EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 6.7.2021

COM(2021) 390 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo

{SWD(2021) 180 final}

Uvod – Izboljšanje okvira EU za trajnostno financiranje

Podnebne spremembe in degradacija okolja so glavni svetovni izzivi našega časa. Države po vsem svetu priznavajo nujno potrebo po reševanju teh izzivov, kot dokazuje njihova podpora Pariškemu sporazumu in agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 1 , in določajo ambiciozne cilje. EU je na podlagi evropskega zelenega dogovora sprejela več ambicioznih zavez, zlasti da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi leta 1990 2 . Poleg tega si EU prizadeva okrepiti odpornost proti podnebnim spremembam, obrniti trend izgube biotske raznovrstnosti in širše degradacije okolja ter pri tem nikogar zapostaviti. Za dosego teh ciljev je potrebno uskladiti vse vire financiranja – javne in zasebne, nacionalne in večstranske. EU mora sodelovati na svetovni ravni ter pomagati državam z nizkimi in srednje visokimi dohodki pri njihovem prehodu.

Okvir EU za trajnostno financiranje bo imel ključno vlogo pri doseganju teh ciljev in podpiranju trajnostnega okrevanja po pandemiji COVID-19. Evropa bo v tem desetletju samo v energetskih sistemih potrebovala približno 350 milijard EUR dodatnih naložb na leto, da bi dosegla cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, poleg 130 milijard EUR, ki jih bo potrebovala za druge okoljske cilje 3 . Naložbe v netrajnostne dejavnosti in sredstva se najverjetneje ne bodo več izvajale, saj so podnebni in okoljski izzivi pomembnejši kot kadar koli prej. Nezadostna vključenost teh tveganj ovira prerazporeditev virov in tveganj, kar vodi do motečih ponovnih prilagoditev v prihodnosti in vpliva na finančno stabilnost. Tako je treba okoljske predpise dopolniti z okvirom za trajnostno financiranje, ki financiranje usmerja k naložbam, s katerimi se zmanjšuje izpostavljenost tem podnebnim in okoljskim tveganjem 4 .

Okvir za trajnostno financiranje lahko javnim organom olajša zbiranje trajnostnega kapitala. EU v zvezi s tem že sprejema pomembne ukrepe. Unija namerava v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in instrumenta NextGenerationEU (NGEU) 5 porabiti do 605 milijard EUR za projekte, namenjene reševanju podnebne krize, in 100 milijard EUR za projekte, s katerimi se podpira biotska raznovrstnost. Od 750 milijard EUR, dodeljenih za instrument NextGenerationEU, jih bo 30 % zbranih z izdajo zelenih obveznic NGEU. Tudi skupina Evropske investicijske banke je kot „podnebna banka EU“ sprejela pomembne ukrepe za podporo prehodu 6 .

Ker obseg potrebnih naložb močno presega zmogljivosti javnega sektorja, je glavni cilj okvira za trajnostno financiranje usmeriti zasebne kapitalske tokove v ustrezne gospodarske dejavnosti. Zasebni interes za trajnostne naložbe se je v zadnjih letih precej povečal, vendar zahteva jasen, dosleden in zanesljiv okvir za trajnostno financiranje. EU vzpostavlja ta okvir.

Okvir za trajnostno financiranje in unija kapitalskih trgov se medsebojno krepita, s čimer ustvarjata več priložnosti za podjetja in vlagatelje. Dobro povezani in učinkoviti kapitalski trgi bi morali delovati kot katalizator za učinkovito mobilizacijo in dodeljevanje kapitala v trajnostne naložbe 7 . Z zagonom agende za politiko trajnostnega financiranja pa se povečujeta pomen in nujnost prizadevanj za vzpostavitev resnično enotnega in trajnostnega kapitalskega trga v Evropski uniji.

Komisija je leta 2018 sprejela prvi akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti. EU je na podlagi tega načrta vzpostavila tri gradnike za okvir za trajnostno financiranje 8 . Ti gradniki so: 1) sistem klasifikacije ali „taksonomija“ trajnostnih dejavnosti, 2) okvir razkritja za nefinančna in finančna podjetja ter 3) naložbena orodja, vključno z referenčnimi vrednostmi, standardi in oznakami 9 .

Prvi gradnik je taksonomija EU za trajnostne dejavnosti 10 . Cilj uredbe o taksonomiji je zagotoviti zanesljiv, na znanosti temelječ sistem klasifikacije, ki nefinančnim in finančnim podjetjem omogoča skupno opredelitev trajnostnosti, s čimer ščiti pred lažnim zelenim oglaševanjem 11 .

Drugi gradnik je ureditev obveznega razkritja za nefinančna in finančna podjetja, ki vlagateljem zagotavlja informacije za sprejemanje utemeljenih odločitev o trajnostnih naložbah. Zahteve po razkritju vključujejo vpliv dejavnosti podjetja na okolje in družbo ter poslovna in finančna tveganja, s katerimi se podjetje srečuje zaradi izpostavljenosti na področju trajnostnosti (koncept „dvojne pomembnosti“). V zvezi s tem je Komisija v okviru uredbe o taksonomiji danes sprejela delegirani akt, ki določa, katere informacije morajo finančna in nefinančna podjetja razkriti v zvezi s svojo okoljsko uspešnostjo na podlagi taksonomije EU za trajnostne dejavnosti 12 .

Ureditev EU o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, za finančna in nefinančna podjetja
Instrument	Predlog direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD) 13	Uredba o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR) 14	Uredba o taksonomiji 15
Področje uporabe	Vsa velika podjetja v EU in vsa podjetja, ki kotirajo na borzi (razen mikropodjetij, ki kotirajo na borzi)	Udeleženci na finančnem trgu, ki ponujajo naložbene produkte, in finančni svetovalci	Udeleženci na finančnem trgu; vsa podjetja, za katera se uporablja predlagana direktiva o poročanju podjetij glede trajnostnosti 16
Razkritje	Poročilo na podlagi formalnih standardov poročanja, ki je predmet zunanje revizije	Razkritje tveganj glede trajnostnosti in glavnih škodljivih učinkov na ravni subjektov in proizvodov	Prihodki, naložbe v osnovna sredstva in odhodki iz poslovanja v letu poročanja za proizvode ali dejavnosti, povezane s taksonomijo
Status	V fazi pogajanj; predvidoma se bo začelo uporabljati leta 2023	Uporablja se od 10. marca 2021	Uporablja se od januarja 2022

Za dopolnitev teh zahtev po razkritju morajo biti v naložbeno in zavarovalno svetovanje vključene preference glede trajnostnosti 17 .

