|
Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII.
PRILOGA II
Izčrpen seznam zahtev za EU-homologacijo vozila (3)
|
Št.
|
Člen
|
Predmet
|
Sklicevanje na regulatorni akt
|
Kategorije vozil
|
|
|
|
|
|
L1e-A
|
L1e-B
|
L2e
|
L3e
|
L4e
|
L5e-A
|
L5e-B
|
L6e-A
|
L6e-B
|
L7e-A
|
L7e-B
|
L7e-C
|
|
A
|
OKOLJSKE ZAHTEVE IN ZAHTEVE ZA ZMOGLJIVOST POGONA
|
|
1
|
23 & 24
|
postopki preskušanja okoljske učinkovitosti v povezavi z emisijami izpušnih plinov, emisijami izhlapevanja, emisijami toplogrednih plinov, porabo goriva in referenčna goriva
|
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
2
|
največja konstrukcijsko določena hitrost vozila, največji navor, največja trajna skupna moč pogona
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
3
|
postopki za preskušanje zvoka
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
Št.
|
Člen
|
Predmet
|
Sklicevanje na regulatorni akt
|
Kategorije vozil
|
|
|
|
|
|
L1e-A
|
L1e-B
|
L2e
|
L3e
|
L4e
|
L5e-A
|
L5e-B
|
L6e-A
|
L6e-B
|
L7e-A1
|
L7e-A2
|
L7e-B1
|
L7e-B2
|
L7e-C
|
|
B
|
ZAHTEVE ZA FUNKCIONALNO VARNOST VOZILA
|
|
1
|
22
|
zvočne opozorilne naprave
|
|
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
2
|
zaviranje, vključno s protiblokirnimi in kombiniranimi zavornimi sistemi
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
3
|
električna varnost
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
4
|
izjava proizvajalca o zahtevah glede preskušanja vzdržljivosti sistemov funkcionalne varnosti, delov in opreme
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
5
|
konstrukcije za zaščito pred poletom od spredaj in zadaj
|
|
|
ČE
|
|
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
|
6
|
zasteklitev, naprave za brisanje in pranje, ter naprave za odmrzovanje in sušenje vetrobranskih stekel
|
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
X
|
ČE
|
X
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
X
|
|
7
|
naprave za upravljanje, s katerimi upravlja voznik, vključno z oznakami upravljal ter kontrolnih in opozorilnih svetilk
|
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
8
|
vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, vključno s samodejnim vklopom osvetlitve
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
9
|
vidljivost za vozilom
|
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
10
|
varnostna konstrukcija pri prevrnitvi (ROPS)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
X
|
|
|
11
|
pritrdišča varnostnih pasov in varnostni pasovi
|
|
|
ČE
|
|
|
|
X
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
X
|
|
X
|
X
|
|
12
|
sedežna mesta (sedeži)
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
13
|
upravljivost, vožnja v ovinkih in zavijanje
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
14
|
montaža pnevmatik
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
15
|
tablica z omejitvijo hitrosti in mesto namestitve na vozilo
|
|
|
ČE
|
|
|
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
X
|
X
|
ČE
|
|
16
|
zaščita oseb v vozilu, vključno z notranjo opremo, nasloni za glavo in vrati vozila
|
|
|
ČE
|
|
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
|
ČE
|
|
ČE
|
ČE
|
|
17
|
največja nazivna trajna ali neto moč in/ali konstrukcijsko določena hitrost vozila
|
X
|
X
|
X
|
ČE
|
ČE
|
|
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
18
|
celovitost konstrukcije vozila
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
Št.
|
Člen
|
Predmet
|
Sklicevanje na regulatorni akt
|
Kategorije vozil
|
|
|
|
|
|
L1e-A
|
L1e-B
|
L2e
|
L3e
|
L4e
|
L5e-A
|
L5e-B
|
L6e-A
|
L6e-B
|
L7e-A1
|
L7e-A2
|
L7e-B1
|
L7e-B2
|
L7e-C
|
|
▼C1
|
|
C1.
|
ZAHTEVE ZA KONSTRUKCIJO IN SPLOŠNE ZAHTEVE ZA HOMOLOGACIJO VOZILA
|
|
▼B
|
|
1
|
20
|
ukrepi proti nedovoljenim spremembam
|
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
2
|
25
|
priprave za homologacijske postopke
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
3
|
33
|
zahteve za skladnost proizvodnje
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
4
|
18
|
naprave za spenjanje in priključki
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
|
5
|
18
|
naprave za preprečevanje nepooblaščene uporabe
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
6
|
18
|
elektromagnetna združljivost (EMC)
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
7
|
18
|
zunanji štrleči deli
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
8
|
18
|
shranjevanje goriva
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
|
9
|
18
|
nakladalna ploščad
|
|
|
ČE
|
|
|
|
X
|
|
ČE
|
|
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
|
10
|
18
|
mase in mere
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
11
|
21
|
vgrajeni sistemi za diagnostiko
|
|
|
|
X
|
X
|
X
|
X
|
►M2
— ◄
|
►M2
— ◄
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
12
|
18
|
držala in opore za noge
|
|
X
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
X
|
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
ČE
|
|
|
13
|
18
|
prostor za pritrditev registrske tablice
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
14
|
18
|
informacije o popravilu in vzdrževanju
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
X
|
|
15
|
18
|
stojala
|
X
|
X
|
|
X
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C2
|
ZAHTEVE ZA TEHNIČNE SLUŽBE
|
|
16
|
65
|
standardi in ocenjevanje tehničnih služb
|
|
|
Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII
PRILOGA III
Omejitve za majhne serije
|
(Pod)kategorija vozila
|
Ime (pod)kategorije vozila
|
Majhne serije
(za vsak tip število enot, ki se dajo na voljo na trgu, registrirajo in dajo v uporabo v enem letu)
|
|
L1e-A
|
Kolo na motorni pogon
|
50
|
|
L1e-B
|
Dvokolesni moped
|
|
L2e
|
Trikolesni moped
|
|
L3e
|
Dvokolesno motorno kolo
|
75
|
|
L4e
|
Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico
|
150
|
|
L5e-A
|
Trikolesnik
|
75
|
|
L5e-B
|
Gospodarski trikolesnik
|
150
|
|
L6e-A
|
Lahko cestno štirikolo
|
30
|
|
L6e-B
|
Lahki „kvadrimobil“
|
150
|
|
L7e-A
|
Težko cestno štirikolo
|
30
|
|
L7e-B
|
Težko štirikolo za vse terene
|
50
|
|
L7e-C
|
Težki „kvadrimobil“
|
150
|
PRILOGA IV
Časovni razpored uporabe te uredbe za homologacijo
|
Številka
|
Opis
|
(Pod)kategorija
|
Novi tip vozil obvezno
|
Obstoječi tip vozil obvezno
|
Zadnji datum registracije skladnih vozil
|
|
1.
|
Uporaba delegiranega akta o zahtevah za okoljsko učinkovitost in zmogljivost pogona, točke, kot so zapisane v Prilogi II(A)
|
|
|
|
|
|
1.1.
|
Preskus tipa I, preskus emisij iz izpušne cevi po hladnem zagonu
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
1.1.1.
|
Preskusni cikel
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
1.1.1.1.
|
Preskus tipa I,: preskusni cikel ECE R 47
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
31.12.2020
|
|
1.1.1.2.
|
Preskus tipa I, ECE R 40 (z dodatnim ciklom mestne vožnje, če je primerno)
|
L5e-B, L7e-B, L7e-C
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
31.12.2020
|
|
1.1.1.3.
|
Preskus tipa I, WMTC, faza 2
|
L3e, L4e, L5e-A, L7e-A
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
31.12.2020
|
|
1.1.1.4.
|
Preskus tipa I,: testni cikel, ki temelji na pregledanem WMTC
|
L1e – L7e
|
1.1.2020
|
1.1.2021
|
|
|
1.1.2.
|
Preskus tipa I, mejne vrednosti emisij iz izpušne cevi
|
|
—
|
—
|
—
|
|
▼M2
|
|
1.1.2.1.
|
Euro 4: Priloga VI (A1)
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
31.12.2020; za L2e-U in L6e-B: 31.12.2024
|
|
1.1.2.2.
|
Euro 4: Priloga VI (A1)
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
31.12.2020; za L3e-AxE in L3e-AxT: 31.12.2024
|
|
1.1.2.3.
|
Euro 5: Priloga VI (A2)
|
L1e-L7e
|
1.1.2020;
za L2e-U, L3e-AxE, L3e-AxT in L6e-B: 1.1.2024
|
1.1.2021;
za L2e-U, L3e-AxE, L3e-AxT in L6e-B: 1.1.2025
|
|
|
▼B
|
|
1.2.
|
Preskus tipa II, preskus emisij (pri povišani vrtilni frekvenci) v prostem teku/pri prostem pospeševanju
|
|
|
|
|
|
1.2.1.
|
Preskus tipa II, preskus emisij (pri povišani vrtilni frekvenci) v prostem teku/pri prostem pospeševanju
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
1.2.2.
|
Preskus tipa II, preskus emisij (pri povišani vrtilni frekvenci) v prostem teku/pri prostem pospeševanju
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
1.3.
|
Preskus tipa III, brez emisij iz okrova ročične gredi
|
|
|
|
|
|
1.3.1.
|
Preskus tipa III, brez emisij iz okrova ročične gredi
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
1.3.2.
|
Preskus tipa III, brez emisij iz okrova ročične gredi
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
1.4.
|
Preskus tipa IV, emisije izhlapevanja
|
|
—
|
—
|
—
|
|
1.4.1.
|
Preskus prepustnosti posode za gorivo
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2017
|
|
|
1.4.2.
|
Preskus prepustnosti posode za gorivo
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2016
|
|
|
1.4.3.
|
Postopek preskusa SHED
|
L3e, L4e, L5e-A, L7e-A
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
1.4.4.
|
Postopek preskusa SHED
|
L6e-A
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
1.4.5.
|
Mejne vrednosti preskusa SHED, Priloga VI (C1)
|
L3e, L4e, L5e-A, L7e-A
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
31.12.2020
|
|
1.4.6.
|
Mejne vrednosti preskusa SHED, Priloga VI(C1)
|
L6e-A
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
31.12.2020
|
|
1.4.7.
|
Preskus SHED ali preskus prepustnosti, do rezultatov študije iz člena 23(4) in (5)
|
L1e-A, L1e-B, L2e, L5e-B, L6e-B, L7e-B, L7e-C
|
1.1.2020
|
1.1.2021
|
|
|
1.4.8.
|
Mejne vrednosti preskusa SHED, Priloga VI(C2), do rezultatov študije iz člena 23(4) in (5)
|
L1e-L7e
|
1.1.2020
|
1.1.2021
|
|
|
1.5.
|
Preskus tipa V, preskušanje vzdržljivosti (3)
|
|
|
|
|
|
1.5.1.
|
Euro 4, število prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti, Priloga VII (A) in (B)
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
31.12.2020
|
|
1.5.2.
|
Euro 4 število prevoženih kilometrov, Priloga VII(A) in (B)
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
31.12.2020
|
|
1.5.3
|
Euro 5, število prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti, Priloga VII(A) in (B)
|
L1e-L7e
|
1.1.2020
|
1.1.2021
|
|
|
1.6.
|
Preskus tipa VI ni bil določen
|
—
|
—
|
—
|
—
|
|
1.7.
|
Preskus tipa VII, določitev in poročanje o emisijah toplogrednih plinov/porabi goriva ali energije
|
|
|
—
|
|
|
1.7.1.
|
Preskus tipa VII, določitev in poročanje o emisijah toplogrednih plinov/porabi goriva ali energije
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
1.7.2.
|
Preskus tipa VII, določitev in poročanje o emisijah toplogrednih plinov/porabi goriva ali energije
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
1.8.
|
Preskus tipa VIII, okoljski preskus OBD
|
|
—
|
—
|
|
|
▼M2
|
|
1.8.1.
|
Zahteve za delovanje OBD stopnje I
|
L3e, L4e, L5e-A, L7e-A
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
31.12.2020
|
|
Postopek preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje I (preskus tipa VIII)
|
|
Mejne vrednosti postopka preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje I, Priloga VI (B1)
|
|
1.8.2.