Tretji gradnik je sklop naložbenih orodij, vključno z referenčnimi vrednostmi, standardi in oznakami. S pomočjo teh orodij udeleženci na finančnem trgu lažje uskladijo svoje naložbene strategije s podnebnimi in okoljskimi cilji EU. Udeležencem na trgu zagotavljajo večjo preglednost. To so cilji referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod in referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, vzpostavljenih z uredbo EU o podnebnih referenčnih vrednostih 18 . Danes Komisija sprejema zakonodajni predlog za standard na področju evropskih zelenih obveznic 19 . S tem predlogom bo vzpostavljen visokokakovosten prostovoljni standard, ki bo na voljo vsem izdajateljem za lažje privabljanje trajnostnih naložb. Poleg tega bo razširitev znaka EU za okolje na finančne produkte malim vlagateljem zagotovila zaupanja vreden, zanesljiv in splošno priznan znak za maloprodajne finančne produkte.

V nekaj letih je bil dosežen velik napredek pri postavljanju temeljev za okvir za trajnostno financiranje. Vsi trije gradniki se že izvajajo, a delo še ni končano. Komisija se je zavezala, da bo dokončala izvajanje ambicioznega akcijskega načrta iz leta 2018. Vendar se je od leta 2018 spremenilo naše razumevanje, kaj je potrebno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, poleg tega pa so se spremenile tudi globalne razmere. Zato je potrebna nova faza strategije EU za trajnostno financiranje.

Ta strategija opredeljuje štiri glavna področja, na katerih so potrebni dodatni ukrepi, da bi finančni sistem v celoti podprl prehod gospodarstva na trajnostne dejavnosti.

 

Da bi Komisija zagotovila podlago za to strategijo, se je posvetovala s platformo za trajnostno financiranje in leta 2020 izvedla obsežno posvetovanje z deležniki 20 . Ta strategija dopolnjuje tudi druge pobude v okviru evropskega zelenega dogovora 21 , kot je sveženj „Pripravljeni na 55“ 22 .

I.Financiranje prehoda realnega sektorja na trajnostnost

Prehod na cilje trajnostnega razvoja EU zahteva neizmerna prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ponovno vzpostavitev naravnega kapitala ter krepitev odpornosti in širšega socialnega kapitala, vse v okviru trajnostnega okrevanja po krizi zaradi pandemije COVID-19. Gospodarski subjekti bodo imeli različna izhodišča in poslovne strategije, zato se bodo njihove poti prehoda precej razlikovale, vendar bi morale biti vse skladne s cilji trajnostnega razvoja EU.

Prizadevanja EU so bila usmerjena zlasti v podpiranje priliva naložb v gospodarske dejavnosti, ki so že okoljsko trajnostne, in v načrte, da bi dejavnosti postale okoljsko trajnostne. Za obravnavo izziva, ki ga predstavlja financiranje vmesnih korakov v nujnem prehodu dejavnosti k ciljem EU v zvezi s podnebno nevtralnostjo in okoljem, je potreben okvir, ki zagotavlja večjo podporo. Komisija se je s platformo za trajnostno financiranje posvetovala o možnostih, s katerimi bi se spodbujale in priznavale naložbe v gospodarske dejavnosti za prehod na trajnostnost 23 .

Priznavanje prizadevanj za prehod

Medtem ko lahko podjetja, izdajatelji in vlagatelji uporabijo taksonomijo EU za ozelenitev svojih dejavnosti in portfeljev, bi se lahko trenutni okvir nadgradil, da bi se bolje prepoznavale naložbe za vmesne korake na poti k trajnostnosti. S takimi naložbami se lahko zmanjšajo škodljivi vplivi na podnebje in okolje, če ne povzročajo odvisnosti od ogljično intenzivnih tehnologij.

Komisija bo najprej razmislila o predlogu zakonodaje za priznanje in podpiranje financiranja nekaterih gospodarskih dejavnosti, predvsem v energetskem sektorju, vključno s plinom, ki prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na način, ki podpira prehod na podnebno nevtralnost tekom tega desetletja, kot je napovedano v sporočilu Komisije iz aprila 2021 24 .

Poleg tega bo Komisija proučila možnosti za razširitev okvira taksonomije EU onkraj okoljsko trajnostnih dejavnosti, da bi se lahko prepoznale dejavnosti z vmesno stopnjo okoljske uspešnosti. To bi lahko pomagalo povečati preglednost in mobilizirati financiranje gospodarskih dejavnosti, ki so na zanesljivi poti k trajnostnosti, pri čemer bi se upoštevali socialni vidiki. Komisija bo do konca leta 2021 objavila poročilo, v katerem bo opisala določbe, potrebne za pokrivanje gospodarskih dejavnosti, ki nimajo pomembnega učinka na okoljsko trajnostnost, in gospodarskih dejavnosti, ki bistveno škodijo okoljski trajnostnosti 25 .

Vključevanje dodatnih trajnostnih dejavnosti v taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti

Kot je napovedano v sporočilu Komisije, objavljenem aprila 2021, bo Komisija sprejela dopolnilni delegirani akt o taksonomiji EU na področju podnebja, ki bo v skladu z zahtevami iz uredbe o taksonomiji zajemal dejavnosti, ki jih prvi delegirani akt o taksonomiji EU na področju podnebja še ne zajema, kot so kmetijstvo in nekateri energetski sektorji. Delegirani akt bo zajemal tudi dejavnosti jedrske energije, ob upoštevanju posebnega postopka strokovnega pregleda, ki ga je Komisija določila v ta namen 26 , in v skladu s tem postopkom. Komisija bo ta dopolnilni delegirani akt sprejela čim prej po koncu posebnega postopka pregleda poleti 2021. Ta dopolnilni delegirani akt bo zajemal tudi zemeljski plin in povezane tehnologije kot prehodne dejavnosti, če bodo v mejah člena 10(2) uredbe o taksonomiji EU. V tem okviru bo obravnavana utemeljenost samoderogacijske klavzule za prehodne dejavnosti.

Poleg tega bo Komisija sprejela tehnična merila za pregled za preostale štiri okoljske cilje iz uredbe o taksonomiji: voda, krožno gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja in biotska raznovrstnost 27 . Komisija bo merila za te cilje določila v delegiranem aktu, predvidenem v uredbi o taksonomiji, ki bo sprejet v prvi polovici leta 2022 in se bo uporabljal od leta 2023. S tem se bodo olajšale okoljsko trajnostne naložbe, ki presegajo področje podnebja.

Razširitev okvira o standardih in oznakah za trajnostno financiranje

Standardi in oznake lahko pomagajo usmeriti financiranje v podjetja, izdajatelje in vlagatelje, ko prehajajo na bolj trajnostne dejavnosti in poslovne modele. Vlagateljem lahko pomagajo tudi z oblikovanjem preglednega in verodostojnega okvira za preprečevanje lažnega zelenega oglaševanja. Da bi Komisija olajšala dodatne kapitalske tokove za vmesna prizadevanja za prehod, si bo prizadevala za vzpostavitev še drugih oznak za obveznice, kot so oznake za obveznice, povezane s prehodom ali trajnostnostjo 28 .

V prihodnosti bi lahko splošnejši okvir za oznake za finančne instrumente pomagal zagotoviti jasnost, preglednost in skladnost na trajnostnih finančnih trgih. Ta okvir bi omogočil in upošteval prihodnje tržne inovacije, hkrati pa bi zagotovil minimalno raven preglednosti in verodostojnosti v zvezi s trajnostnimi dejavnimi oznak, ki jih razvije trg. Komisija bo poleg oznak za finančne instrumente proučila tudi oznake za okoljske, socialne in upravljavske referenčne vrednosti (referenčne vrednosti ESG) ter minimalna merila trajnostnosti za finančne produkte, s katerimi se spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti. Prav tako bo morda treba razmisliti o spremembah uredbe o prospektu 29 , da bi se oblikovale minimalne zahteve za primerljivost, preglednost in usklajenost informacij, ki so na voljo za vse vrednostne papirje ESG.

II.Prehod na bolj vključujoč okvir za trajnostno financiranje

Opolnomočenje malih vlagateljev in MSP za dostop do možnosti trajnostnega financiranja

Državljani kot mali vlagatelji ali potrošniki ter mala in srednja podjetja (MSP) so ključni za prehod na trajnostnost. Številni trajnostni projekti bodo majhni in razviti na lokalni ravni, vseeno pa bodo ključni za podporo zelenemu okrevanju. Skupni cilj unije kapitalskih trgov in okvira za trajnostno financiranje bo zagotoviti MSP več možnosti financiranja in spodbuditi večjo udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih.

Posamezniki in gospodinjstva imajo lahko pomembno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva z dostopom do trajnostnega financiranja. Gospodinjstva in MSP lahko na primer s pomočjo zelenih posojil izboljšajo energijsko učinkovitost svojih stavb ali preidejo na brezemisijska vozila. Da bi Komisija spodbudila zelena posojila prebivalstvu, bo Evropski bančni organ (EBA) zaprosila za mnenje o opredelitvi in morebitnih podpornih orodjih za zelena posojila prebivalstvu in zelene hipotekarne kredite. Komisija bo v okviru pregleda direktive o stanovanjskih kreditih proučila tudi načine za podporo uvajanju hipotekarnega financiranja energijske učinkovitosti 30 .

Finančni svetovalci so glavna kontaktna točka za male vlagatelje. Biti morajo usposobljeni za podporo uvajanju trajnostnega financiranja. Komisija bo spodbujala večje sodelovanje malih vlagateljev, in sicer si bo prizadevala za izboljšanje ravni strokovnega znanja finančnih svetovalcev v zvezi s trajnostnostjo, kar bo predmet nadaljnje ocene. Poleg tega si Komisija skupaj z OECD in njeno Mednarodno mrežo za finančno izobraževanje prizadeva izboljšati finančno pismenost državljanov. Objavile bodo skupne okvire za finančne kompetence odraslih in mladih, ki bodo odražale spretnosti in znanja, ki jih posamezniki potrebujejo za finančno blagostanje in nadaljnji dostop do trajnostnega financiranja. 

Gospodarstvo EU vključuje 23 milijonov MSP, ki bi morala imeti večji dostop do svetovalnih storitev na področju trajnostnosti glede na svoje specifične potrebe. Zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, MSP težje pridobijo finančna sredstva, ki jih potrebujejo za svoj prehod. MSP pogosto nimajo potrebnih zmogljivosti in niso dovolj ozaveščena, da bi izkoristila priložnosti, ki jih ponujajo orodja za trajnostno financiranje 31 .

Komisija je pripravljena podpreti države članice pri njihovih prizadevanjih za zagotavljanje krepitve zmogljivosti in tehničnega svetovanja o tem, kako lahko MSP prostovoljno poročajo o tveganjih glede trajnostnosti in učinkih na trajnostnost 32 . Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje bo v ta namen in v skladu s predlagano direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti pripravila poenostavljen standard prostovoljnega poročanja o trajnostnosti, s katerim se bo MSP zagotovilo sorazmerno orodje. Poleg tega bo program InvestEU zagotovil mehanizme za zmanjševanje tveganj, steber programa Enotni trg za MSP pa bo MSP zagotovil svetovanje v okviru Evropske podjetniške mreže in skupne pobude grozdov 33 .

Izkoriščanje priložnosti, ki jih digitalne tehnologije ponujajo za trajnostno financiranje

Digitalne tehnologije lahko državljanom, vlagateljem in MSP zagotovijo bistvene rešitve za prehod na trajnostnost. Komisija bo omogočila in spodbujala inovativne rešitve za pomoč MSP pri uporabi digitalnih orodij za trajnostno financiranje in podporo malim vlagateljem pri razumevanju vpliva finančnih produktov na trajnostnost 34 . Tehnološke inovacije, kot so umetna inteligenca, blokovna veriga, velepodatki in internet stvari, imajo pomembno vlogo pri trajnostnem financiranju. Nadaljnje pobude EU, na primer vključitev informacij, povezanih s trajnostnostjo, v evropsko enotno vstopno točko in okvir za odprte finance, bodo pomagale sprostiti ta potencial.

Digitalne tehnologije so pomembni dejavniki pri omogočanju prehoda, vendar obstajajo pomisleki glede okoljskega vpliva in naraščajočih energijskih potreb podatkovnih centrov in tehnologij razpršene evidence, zlasti za kriptosredstva 35 . Komisija bo ocenila vpliv digitalnih finančnih tehnologij na trajnostnost. EU bi morala prevzeti vodilni položaj pri zagotavljanju, da bodo te infrastrukture do leta 2030 podnebno nevtralne in energijsko učinkovite 36 . Delegirani akt o taksonomiji EU na področju podnebja že določa tehnična merila za pregled za podatkovne centre in digitalne rešitve, ki bistveno prispevajo k ciljem taksonomije EU, vendar bi ga bilo treba razširiti, da bi vključeval več dejavnosti za razvoj trajnostnih digitalnih rešitev in uporabo trajnostnih kriptosredstev.