|
Zahteve za delovanje OBD stopnje I, vključno z vsemi načini delovanja, ki znatno zmanjšajo navor motorja
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2020
|
1.1.2021
|
31.12.2024
|
|
Postopek preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje I (preskus tipa VIII)
|
|
Mejne vrednosti postopka preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje I, Priloga VI (B1)
|
|
1.8.3.
|
Zahteve za delovanje OBD stopnje I, vključno z vsemi načini delovanja, ki znatno zmanjšajo navor motorja
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2024
|
1.1.2025
|
|
|
Postopek preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje I (preskus tipa VIII)
|
|
Mejne vrednosti postopka preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje I, Priloga VI (B2)
|
|
▼M2
|
|
1.8.4.
|
Zahteve za delovanje OBD stopnje II, razen nadzora katalizatorja
|
L3e (razen L3e-AxE in L3e-AxT), L4e, L5e-A, L7e-A
|
1.1.2020
|
1.1.2021
|
31.12.2024
|
|
Postopki preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje II (preskus tipa VIII)
|
|
Mejne vrednosti postopka preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje II, Priloga VI (B1)
|
|
1.8.5.
|
Zahteve za delovanje OBD stopnje II
|
L3e (razen L3e-AxE in L3e-AxT), L4e, L5e-A, L7e-A
|
1.1.2024
|
1.1.2025
|
|
|
Postopki preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje II (preskus tipa VIII)
|
|
Mejne vrednosti postopka preskušanja okoljske učinkovitosti OBD stopnje II, Priloga VI (B2)
|
|
▼B
|
|
1.9.
|
Preskus tipa IX, raven hrupa (3)
|
|
|
|
|
|
▼M2
|
|
1.9.1.
|
Preskusni postopek za raven hrupa in mejne vrednosti, Priloga VI (D)
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
1.9.2.
|
Preskusni postopek za raven hrupa in mejne vrednosti (3), Priloga VI (D)
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
▼B
|
|
1.9.3.
|
Pravilniki UNECE št. 9, 41, 63, 92 in mejne vrednosti Priloge VI(D)
|
L1e-L7e
|
|
|
|
|
▼M2
|
|
1.9.4.
|
Pravilniki UNECE št. 9, 41, 63, 92 in ustrezne nove mejne vrednosti, ki jih predlaga Komisija
|
L1e-L7e
|
|
|
|
|
▼B
|
|
1.10.
|
Preskusi zmogljivosti pogona in zahteve glede največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila, največjega navora, največje trajne nazivne ali neto moči in največje temenske moči
|
|
|
|
|
|
1.10.1.
|
Preskusi zmogljivosti pogona in zahteve za zmogljivost pogona
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
1.10.2.
|
Preskusi zmogljivosti pogona in zahteve za zmogljivost pogona
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
2.
|
Uporaba delegiranega akta o zahtevah za funkcionalno varnost vozil, točke, kot so navedene v Prilogi II(B) (3)
|
|
|
|
|
|
2.1.
|
Uporaba delegiranega akta o zahtevah za funkcionalno varnost vozil, točke, kot so navedene v Prilogi II(B) (3)
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
2.2.
|
Uporaba delegiranega akta o zahtevah za funkcionalno varnost vozil, točke, kot so navedene v Prilogi II(B) (3)
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
2.3.
|
Priloga VIII, izboljšane varnostne naprave (3)
|
|
—
|
—
|
|
|
2.3.1.
|
Samodejni vklop žarometov
|
L1e-L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2016
|
|
|
2.3.2.
|
Naprava za varno vožnjo v ovinkih (diferencial ali enakovredna)
|
L1e-L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
2.3.3.
|
Napredni zavorni sistemi, obvezna vgradnja
|
L3e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
—
|
|
3.
|
Uporaba delegiranega akta o zahtevah za konstrukcijo vozil, točke, kot so navedene v
►C1
Prilogi II(C1) (3) ◄
|
|
|
|
|
|
3.1.
|
Uporaba delegiranega akta o zahtevah za konstrukcijo vozil, točke, kot so navedene v
►C1
Prilogi II(C1) (3) ◄
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
3.2.
|
Uporaba delegiranega akta o zahtevah za konstrukcijo vozil, točke, kot so navedene v
►C1
Prilogi II(C1) (3) ◄
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
|
4.
|
Uporaba izvedbenega akta o upravnih zahtevah
|
|
|
|
|
|
4.1.
|
Uporaba izvedbenega akta o upravnih zahtevah
|
L1e, L2e, L6e
|
1.1.2017
|
1.1.2018
|
|
|
4.2.
|
Uporaba izvedbenega akta o upravnih zahtevah
|
L3e, L4e, L5e, L7e
|
1.1.2016
|
1.1.2017
|
|
Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII.
PRILOGA V
▼M1
(A)
►C1
Postopki preskušanja okoljske učinkovitosti ◄
Vozila kategorije L so lahko homologirana samo, če izpolnjujejo naslednje
►C1
zahteve glede okoljske učinkovitosti: ◄
|
Preskus tipa
|
Opis
|
Zahteve: mejne vrednosti
|
Merila za dodatno razvrščanje ob tistih iz člena 2 in Priloge I
|
Zahteve: preskusni postopki
|
|
I
|
Emisije iz izpušne cevi po hladnem zagonu
|
Priloga VI (A)
|
Točka 4.3 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
Priloga II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
|
II
|
— PI ali hibrid(5), opremljen s PI: emisije v prostem teku in pri povišani vrtilni frekvenci v prostem teku
— CI ali hibrid z motorjem CI: preskus pri prostem pospeševanju
|
Direktiva 2009/40/ES(6)
|
Točka 4.3 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
Priloga III k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
|
III
|
Emisije iz okrova ročične gredi
|
Brez emisij, zaprt okrov ročične gredi. Med vso življenjsko dobo vozila nobeno vozilo ne oddaja emisij iz okrova ročične gredi neposredno v zunanji zrak.
|
Točka 3.2 Priloge XI k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
Priloga IV k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
|
IV
|
Emisije zaradi izhlapevanja
|
Priloga VI (C)
|
Točka 3.2 Priloge XI k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
Priloga V k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
|
V
|
Vzdržljivost naprav za uravnavanje onesnaževanja
|
Prilogi VI in VII
|
SRC-LeCV: točka 2 Dodatka 1 Priloge VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
Cikel števila prevoženih kilometrov (AMA), odobren na Agenciji za varstvo okolja ZDA: točka 2.1 Dodatka 2 Priloge VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
PRILOGA VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
|
VI
|
Preskus tipa VI ni bil določen
|
Se ne uporablja.
|
Se ne uporablja.
|
Se ne uporablja.
|
|
VII
|
Emisije CO2, poraba goriva in/ali električne energije ter električni doseg
|
Merjenje in poročanje, brez mejnih vrednosti za namene homologacije
|
Točka 4.3 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
Priloga VII k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
|
VIII
|
Okoljski preskusi sistema OBD
|
Priloga VI (B)
|
Točka 4.3 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
Priloga VIII k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
|
IX
|
Raven hrupa
|
Priloga VI (D)
|
Ko pravilniki UNECE št. 9, 41, 63 ali 92 nadomestijo lastniške zahteve EU, določene v delegiranem aktu o zahtevah okoljske učinkovitosti in pogonski zmogljivosti, se izbere merila za (dodatno) razvrstitev, določena v teh pravilnikih UNECE (Priloga 6), glede na preskuse ravni hrupa tipa IX.
|
Priloga IX k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 134/2014.
|
▼B
(B) Uporaba preskusnih zahtev okoljske učinkovitosti za odobritev in razširitve
|
|
Vozila z motorjem na prisilni vžig (PI), vključno s hibridnimi vozili
|
Vozila s CI-motorjem, vključno s hibridnimi vozili
|
Povsem električno vozilo ali vozilo s pogonom na stisnjeni zrak
|
Vozilo s pogonom na vodikovo gorivno celico
|
|
►C1
Enogorivna ◄
|
Dvogorivna
|
S prilagodljivim tipom goriva
|
S prilagodljivim tipom goriva
|
Enogorivna
|
|
►C1
Bencin (E5) ◄
|
UNP
|
Zemeljski plin/biometan
|
H2
|
Bencin (E5)
|
Bencin (E5)
|
Bencin (E5)
|
Bencin (E5)
|
Zemeljski plin/biometan
|
Dizel (B5)
|
Dizel (B5)
|
|
UNP
|
Zemeljski plin/biometan
|
H2
|
Etanol (E85)
|
H2NG
|
Biodizel
|
|
Preskus tipa I (19)
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(samo B5)
|
Da
|
Ne
|
Ne
|
|
►M2
Preskus tipa I (19)
Masa trdnih delcev (samo Euro 5) ◄
|
Da
|
Ne
|
Ne
|
Ne
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Ne
|
Da
(samo B5)
|
Da
|
Ne/Da za stisnjen zrak
|
Ne
|
|
Preskus tipa II (19), vključno z motnostjo dima, samo za motorje na kompresijski vžig
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(samo zemeljski plin/biometan)
|
Da
(samo B5)
|
Da
|
Ne
|
Ne
|
|
Preskus tipa III (19)
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Ne
|
Ne
|
|
Preskus tipa IV (19)
|
Da
|
Ne
|
Ne
|
Ne
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Ne
|
Ne
|
Ne
|
Ne
|
Ne
|
|
Preskus tipa V (19)
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo zemeljski plin/biometan)
|
Da
(samo B5)
|
Da
|
Ne
|
Ne
|
|
Preskus tipa VII (19)
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
(obe vrsti goriv)
|
Da
|
Da
(samo poraba energije)
|
Da
(samo poraba goriva)
|
|
Preskus tipa VIII (19)
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo bencin)
|
Da
(samo zemeljski plin/biometan)
|
Da
(samo B5)
|
Da
|
Ne
|
Ne
|
|
Preskus tipa IX (19)
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
Da
|
►C1
Ne (20)
Da za stisnjen zrak ◄
|
►C1
Ne (20) ◄
|
Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII.
PRILOGA VI
Mejne vrednosti emisij onesnaževal, pragovi OBD in mejne vrednosti hrupa za homologacijo in skladnost proizvodnje
(A) Mejne vrednosti emisij iz izpušne cevi po hladnem zagonu
(A1) Euro 4
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Razred pogona
|
Raven Euro
|
Masa ogljikovega monoksida
(CO)
|
Masa skupnih ogljikovodikov
(THC)
|
Masa dušikovih oksidov
(NOx)
|
Masa trdnih delcev
(PM)
|
Preskusni cikel
|
|
|
|
|
|
L1 (mg/km)
|
L2 (mg/km)
|
L3 (mg/km)
|
L4 (mg/km)
|
|
|
L1e-A
|
Kolo na motorni pogon
|
PI/CI/hibrid
|
Euro 4
|
560
|
100
|
70
|
|
ECE R47
|
|
L1e-B
|
Dvokolesni moped
|
PI/CI/hibrid
|
Euro 4
|
1 000
|
630
|
170
|
—
|
ECE R47
|
|
L2e
|
Trikolesni moped
|
PI/CI/hibrid
|
Euro 4
|
1 900
|
730
|
170
|
—
|
ECE R47
|
|
L3e