Zavarovanje: ponujanje večje zaščite pred podnebnimi in okoljskimi tveganji

S povečanjem zavarovalnega kritja lahko finančni sistem bolje zaščiti gospodarstvo in družbo pred določenimi tveganji, povezanimi s podnebjem in naravnimi nesrečami. Z majhnim povečanjem zavarovalnega kritja se lahko za davkoplačevalce in vlade znatno zmanjšajo gospodarski stroški, ki nastanejo zaradi nesreč, povezanih s podnebjem. Z nedavno sprejeto strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam 37 bodo vzpostavljeni omogočitveni pogoji za podpiranje odpornosti družbe proti podnebnim spremembam in zmanjšanje tveganj. Preglednica zavarovanj za primer naravnih nesreč, ki jo je pripravil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), bo prikazovala morebitne vrzeli v zavarovalnih kritjih v državah članicah 38 . Poleg tega bo Komisija začela dialog o odpornosti proti podnebnim spremembam med zavarovalnicami, pozavarovalnicami, javnimi organi in drugimi deležniki, da se izmenjajo dobre prakse in opredelijo načini za odpravo vrzeli na področju varstva podnebja bodisi s priporočili bodisi s prostovoljnimi zavezami.

Podpiranje verodostojnih socialnih naložb

Med okrevanjem po pandemiji se je pokazala potreba po pravičnem prehodu, ki podpira delavce in njihove skupnosti, prizadete zaradi prehoda gospodarskih dejavnosti. Strma porast izdaje socialnih obveznic kaže, da vlagatelji vse bolj iščejo naložbene priložnosti, ki imajo pozitivne socialne učinke in spodbujajo človekove pravice. Ta trend spodbuja finančne institucije, da okrepijo sodelovanje s podjetji ter jim pomagajo vključiti človekove pravice in socialne dejavnike v njihove strategije in dejavnosti.

Zahteve po razkritjih, povezanih s trajnostnim financiranjem, za udeležence na finančnem trgu že vključujejo nekatere socialne dejavnike, vendar so potrebni nadaljnji ukrepi. Komisija bo pred decembrom 2022 z evropskimi nadzornimi organi sodelovala pri pregledu regulativnih tehničnih standardov v okviru uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev 39 , pri čemer bodo pojasnjeni kazalniki za glavne škodljive učinke, povezane s podnebjem in okoljem, ter glavne škodljive učinke na področju socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic, boja proti korupciji in boja proti podkupovanju. Poleg tega bo Komisija do konca leta 2021 objavila poročilo o določbah, potrebnih za socialno taksonomijo, kot se zahteva z uredbo o taksonomiji 40 .

Poleg tega bo Komisija predstavila predlog o trajnostnem upravljanju podjetij za zagotovitev, da bodo podjetja obvladovala tveganja glede trajnostnosti in izkoristila priložnosti, ki jih prinaša pot k trajnostnosti.

Mehanizmi zelenega oblikovanja proračuna in delitve tveganja

Čeprav javni skladi sami ne morejo financirati vseh naložbenih potreb, imajo poleg zasebnega financiranja pomembno vlogo.

Komisija še naprej krepi vključevanje podnebja in biotske raznovrstnosti v proračun EU. Komisija že uporablja orodja za zeleno oblikovanje proračuna v letnem proračunskem ciklu EU. V okviru izvajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in s tem povezanega medinstitucionalnega sporazuma z zavezami glede porabe za podnebje in biotsko raznovrstnost se bodo ta prizadevanja še okrepila. Komisija se je zavezala, da bo pripravila posodobljene in okrepljene metodologije za spremljanje odhodkov za podnebne ukrepe in ukrepe glede biotske raznovrstnosti. Te metodologije spremljanja bodo ključne za spremljanje, ali je poraba za podnebje in biotsko raznovrstnost v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v skladu z ambicijami EU.

Komisija tesno sodeluje tudi z državami članicami, da bi povečala uporabo orodij za zeleno oblikovanje proračuna. Komisija je razvila tudi referenčni okvir za zeleno oblikovanje proračuna in izvaja letne raziskave o obstoječih praksah zelenega oblikovanja proračuna v EU, da bi podprla številne države članice, ki želijo nacionalni proračun preusmeriti k zelenim prednostnim nalogam. Analitično delo 41 , tehnična podpora in usposabljanje ter vsakoletna konferenca spodbujajo vzajemni proces učenja, da se zagotovi skladnost proračunske politike in porabe z okoljskimi zavezami.

Z delitvijo tveganja med javnimi in zasebnimi vlagatelji se lahko učinkovito reši nedelovanje trga, ki ovira financiranje trajnostne infrastrukture in prehoda, ki temelji na inovacijah. Cilj naložbenega načrta za trajnostno Evropo, ki je naložbeni steber evropskega zelenega dogovora, je v naslednjem desetletju mobilizirati trajnostne naložbe zasebnih in javnih akterjev v višini vsaj enega bilijona EUR. Program InvestEU bo skupini EIB, nacionalnim spodbujevalnim bankam in drugim finančnim institucijam zagotovil sposobnost prevzemanja tveganj in podporo za povezane svetovalne pobude. Komisija bo pred 26. konferenco pogodbenic (COP26) organizirala prvo letno zasedanje o trajnostnih naložbah, da bi ocenila napredek pri pobudah EU, vključenih v naložbeni načrt za trajnostno Evropo.

III.Izboljšanje odpornosti finančnega sektorja in njegovega prispevka k trajnostnosti: vidik dvojne pomembnosti

Za uskladitev z evropskim zelenim dogovorom mora finančni sektor postati odpornejši na tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe in degradacija okolja, ter izboljšati svoj prispevek k trajnostnosti. Za to je potreben celovit pristop, ki zajema sistematično vključevanje finančno pomembnih tveganj glede trajnostnosti (od zunaj navznoter) in vplivov na trajnostnost (od znotraj navzven) v postopke finančnega odločanja. Da bi lahko finančni sektor proaktivno in v celoti prispeval k uspehu evropskega zelenega dogovora, je ključno, da sta ustrezno vključena oba vidika pomembnosti.

Povečanje ekonomske in finančne odpornosti na tveganja glede trajnostnosti

Tveganja glede trajnostnosti so že pomembna in bodo škodljivo vplivala na finančno stabilnost in financiranje realnega sektorja 42 . Fizični učinek podnebnih sprememb in izguba biotske raznovrstnosti ustvarjata tveganja, ki so lahko sistemska in morda niso vidna na ravni posameznih sredstev 43 . Tveganja lahko nastanejo tudi zaradi neurejenega in nenadnega odziva na prehod. Zato je ključno razumeti naravo in stopnjo teh izpostavljenosti ter njihov medsebojni vpliv in razvoj skozi čas. Potrebni so dopolnilni ukrepi, da se zagotovi dosledno vključevanje dejavnikov trajnostnosti v oceno tveganja in obvladovanje tveganj v finančnem sektorju.

Upoštevanje tveganj glede trajnostnosti v standardih računovodskega poročanja in računovodenju

Komisija močno podpira mednarodna prizadevanja za vključevanje vidikov trajnostnosti v računovodsko poročanje in računovodenje ter si bo prizadevala za najvišjo raven ambicij. Komisija bo skupaj z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje (EFRAG), Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Odborom za mednarodne računovodske standarde (IASB) ocenila, ali mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) ustrezno vključujejo tveganja glede trajnostnosti. Ker standardi in prakse računovodskega poročanja določajo vrednost naložb, so ključni element za vključevanje tveganj glede trajnostnosti v sprejemanje odločitev na finančnih trgih. Zlasti bi bilo treba oceniti, kako ustrezno in pravočasno prepoznati ustrezna podnebna in okoljska tveganja ter o njih poročati v računovodskih izkazih.

Da bi Komisija spodbudila razvoj standardov za ocenjevanje naravnega kapitala v EU in po svetu, krepi tudi sodelovanje z industrijo na področju računovodenja biotske raznovrstnosti in naravnega kapitala.

Izboljšanje preglednosti bonitetnih ocen in obetov glede bonitetnih ocen

Bonitetne agencije imajo pomembno vlogo v finančnem sistemu, saj ocenjujejo kreditna tveganja finančnih in nefinančnih izdajateljev 44 . Deležniki še naprej izražajo pomisleke zaradi nepreglednosti v zvezi s tem, kako bonitetne agencije vključujejo dejavnike trajnostnosti v svoje metodologije glede na široko uporabo bonitetnih ocen. Komisija bo na podlagi nadaljnje ocene učinkovitosti obstoječih ukrepov, ki jo bo izvedel organ ESMA, sprejela ukrepe za izboljšanje preglednosti in zagotovitev vključevanja ustreznih okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v bonitetne ocene in obete glede bonitetnih ocen, pri čemer bo zagotovila metodološko preglednost.

Opredelitev in obvladovanje tveganj glede trajnostnosti s strani bank in zavarovateljev

Sposobnost bank in zavarovalnic, da opredelijo in obvladujejo tveganja glede trajnostnosti ter krijejo finančne izgube, ki iz njih izhajajo, je ključna za finančno stabilnost in odpornost realnega sektorja med prehodom. Subjekti in nadzorniki v finančnem sektorju si sicer prizadevajo zajeti podnebne in okoljske dejavnike v sistemih za obvladovanje tveganj in bonitetnih kapitalskih zahtevah, vendar napredek še vedno ni zadosten 45 .

-Komisija bo predlagala spremembe bonitetnega okvira za banke za zagotovitev, da so okoljski, socialni in upravljavski dejavniki dosledno vključeni v sisteme za obvladovanje tveganja in nadzor 46 . V ta namen bodo določene jasne zahteve za opredelitev, merjenje, obvladovanje in spremljanje tveganj glede trajnostnosti v okvirih za obvladovanje tveganj, vključno s stresnimi testi podnebnih sprememb za banke. Za dopolnitev tega in v okviru letne nadzorniške ocene bo pojasnjena in okrepljena vloga nadzornikov pri ocenjevanju takih tveganj. Prav tako bo Komisija Evropskemu bančnemu organu predlagala, naj tekočo oceno bonitetne obravnave izpostavljenosti v zvezi s sredstvi ali dejavnostmi, ki so bistveno povezane z okoljskimi in/ali socialnimi cilji, prestavi za dve leti, tj. na leto 2023.

-Komisija bo tveganja glede trajnostnosti dosledno vključevala v sisteme obvladovanja tveganj in nadzor zavarovateljev. Predlagane bodo spremembe direktive Solventnost II 47 , vključno z analizo scenarijev podnebnih sprememb s strani zavarovateljev. Podobno kot v bančnem sektorju bo EIOPA ocenil razlikovanje tveganj med izpostavljenostjo v zvezi z okoljsko in/ali družbeno trajnostnostjo in drugimi izpostavljenostmi v zavarovalništvu.

Obvladovanje tveganj glede trajnostnosti na sistemski ravni

Za povečanje odpornosti finančnega sistema na pretrese so potrebni opredelitev, merjenje in obvladovanje tveganj na sistemski ravni 48 . Komisija bo okrepila sodelovanje z evropskimi nadzorniki in Evropsko centralno banko (ECB), da bi zajela, spremljala in ublažila vsa sistemska tveganja glede trajnostnosti, ki vplivajo na dolgoročno finančno stabilnost. V ta namen se bodo okrepila prizadevanja za razvoj skladnih in ustreznih metodologij in scenarijev za količinsko opredelitev tveganj glede trajnostnosti in izvedbo stresnega testa odpornosti finančnega sistema, s katerim bodo zajeti ustrezni finančni sektorji 49 . Komisija bo naročila ciljno usmerjen stresni test finančnega sistema za sveženj Pripravljeni na 55.

Finančne institucije so vse bolj izpostavljene pospešeni degradaciji ekosistemov in izgubi biotske raznovrstnosti, izčrpavanju naravnih virov ter stopnjam onesnaženosti naše vode, zraka in tal. Za okrepitev prizadevanj pri merjenju finančnih tveganj, ki izhajajo iz velike izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov, bo Komisija pripravila poročilo o merjenju in prisotnosti takih tveganj v EU. V poročilu Komisije se bodo obravnavali tudi pristopi in metode za merjenje teh tveganj ter začrtali nadaljnji koraki na tem področju. 

Prav tako so za obravnavo in obvladovanje sistemskih tveganj potrebna ustrezna orodja za makrobonitetne organe. Komisija bo ob podpori evropskih nadzornih organov (ESA), Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in ECB v okviru prihodnjega pregleda makrobonitetnega okvira proučila, ali so makrobonitetna orodja zmožna obravnavati tveganja za finančno stabilnost, povezana s podnebnimi spremembami. Na podlagi nasvetov evropskih nadzornih organov, ESRB in ECB se bodo srednjeročno nadaljevala prizadevanja za razširitev področja uporabe na nebančne sektorje in okoljska tveganja.

Pospeševanje prispevka finančnega sektorja k prizadevanjem za prehod

Poleg obvladovanja tveganj glede trajnostnosti s strani finančnih institucij je uspeh evropskega zelenega dogovora odvisen od prispevka vseh gospodarskih deležnikov in njihovih spodbud za doseganje naših ciljev. V ta namen morajo finančne institucije cilje trajnostnega razvoja EU prenesti v svoje dolgoročne finančne strategije in postopke odločanja. To vključuje boljše redno merjenje, spremljanje in razkrivanje napredka.