L4e (7)
L5e-A
L7e-A
|
— Dvokolesna motorna kolesa z bočno prikolico in brez nje
|
PI/PI hibrid, vmax < 130 km/h
|
Euro 4
|
1 140
|
380
|
70
|
—
|
WMTC, faza 2
|
|
PI/PI hibrid, vmax ≥ 130 km/h
|
Euro 4
|
1 140
|
170
|
90
|
—
|
WMTC, faza 2
|
|
CI/CI hibrid
|
Euro 4
|
1 000
|
100
|
300
|
80 (8)
|
WMTC, faza 2
|
|
L5e-B
|
Gospodarski trikolesnik
|
PI/PI hibrid
|
Euro 4
|
2 000
|
550
|
250
|
—
|
ECE R40
|
|
CI/CI hibrid
|
Euro 4
|
1 000
|
100
|
550
|
80 (8)
|
ECE R40
|
|
L6e-A
L6e-B
|
Lahko cestno štirikolo
Lahki „kvadrimobil“
|
PI/PI hibrid
|
Euro 4
|
1 900
|
730
|
170
|
|
ECE R47
|
|
CI/CI hibrid
|
Euro 4
|
1 000
|
100
|
550
|
80 (8)
|
ECE R47
|
|
L7e-B
L7e-C
|
Težko štirikolo za vse terene
Težki „kvadrimobil“
|
PI/PI hibrid
|
Euro 4
|
2 000
|
550
|
250
|
—
|
ECE R40
|
|
CI/CI hibrid
|
Euro 4
|
1 000
|
100
|
550
|
80 (8)
|
ECE R40
|
(A2) Euro 5
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Razred pogona
|
Raven Euro (4)
|
Masa ogljikovega monoksida
(CO)
|
Masa skupnih ogljikovodikov
(THC)
|
Masa nemetanskih ogljikovodikov
(NMHC)
|
Masa dušikovih oksidov
(NOx)
|
Masa trdnih delcev
(PM)
|
Preskusni cikel
|
|
|
|
|
|
L1 (mg/km)
|
L2A (mg/km)
|
L2B (mg/km)
|
L3 (mg/km)
|
L4 (mg/km)
|
|
|
L1e-A
|
Kolo na motorni pogon
|
PI/CI/hibrid
|
Euro 5
|
500
|
100
|
68
|
60
|
4,5 (9)
|
Pregledani WMTC (10)
|
|
L1e-B-L7e
|
Vsa druga vozila kategorije L
|
PI/PI hibrid
|
Euro 5
|
1 000
|
100
|
68
|
60
|
4,5 (9)
|
Pregledani WMTC
|
|
CI/CI hibrid
|
500
|
100
|
68
|
90
|
4,5
|
Pregledani WMTC
|
(B) Emisijski pragovi OBD
(B1) Euro 4, OBD faza I
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Razred pogona
|
Raven Euro
|
Masa ogljikovega monoksida
(CO)
|
Masa skupnih ogljikovodikov
(THC)
|
Masa dušikovih oksidov
(NOx)
|
Preskusni cikel
|
|
|
|
|
|
OT1 (mg/km)
|
OT2 (mg/km)
|
OT3 (mg/km)
|
|
|
▼M2 —————
|
|
▼B
|
|
L3e (5)
L4e (7)
L5e-A
L7e-A
|
— Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje
|
PI/PI hibrid, vmax < 130 km/h
|
Euro 4
|
2 170
|
1 400
|
350
|
WMTC, faza 2
|
|
PI/PI hibrid, vmax ≥ 130 km/h
|
2 170
|
630
|
450
|
WMTC, faza 2
|
|
CI/CI hibrid
|
2 170
|
630
|
900
|
WMTC, faza 2
|
(B2) Euro 5, OBD faza I in OBD faza II (4)
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Razred pogona
|
Raven Euro
|
Masa ogljikovega monoksida
(CO)
|
Masa nemetanskih ogljikovodikov
(NMHC)
|
Masa dušikovih oksidov
(NOx)
|
Masa trdnih delcev
(PM)
|
Preskusni cikel
|
|
|
|
|
|
OT1 (mg/km)
|
OT2 (mg/km)
|
OT3 (mg/km)
|
OT4 (mg/km)
|
|
|
►M2
L3e, L4e, L5e, L7e ◄
|
►M2
Vsa vozila kategorije L, razen kategorij L1e, L2e in L6e ◄
|
PI/PI hibrid
|
Euro 5
|
1 900
|
250
|
300
|
50
|
Pregledani WMTC
|
|
CI/CI hibrid
|
Euro 5
|
1 900
|
320
|
540
|
50
|
Pregledani WMTC
|
(C) Mejne vrednosti za emisije izhlapevanja
(C1) Euro 4
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Razred pogona
|
Raven Euro
|
Masa skupnih ogljikovodikov (THC)
(mg/preskus)
|
Preskusni cikel
|
|
L3e
L4e (7)
|
Dvokolesno motorno kolo (13) z bočno prikolico in brez nje
|
PI (11)
|
Euro 4
|
2 000
|
SHED
|
|
L5e-A
|
Trikolesnik
|
PI (11)
|
Euro 4
|
|
L6e-A
|
Lahko cestno štirikolo
|
PI (11)
|
Euro 4
|
|
L7e-A
|
Težko cestno štirikolo
|
PI (11)
|
Euro 4
|
(C2) Euro 5
|
Kategorija vozila (12)
|
Ime kategorije vozila
|
Razred pogona
|
Raven Euro
|
Preskus tesnosti
(mg/m2/dan)
|
Masa skupnih ogljikovodikov (THC) v preskusu SHED
(mg/preskus)
|
|
|
|
|
|
Posoda za gorivo
|
Cevi za dovod goriva
|
Vozilo
|
|
L1e-A
|
Kolo na motorni pogon
|
PI (11)
|
Euro 5
|
1 500
|
15 000
|
1 500
|
|
L1e-B
|
Dvokolesni moped
|
Euro 5
|
1 500
|
15 000
|
1 500
|
|
L2e
|
Trikolesni moped
|
Euro 5
|
1 500
|
15 000
|
1 500
|
|
L3e
L4e (7)
|
Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje
|
Euro 5
|
|
|
1 500
|
|
L5e-A
|
Trikolesnik
|
Euro 5
|
|
|
1 500
|
|
L5e-B
|
Gospodarski trikolesnik
|
Euro 5
|
1 500
|
15 000
|
1 500
|
|
L6e-A
|
Lahko cestno štirikolo
|
Euro 5
|
|
|
1 500
|
|
L6e-B
|
Lahki „kvadrimobil“
|
Euro 5
|
1 500
|
15 000
|
1 500
|
|
L7e-A
|
Težko cestno štirikolo
|
Euro 5
|
|
|
1 500
|
|
L7e-B
|
Štirikolo za vse terene
|
Euro 5
|
1 500
|
15 000
|
1 500
|
|
L7e-C
|
Težki „kvadrimobil“
|
Euro 5
|
1 500
|
15 000
|
1 500
|
(D) Mejne vrednosti hrupa – Euro 4 in Euro 5
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Raven hrupa (14) Euro 4
(dB(A))
|
Preskusni postopek Euro 4 (16)
|
Raven hrupa (15) Euro 5
dB(A))
|
Preskusni postopek Euro 5
|
|
L1e-A
|
Kolo na motorni pogon
|
►C1
63 ◄
|
Delegirani akt/Pravilnik UNECE št. 63
|
|
Pravilnik UNECE št. 63
|
|
L1e-B
|