Izboljšanje na znanosti temelječega določanja ciljev, razkritja in spremljanja zavez finančnega sektorja

Finančne institucije bi morale razkriti svoje načrte za prehod na trajnostnost in razogljičenje, vključno z vmesnimi in dolgoročnimi cilji, ter navesti, kako nameravajo zmanjšati svoj okoljski odtis. Večja preglednost ciljev, kazalnikov, opredelitev in metodologij bo ključna za spremljanje učinkovitosti ukrepov skozi čas. S predlagano direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti se bo od velikih podjetij EU in podjetij, ki kotirajo na borzi, vključno z bankami, zavarovatelji in vlagatelji, zahtevalo, da razkrijejo cilje trajnostnega razvoja in napredujejo pri njihovem doseganju. Poleg tega bo Komisija na podlagi regulativnega tehničnega standarda iz uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev okrepila razkritje in učinkovitost ukrepov razogljičenja, ki jih sprejmejo udeleženci na finančnem trgu, za vse naložbene produkte.

V zvezi s tem so kot prvi korak pohvalne tudi prostovoljne zaveze finančnih institucij po vsem svetu, da bodo sprejele na znanosti temelječe strateške cilje glede podnebja in trajnostnosti. Pred sprejetjem morebitnih nadaljnjih strateških ukrepov na tem področju bo Komisija proučila, v kolikšni meri bi se lahko z več smernicami zagotovila verodostojnost takih prostovoljnih zavez, in spremljala napredek v EU skozi čas. Na tej stopnji bi lahko finančne institucije uporabljale taksonomijo EU in druga orodja za trajnostno financiranje, da bi napredovale pri doseganju svojih načrtov na ravni subjekta in portfelja.

Pojasnitev fiduciarnih obveznosti in pravil upravljanja za vlagatelje, da se upošteva prispevek finančnega sektorja k ciljem zelenega dogovora

Za uskladitev kapitalskih tokov s cilji evropskega zelenega dogovora je potrebna nadaljnja proučitev vplivov na trajnostnost v strategijah in postopkih odločanja o naložbah, ki jih izvajajo vlagatelji. Komisija je 21. aprila 2021 objavila šest delegiranih aktov o spremembah, s katerimi se od finančnih podjetij, kot so svetovalci, upravitelji premoženja in zavarovatelji, zahteva, naj v svoje postopke vključijo finančno pomembna tveganja glede trajnostnosti in upoštevajo preference svojih strank glede trajnostnosti 50 . To bo treba dopolniti z nadaljnjimi ukrepi za 125 000 pokojninskih skladov v EU, ki upravljajo kolektivne sheme v imenu približno 75 milijonov Evropejcev 51 . Za povečanje njihovega prispevka k ciljem zelenega dogovora je ključno, da se pri fiduciarnih obveznostih vlagateljev in pokojninskih skladov do članov in upravičencev upoštevajo tudi okoljska, socialna in upravljavska tveganja naložb od znotraj navzven v okviru postopkov odločanja o naložbah.

-Komisija bo EIOPA zaprosila, naj oceni morebitno potrebo po razširitvi koncepta „dolgoročne največje koristi članov in upravičencev“ in uvede obveznost upoštevanja vplivov na trajnostnost v okviru pokojninskih naložb. Cilj bi bil zagotoviti, da okvir bolje odraža preference članov in upravičencev glede trajnostnosti ter širše socialne in okoljske cilje. Komisija bo v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi proučila in ocenila nadaljnje ukrepe, da bi se vsem ustreznim udeležencem in svetovalcem na finančnem trgu omogočil sistematičen razmislek o pozitivnih in negativnih vplivih na trajnostnost, ki jih imajo njihove naložbene odločitve in produkti, o katerih svetujejo.

-Komisija bo pregledala ustrezne okvire v zvezi z dejavnostmi upravljanja in sodelovanja vlagateljev. Komisija bo zlasti proučila, kako lahko direktiva o pravicah delničarjev II 52 bolje upošteva cilje trajnostnega razvoja EU in se uskladi z dobrimi praksami v svetovnem merilu na področju smernic o upravljanju.

Izboljšanje razpoložljivosti, celovitosti in preglednosti tržnih raziskav in ocen ESG

Finančne institucije bodo za izvedbo prehoda potrebovale širok nabor informacij, da bi prepoznale tveganja, priložnosti in učinke glede trajnostnosti podjetij, v katera vlagajo, in strank. V ta namen se bo s predlagano direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti zahtevalo, da velika podjetja EU, ki kotirajo na borzi, razkrijejo smiselne, primerljive in v prihodnost usmerjene podatke o trajnostnosti v finančni vrednostni verigi 53 . Poleg tega bo s prihodnjim predlogom za enotno evropsko vstopno točko vzpostavljen mehanizem na ravni EU, ki bo ponujal lahko dostopne, primerljive in digitalno uporabne zbirke podatkov o zahtevah glede javnega poročanja za podjetja, vključno z informacijami o trajnostnosti. 

Komisija bo na podlagi javnega posvetovanja in ocene učinka sprejela ukrepe za izboljšanje zanesljivosti, primerljivosti in preglednosti ocen ESG. Ocene ESG vse pomembneje vplivajo na delovanje kapitalskih trgov in zaupanje vlagateljev v trajnostne produkte. Tak ukrep bo temeljil na študiji Komisije, objavljeni januarja 2021, v kateri so bili ugotovljeni pomanjkanje preglednosti pri poslovanju ponudnikov ocen ESG, nizka stopnja primerljivosti med ocenami ESG in morebitna navzkrižja interesov 54 . Naraščajoče povpraševanje po trajnostnih naložbah tudi poudarja potrebo po nepristranskih in zanesljivih raziskavah ESG, ki temeljijo na preglednih in primerljivih metodologijah.

Odprava lažnega zelenega oglaševanja

EU je sprejela pomembne korake za odpravo lažnega zelenega oglaševanja na finančnem trgu. Poskusi lažnega zelenega oglaševanja lahko povzročijo tveganja izgube ugleda za udeležene akterje ter izgubo zaupanja v trajnostne finančne produkte in finančni sistem. Da bi EU preprečila lažno zeleno oglaševanje, je uvedla zahteve po razkritju za podjetja in vlagatelje ter oblikovala orodja, ki povečujejo preglednost in končnim vlagateljem pomagajo prepoznati verodostojne naložbene priložnosti 55 . Vendar je učinkovitost politik trajnostnega financiranja odvisna tudi od ustrezne ravni izvrševanja po vsej EU. Nadzorniki imajo ključno vlogo pri spremljanju skladnosti z uredbo o trajnostnem financiranju ter uporabi vseh svojih pravnih pooblastil in pristojnosti za zagotovitev, da so vlagatelji in potrošniki zaščiteni pred neutemeljenimi trditvami o trajnostnosti.

Komisija bo ob podpori evropskih nadzornih organov ocenila, ali so nadzorna pooblastila, zmogljivosti in obveznosti primerni za svoj namen. Na podlagi te ocene in spremljanja tveganj za lažno zeleno oglaševanje, ki ga izvajajo evropski nadzorni organi, bo Komisija proučila ukrepe za zagotovitev zadostne, dosledne ravni izvrševanja in nadzora za obravnavo lažnega zelenega oglaševanja.