Dvokolesni moped vmax ≤ 25 km/h
|
66
|
|
Dvokolesni moped vmax ≤ 45 km/h
|
71
|
|
L2e
|
Trikolesni moped
|
76
|
Delegirani akt/Pravilnik UNECE št. 9
|
|
Pravilnik UNECE št. 9
|
|
L3e
|
Dvokolesno motorno kolo,
delovna prostornina motorja ≤ 80 cm3
|
75
|
Delegirani akt/Pravilnik UNECE št. 41
|
|
Pravilnik UNECE št. 41
|
|
Dvokolesno motorno kolo,
80 cm3 < delovna prostornina motorja ≤ 175 cm3
|
77
|
|
Dvokolesno motorno kolo,
delovna prostornina motorja > 175 cm3
|
80
|
|
L4e
|
Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico
|
80
|
►C1
Delegirani akt/Pravilnik UNECE št. 9 ◄
|
►C1
Pravilnik UNECE št. 9 ◄
|
|
L5e-A
|
Trikolesnik
|
80
|
Delegirani akt/Pravilnik UNECE št. 9
|
|
Pravilnik UNECE št. 9
|
|
L5e-B
|
Gospodarski trikolesnik
|
80
|
|
L6e-A
|
Lahko cestno štirikolo
|
80
|
Delegirani akt/
►C1
Pravilnik UNECE št. 9 ◄
|
|
►C1
Pravilnik UNECE št. 9 ◄
|
|
L6e-B
|
Lahki „kvadrimobil“
|
80
|
Delegirani akt/Pravilnik UNECE št. 9
|
|
Pravilnik UNECE št. 9
|
|
L7e-A
|
Težko cestno štirikolo
|
80
|
|
L7e-B
|
Težko štirikolo za vse terene
|
80
|
|
L7e-C
|
Težki „kvadrimobil“
|
80
|
Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII.
PRILOGA VII
Trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja
(A) Število prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti pri vozilih kategorije L
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Število prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti (km) za Euro 4 in število prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti (4) (km) za Euro 5
|
|
L1e-A
|
— Kolo na motorni pogon
|
5 500
|
|
L3e-AxT (x = 1, 2 ali 3)
|
— Dvokolesno motorno kolo trial
|
|
L1e-B
|
— Dvokolesni moped
|
11 000
|
|
L2e
|
— Trikolesni moped
|
|
L3e-AxE (x = 1, 2 ali 3)
|
— Dvokolesno motorno kolo Enduro
|
|
L6e-A
|
— Lahko cestno štirikolo
|
|
L7e-B
|
— Težko štirikolo za vse terene
|
|
L3e
|
— Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje
|
20 000
|
|
L4e (7)
|
(vmax < 130 km/h)
|
|
L5e
|
— Trikolesnik
|
|
L6e-B
|
— Lahki „kvadrimobil“
|
|
L7e-C
|
— Težki „kvadrimobil“
|
|
L3e
|
Dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico in brez nje
|
35 000
|
|
L4e (7)
|
(vmax ≥ 130 km/h)
|
|
L7e-A
|
Težko cestno štirikolo
|
(B) Dejavniki slabšanja (DS)
|
Kategorija vozila
|
Ime kategorije vozila
|
Euro 4
|
Euro 5
|
|
|
|
CO
|
HC
|
NOx
|
PM
|
CO
|
THC
|
NMHC
|
NOx
|
PM (17) (4)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PI
|
CI (18)
|
PI
|
CI
|
PI
|
CI
|
CI
|
|
L1e–L7e
|
Vsi
|
1,3
|
1,2
|
1,2
|
1,1
|
1,3
|
1,3
|
1,1
|
1,3
|
1,1
|
1,3
|
1,1
|
1,0
|
Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII.
PRILOGA VIII
▼C1
Dodatne zahteve za funkcionalno varnost (21)
▼B
|
Predmet
|
Zahteve
|
|
Obvezna vgradnja naprednih zavornih sistemov
|
(a) Nova motorna kolesa (22) podkategorije L3e-A1, ki se dajo na voljo na trgu, registrirajo ali dajo v uporabo, se po izbiri proizvajalca vozil opremijo s protiblokirnim ali kombiniranim zavornim sistemom ali z obema tipoma naprednih zavornih sistemov;
(b) nova motorna kolesa podkategorij L3e-A2 in L3e-A3, ki se dajo na voljo na trgu, registrirajo ali dajo v uporabo, se opremijo s protiblokirnim zavornim sistemom.
Izjema:
L3e-AxE (x = 1, 2 ali 3, dvokolesna motorna kolesa Enduro) in L3e-AxT (x = 1, 2 ali 3, dvokolesna motorna kolesa trial) so izvzeta iz obvezne vgradnje naprednih zavornih sistemov.
|
|
Varna vožnja v ovinkih na utrjenih cestah
|
Vozila kategorije L se izdelajo tako, da se vsako od koles lahko vedno vrti z različnimi hitrostmi, da se zagotovi varna vožnja v ovinkih na utrjenih cestah. Če je vozilo opremljeno z zaporo diferenciala, ta v normalnem stanju ne sme biti vklopljena.
|
|
Izboljšanje vidnosti vozila in voznika s samodejnim vklopom svetlobnih naprav
|
Za izboljšanje vidljivosti vozil kategorije L morajo biti ta opremljena:
(a) pri vozilih L1e: s svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami v skladu s Pravilnikom UNECE št. 74 Rev. 2, ki zahteva samodejen vklop sistema osvetlitve;
(b) pri vozilih L3e: po izbiri proizvajalca vozila s svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami v skladu s Pravilnikom UNECE št. 53 Rev. 2 ter njegovimi spremembami 1 in 2 ali posebnimi svetilkami za vožnjo podnevi v skladu s Pravilnikom UNECE št. 87 Rev. 2 ter njegovimi spremembami 1 in 2;
(c) pri vseh drugih podkategorijah vozil kategorije L: s sistemom osvetlitve, ki se vklopi samodejno, ali po izbiri proizvajalca s posebnimi svetilkami za vožnjo podnevi, ki se vklopijo samodejno (23).
|
|
(Priloga II(B)3) Električna varnost
|
V zvezi z električnim pogonskim sistemom so vozila kategorije L, kadar so opremljena z enim ali več pogonskimi motorji na elektriko, ki niso trajno priključeni na omrežje, ter njihovi visokonapetostni sestavni deli in sistemi, ki so galvansko povezani z visokonapetostnim vodilom električnega pogonskega sistema, zasnovana tako, da se prepreči vsa tveganja za električno varnost, ob uporabi ustreznih zahtev pravilnika UNECE št. 100 in ISO 13063.
|
|
(Priloga II(B)4) Zahteve za izjave proizvajalca o zahtevah glede preskušanja vzdržljivosti kritičnih sistemov funkcionalne varnosti, delov in opreme
|
Proizvajalec vozila izjavi, da so vozila, ki so izdelana v skladu s členom 22(2), sposobna prestati običajno uporabo, kot je predvidena, za vsaj prevoženo razdaljo, kot je določena spodaj, v obdobju 5 let po prvi registraciji.
Razdalja je 1,5-kratnik razdalje, ki je določena v Prilogi VII, v neposredni povezavi z zadevno kategorijo vozila in stopnjo emisij (tj. raven Euro) glede na to, katero vozilo bo homologirano, vendar pa zahtevana razdalja za nobeno od kategorij ne presega 60 000 km.
|
|
(Priloga II(B)5) Zahteve za konstrukcije za zaščito pred podletom od spredaj in zadaj
|
Vozila kategorije L, v zvezi z njihovimi sprednjimi in zadnjimi konstrukcijami, so zasnovana tako, da se prepreči koničaste, ostre ali štrleče dele, ki so usmerjeni navzven in za katere je verjetno, da se bodo v kaj zapletli ali v primeru trka znatno povečali resnost poškodb ali verjetnost ureznin pri ranljivih uporabnikih cest.
To velja za sprednjo in zadnjo konstrukcijo vozila.
|
|
(Priloga II(B)10) Pritrdišča varnostnih pasov in varnostni pasovi
|
Obvezne zahteve za pritrdišča varnostnih pasov in vgradnjo varnostnih pasov v vozila kategorij L2e, L5e, L6e in L7e z vgrajeno karoserijo.
|
|
(Priloga II(B)15) Zahteve za zaščito oseb v vozilu, vključno z notranjo opremo in vrati vozila
|
Vozila kategorije L2e, L5e, L6e in L7e, ki so opremljena s karoserijo, so zasnovana tako, da se prepreči vse koničaste, ostre ali štrleče dele, za katere je verjetno, da bodo znatno povečali resnost poškodb voznika in potnikov.
Vozila, opremljena z vrati, so zasnovana tako, da se zagotovi, da so ta vrata izdelana z ustreznimi ključavnicami in tečaji.
|
|
(Priloga II(B)17) Zahteve za trdnost konstrukcije vozila
|
Proizvajalec vozil izjavi, da bo v primeru odpoklica zaradi resnega tveganja za varnost specifične analize konstrukcij, sestavnih delov in/ali delov, izdelane na podlagi tehničnih izračunov, virtualnih preskusnih metod in/ali preskušanja konstrukcije, na zahtevo takoj predložil organu za odobritev in Komisiji. Homologacija vozila se ne podeli, če obstaja razlog za dvom, da lahko proizvajalec vozila zagotovi tako analizo.
|
Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII.
Pojasnila k prilogam I do VIII
(1) Mejne vrednosti za moč iz Priloge I temeljijo na največji nazivni trajni moči za vozila z električnim pogonom in na največji neto moči za vozila s pogonom z notranjim izgorevanjem. Teža vozila se razume kot njegova masa v stanju, pripravljenem za vožnjo.
(2) Razvrstitev vozila L3e v podkategorije glede na konstrukcijsko določeno hitrost vozila največ 130 km/h ali več kot 130 km/h je neodvisna od razvrstitve teh vozil glede na zmogljivost pogona v podkategorije L3e-A1 (pri kateri sicer hitrosti 130 km/h verjetno ni mogoče doseči), L3e-A2 ali L3e-A3.
(3) „X“ pomeni, da ta uredba določa obvezne zahteve za ustrezni predmet in kategorijo; podrobne zahteve so določene v omenjenih členih in sklicih na dokumente v tej tabeli.
„ČE“ pomeni „če je vgrajeno“. Če je v tabeli omenjeni sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota vgrajen v vozilo, ker je to obvezno le za nekatera vozila te kategorije, mora izpolniti zahteve iz delegiranih in izvedbenih aktov. Zahteve iz delegiranih in izvedbenih aktov mora izpolniti tudi, če se proizvajalec vozila prostovoljno odloči opremiti vozilo s sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto.
Kadar je polje v tabeli prazno, to pomeni, da ta uredba ne določa zahtev za ta predmet ali kategorijo.
(4) Glej člen 23(4) in (5).
(5) Če je (hibridni) motor opremljen s funkcijo stop/start, mora proizvajalec zagotoviti, da motor z notranjim zgorevanjem deluje v prostem teku in v prostem teku s povišano vrtilno frekvenco. Vozilo mora prestati preskus prostega pospeševanja pri pogonih, ki vključujejo CI-motor.
(6) Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L 141, 6.6.2009, str. 12).
(7) Ustrezne mejne vrednosti emisij mora izpolnjevati samo osnovno dvokolesno motorno kolo z bočno prikolico.
(8) Samo CI-motor, tudi če je CI-motor npr. del hibridnega pogona.
(9) Uporablja se samo pri motorjih z neposrednim vbrizgom bencina.
(10) V študiji o vplivu na okolje iz člena 23(4) in (5) bo tudi poročilo o tem, ali se lahko v okviru pregledanega WMTC poleg vozil L3e, L5e-A in L7e-A glede emisij preskusijo tudi druga vozila kategorije L.
(11) PI-motorji, ki za gorivo uporabljajo bencin, bencinske mešanice ali etanol.