Spremljanje urejenega prehoda finančnega sistema EU

Da bi se dosegli podnebni cilji EU, bodo potrebni skupni ukrepi držav članic, finančnih nadzornikov in ustreznih javnih organov za spremljanje napredka pri prehodu. Komisija bo v sodelovanju s platformo za trajnostno financiranje razvila zanesljiv okvir spremljanja za merjenje kapitalskih tokov v trajnostne naložbe. Državam članicam bo pomagala pri oceni naložbene vrzeli in merjenju napredka finančnih sektorjev pri doseganju naših podnebnih in okoljskih ciljev 56 .

Evropski nadzorniki imajo lahko pomembno vlogo pri doslednem vključevanju vidika dvojne pomembnosti v finančni sistem. Komisija bo okrepila sodelovanje med vsemi ustreznimi javnimi organi, vključno z nadzorniki, da bi pomagala določiti vmesne cilje za finančni sektor, bolje razumela, ali je napredek zadosten, in tako utrla pot za bolj sodelovalne strateške ukrepe vseh ustreznih javnih organov.

Prav tako bo Komisija ustanovila forum za raziskave na področju trajnostnega financiranja, da bi okrepila vlogo znanosti in spodbudila izmenjavo znanja o trajnostnem financiranju med akademskim svetom in industrijo. Ta forum bi bil zadolžen za ozaveščanje o uporabi raziskav na področju trajnostnega financiranja ter spodbujanje izmenjave znanja med raziskovalci in finančno skupnostjo.

IV.Spodbujanje globalnih ambicij

Globalni izzivi zahtevajo globalne ukrepe. Vendar imajo različne jurisdikcije različna izhodišča, ravni ambicij in cilje. Mednarodni forumi in mreže vse bolj usklajujejo pobude za trajnostno financiranje, da bi v celoti izkoristili globalni potencial trajnostnega financiranja 57 . EU je na podlagi domačih dosežkov prevzela mednarodno vodilno vlogo na področju trajnostnega financiranja in dejavno prispeva k globalnim prizadevanjem. Ta vodilni položaj je lahko vir navdiha za druge jurisdikcije po vsem svetu in lahko po vsem svetu ustvarja poslovne priložnosti za finančni sektor EU. Akterji EU so največji izdajatelji zelenih obveznic in so postali glavni vlagatelji v trajnostne naložbe. Z dinamičnimi zelenimi trgi se krepi mednarodna vloga evra, EU pa postaja pomembno svetovno središče za trajnostno financiranje.

Komisija meni, da je potrebna ambiciozna in zanesljiva mednarodna arhitektura za trajnostno financiranje, ki bo sprejela koncept dvojne pomembnosti in podpirala partnerske države EU. Ta arhitektura mora zajemati zanesljivo mednarodno upravljanje, enotna pravila in okvir spremljanja. Kot prvi korak Komisija predlaga, da Odbor za finančno stabilnost (FSB) razširi svoja pooblastila, da bodo zajemala prispevek finančnega sistema k svetovnim podnebnim in okoljskim ciljem.

Komisija poziva vse mednarodne partnerje, naj dvostransko in večstransko poglobijo sodelovanje na področju trajnostnega financiranja, zlasti spodbujajo zbliževanje pristopov, ter naj zasebnemu sektorju zagotovijo uporabna orodja in metrike, kot so taksonomije 58 . Komisija v okviru časovnega načrta delovne skupine G20 za trajnostno financiranje (SFWG) poudarja, da si je treba prizadevati za uskladitev kapitalskih tokov s cilji trajnostnega razvoja.

Spodbujanje ambicioznega soglasja na mednarodnih forumih

EU si bo prizadevala, da mednarodni forumi in oblikovalci standardov, kot je Fundacija MSRP, razvijejo ambiciozne standarde in načela razkritja na podlagi, kjer je to ustrezno, priporočil projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem in drugih mednarodnih pobud 59 . Mednarodni standardi razkritja se lahko prekrivajo, so nedosledni in se razlikujejo glede na raven ambicij. Komisija pozdravlja prizadevanja za osnovni svetovni standard poročanja o trajnostnosti in se zavzema za celovite standarde poročanja o trajnostnosti, s katerimi se obravnavajo vsa vprašanja trajnostnosti in ki zajemajo vidik dvojne pomembnosti, v skladu s predlagano direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti.

EU bo še naprej sodelovala s partnerji na mednarodnih forumih, da bi se dogovorili o skupnih ciljih in načelih za taksonomije ter da bi se v prihodnje povečali primerljivost in doslednost metrik in referenčnih vrednosti taksonomij. EU dejavno sodeluje s skupino G20 in mednarodno platformo za trajnostno financiranje, da bi se preprečili razdrobljeni pristopi, ki bi povzročili večje transakcijske stroške, nezadostne čezmejne kapitalske tokove in upočasnitev finančnih inovacij.

Globalna prizadevanja so ključna za obvladovanje posledic podnebnih in okoljskih tveganj za finančno stabilnost. EU poziva Odbor za finančno stabilnost, naj obravnava širša vprašanja glede trajnostnosti in upošteva, da dejavnosti finančnih institucij vplivajo na podnebje in okolje ter zato prispevajo k tveganjem, ki se želijo izmeriti. Prav tako EU dejavno podpira prizadevanja projektne skupine za finančna tveganja v zvezi s podnebjem v Baselskem odboru za bančni nadzor, da bi opredelili in odpravili morebitne vrzeli v baselskem okviru, in prizadevanja Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov za vključitev tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, v zavarovalniški nadzor.

Spodbujanje in poglabljanje prizadevanj mednarodne platforme za trajnostno financiranje

Da bi se spodbudilo mednarodno sodelovanje, so Evropska komisija in sedem drugih jurisdikcij oktobra 2019 ustanovile mednarodno platformo za trajnostno financiranje (IPSF) 60 . IPSF spodbuja integrirane trge za trajnostno financiranje ter prizadevanja za uporabna orodja in metrike 61 . Danes ima 17 članov in je priznana kot ključna mednarodna pobuda za trajnostno financiranje 62 .

IPSF bo poročala o svojih prizadevanjih za „skupno taksonomijo“, temelječo na novih taksonomijah, ki so jih razvili njeni člani, ter o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo. Komisija se bo v IPSF zavzemala za koncept dvojne pomembnosti. Poleg tega bo predlagala izboljšanje izmenjave znanja na ključnih področjih trajnostnega financiranja, kot so sinergije med financiranjem za podnebje in biotsko raznovrstnost ter prehod finančnega sistema k skupnim ciljem trajnostnega razvoja. Komisija bo tudi podprla povečanje števila članov v IPSF in okrepljeno strukturo upravljanja ter predlagala nov delovni načrt do jeseni 2021. IPSF je priznana tudi kot partner znanja ponovno vzpostavljene delovne skupine G20 za trajnostno financiranje, ki odločilno prispeva k prizadevanjem za uskladitev naložb s cilji trajnostnega razvoja.