(12) Stroškovna učinkovitost nadzora emisij izhlapevanja bo ocenjena v študiji o vplivu na okolje, ki bo izvedena za Komisijo v skladu s členom 23(4) in (5). V tej študiji bo za podkategorije vozil, ki v skladu s členom 23(4) in (5) še niso bila preskušena glede emisij izhlapevanja, kot alternativa preskusu SHED ocenjeno stroškovno učinkovito preskušanje emisij izhlapevanja, npr. s preskušanjem tesnosti posode za gorivo in sistema za dovod goriva.
(14) Dokler Unija ne pristopi k pravilnikom UNECE št. 9, 41, 63 in 92 ter sprejme te pravilnike v okviru UNECE WP29 in v Uniji, vključno s povezanimi enakovrednimi mejnimi vrednostmi hrupa za stopnjo Euro 4 (npr. kot je to določeno v Prilogi 6 pravilnika UNECE št. 41 za motorna kolesa L3e in L4e), morajo vozila kategorije L izpolnjevati zahteve glede mejnih vrednosti iz Priloge VI(D). Ko Unija sprejme pravilnike UNECE št. 9, 41, 63 in 92, ti postanejo obvezni, vključno z mejnimi vrednostmi hrupa, ki so enakovredne mejnim vrednostim iz Priloge VI(D), in nadomestijo preskusne postopke iz delegiranega akta o zahtevah za okoljsko učinkovitost in zmogljivost pogona.
(15) Mejne vrednosti hrupa Euro 5 TBD se spremenijo v posamičnem aktu, sprejetem v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, določenim v členu 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(16) Postopki za preskušanje ravni hrupa se določijo v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi te uredbe, ki ga bodo nadomestili pravilniki UNECE št. 9, 41, 63 in 92.
(17) Samo za motorje na prisilni vžig z neposrednim vbrizgom goriva in CI-motorje.
(18) Uporablja se tudi za hibridna vozila.
(19) Opisi preskusov, sklicevanje na mejne vrednosti in postopki preskušanja za preskuse tipov I do IX so v Prilogi V.
(20) Za vozila z električnim/hibridnim električnim pogonom samo zahteve za emisije hrupa za tiha vozila.
(21) Datumi uporabe za dodatne zahteve za varnost so v Prilogi IV.
(22) Za vozila kategorije L4e (motorna kolesa z bočno prikolico) zahtevi (a) in (b) o obvezni vgradnji naprednih zavornih sistemov ne veljata.
(23) Za zagotovitev zagona pri motorju z notranjim zgorevanjem se sistem osvetlitve med zagonom motorja lahko izklopi za največ 10 s.
PRILOGA IX
Korelacijska tabela
(iz člena 81)
|
Direktiva 2002/24/ES
|
Ta uredba
|
|
člen 1(1), prvi pododstavek
|
člen 2(1)
|
|
člen 1(1), drugi pododstavek
|
člen 2(2)
|
|
člen 1(1), tretji pododstavek
|
člen 1(1), drugi pododstavek
|
|
člen 1(2) in (3)
|
člen 2(1), člen 4, Priloga I
|
|
člen 2
|
člen 3
|
|
člen 3
|
člena 26 in 27
|
|
člen 4(1)
|
člen 29(1) in (2), člen 18
|
|
člen 4(2)
|
člen 29(1), člen 33
|
|
člen 4(3)
|
člen 33(3)
|
|
člen 4(4)
|
—
|
|
člen 4(5)
|
člen 33(1) in (3)
|
|
člen 4(6)
|
člen 29(3)
|
|
člen 5(1)
|
člen 29(10) in člen 30(3)
|
|
člen 5(2)
|
člen 29(10)
|
|
člen 5(3)
|
člen 29(4)
|
|
člen 6(1)
|
člen 29(5)
|
|
člen 6(2), prvi pododstavek
|
člen 29(7)
|
|
člen 6(2), drugi pododstavek
|
člen 29(8)
|
|
člen 7(1), prvi pododstavek
|
člen 38(1)
|
|
člen 7(1), drugi pododstavek
|
člen 38(2)
|
|
člen 7(2)
|
—
|
|
člen 7(3)
|
člen 56(2)
|
|
člen 7(4)
|
člen 39(2)
|
|
člen 7(5)
|
člen 56(2), prvi pododstavek
|
|
člen 7(6)
|
člen 56(2), drugi pododstavek
|
|
člen 8(1)
|
člen 39(1)
|
|
člen 8(2)
|
člen 39(2)
|
|
člen 9(1)
|
člen 9 in člen 37(4)
|
|
člen 9(2)
|
člen 34(1)
|
|
člen 9(3)
|
člen 34(1) in (3)
|
|
člen 9(4)
|
člena 35 in 36
|
|
člen 9(5)
|
člen 37(4)
|
|
člen 10(1)
|
člen 49(1)
|
|
člen 10(2)
|
člen 49(3)
|
|
člen 10(3)
|
člen 49(6)
|
|
člen 10(4)
|
člen 49(7)
|
|
člen 11
|
—
|
|
člen 12
|
člen 48(1)
|
|
člen 13
|
—
|
|
člen 14(1)(a)
|
člen 6(1)
|
|
člen 14(1)(b)(i)
|
člen 67(1), člen 64
|
|
člen 14(1)(b)(ii)
|
—
|
|
člen 14(2), prvi pododstavek
|
—
|
|
člen 14(2), drugi pododstavek
|
člen 63(3)
|
|
člen 15(1) in (2)
|
člen 6(2) in (3)
|
|
člen 15(3), prvi pododstavek, točka (a)(i)
|
člen 42
|
|
člen 15(3), prvi pododstavek, točka (a)(ii)
|
člen 2(2)(e)
|
|
člen 15(3), drugi pododstavek
|
—
|
|
člen 15(3)(b)
|
—
|
|
člen 15(4)
|
—
|
|
člen 16(1) in (2)
|
člen 44
|
|
člen 16(3)
|
člen 40
|
|
člen 17
|
členi 72, 74 in 75
|
|
člen 18(1)
|
člen 73(1)
|
|
člen 18(2)
|
člen 73(2)
|
|
člen 19
|
—
|
|
člen 20
|
—
|
|
člen 21
|
člen 77(1)
|
|
člen 22
|
—
|
|
člen 23
|
—
|
|
člen 24
|
—
|