Podpiranje držav z nizkimi in srednje visokimi dohodki pri povečanju njihovega dostopa do trajnostnega financiranja

Komisija bo razvila celovito strategijo, da bi prispevala k povečanju trajnostnega financiranja v partnerskih državah EU. Države z nizkimi in srednje visokimi dohodki se srečujejo z velikimi naložbenimi potrebami za financiranje trajnostnega razvoja 63 . Pospeševanje zasebnih kapitalskih tokov v naše partnerske države bo ključnega pomena za skupno uresničevanje naše svetovne agende za trajnostni razvoj. Vendar bo za to potrebna namenska podpora. Komisija bo podprla prizadevanja za nagdradnjo finančnih instrumentov, povezanih s trajnostnostjo, v naših partnerskih državah in pripomogla k boljši obnovi na svetovni ravni, zlasti prek „Globalne Evrope“ – Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) in instrumenta za predpristopno pomoč (IPA).

Sklepna ugotovitev – Izvajanje in pot naprej

Komisija je na podlagi akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti iz leta 2018 sprejela ukrepe brez primere, da bi postavila temelje za trajnostno financiranje. Ta ambiciozni okvir je treba dokončati in utrditi, da bomo lahko zadovoljili obsežne potrebe prehoda po naložbah, zagotovili pravičnost prehoda in se prilagodili globalnemu kontekstu. Ta strategija obravnava te izzive ter zagotavlja izvedljivost in skladnost okvira.

Ta strategija določa, kako se cilji evropskega zelenega dogovora kažejo v celotnem finančnem sistemu, in zagotavlja, da lahko akterji v vseh gospodarskih sektorjih financirajo svoj prehod ne glede na svoj izhodiščni položaj. Te politike dopolnjujejo ključne spremembe podnebnih in okoljskih politik, določenih v evropskem zelenem dogovoru. Strategija temelji na sodelovanju in partnerstvih Komisije z zunanjimi zasebnimi in javnimi pobudami, da se spodbudi vodilna vloga v finančnem sektorju pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja EU. Komisija bo poročala o izvajanju te strategije do konca leta 2023 in bo aktivno podpirala države članice pri njihovih prizadevanjih.

Komisija poziva vse ustrezne deležnike, od centralnih bank in nadzornikov do držav članic, državljanov, lokalnih organov ter finančnih in nefinančnih podjetij, naj ukrepajo na svojih področjih in čim bolj povečajo učinek te strategije.

(1)

 Agenda EU za trajnostno financiranje prispeva tudi k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti k cilju 10.5: „Izboljšati ureditev in nadzor svetovnih finančnih trgov in ustanov ter okrepiti izvajanje ustreznih predpisov“.

(2)

 Sporočilo Komisije z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019).

(3)

Glej sporočilo z naslovom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov“ (SWD(2020) 176 final z dne 17. septembra 2020). Poleg tega so nujne naložbe za zagotovitev preusposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja ter podporo prehajanju na trgu dela, da se dosežejo energetski in podnebni cilji. Glej npr. analizo v pregledu razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi (ESDE) za leto 2020 .

(4)

„Trajnostno financiranje“ se na splošno nanaša na postopek upoštevanja podnebnih, okoljskih in socialnih vidikov pri odločanju o naložbah, kar vodi do povečanja naložb v dolgoročne in trajnostne dejavnosti.

(5)

Glej namensko spletišče instrumenta NextGenerationEU.

(6)

Skupina Evropske investicijske banke, Časovni načrt podnebne banke za obdobje 2021–2025, november 2020, na voljo tukaj .

(7)

Dokazi kažejo, da kapitalski trgi, kot so trgi zelenih obveznic ali trgi lastniških vrednostnih papirjev, učinkovito pospešujejo financiranje prehoda. Glej na primer Ralph De Haas in Alexander Popov, „Finance and decarbonisation: why equity markets do it better“ (Finance in razogljičenje: zakaj so kapitalski trgi uspešnejši) Research Bulletin, št. 64, 27. 11. 2019, na voljo tukaj .

(8)

 Glej sporočilo Komisije z naslovom „Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti“ (COM(2018) 97 final z dne 8. marca 2018).

(9)

Za podrobnosti o izvajanju akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti iz leta 2018 glej delovni dokument služb Komisije, priložen strategiji, SWD(180) final z dne 6. julija 2021.

(10)

 Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020).

(11)

Uporaba trženja za prikazovanje, da so proizvodi, dejavnosti ali usmeritve organizacije okolju prijazni, kadar to niso.

(12)

Delegirana uredba Komisije o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja, ki je bila sprejeta 6. julija 2021 in bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(13)

Predlog direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES ter Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (COM(2021) 189 final z dne 21. aprila 2021).

(14)

Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(15)

 Glej opombo 10.

(16)

 Dokler se ne doseže dogovor o direktivi o poročanju podjetij glede trajnostnosti, se ta obveznost nanaša na podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a direktive o nefinančnem poročanju (Direktiva 2014/95 z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin).

(17)

 Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L 87, 31.3.2017, str. 1); Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2359 z dne 21. septembra 2017 o dopolnitvi Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami po informacijah in pravil poslovanja, ki veljajo za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov (UL L 341, 20.12.2017, str. 8).

(18)

 Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti (UL L 317, 9.12.2019, str. 17). Več informacij je na voljo tukaj .

(19)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah, COM(2021) 391 final z dne 6. julija 2021.

(20)

 Več podrobnosti o vprašalniku in povzetek odgovorov v okviru tega posvetovanja z deležniki so na voljo tukaj .

(21)

Več informacij je na voljo tukaj .

(22)

Komisija bo kmalu predstavila sveženj „Pripravljeni na 55“, katerega namen je posodobiti podnebno in energetsko zakonodajo EU do leta 2030, da bo odražala cilj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij, ki ga je EU določila do leta 2030.

(23)

  Glej poročilo platforme za trajnostno financiranje z naslovom „Transition Finance Report“ (Poročilo o financiranju prehoda) iz marca 2021, na voljo tukaj . Strokovnjaki platforme so v svojem poročilu o financiranju prehoda podali prva priporočila, kako spodbuditi financiranje prehoda po vsem gospodarstvu.

(24)

 Cilj tega predloga bi bil opredeliti časovne okvire in vmesne korake za navedene gospodarske dejavnosti, med drugim za obstoječe naložbe, ki prispevajo k procesu prehoda na način, ki je skladen z evropskim zelenim dogovorom, in na podlagi sklepnih ugotovitev Evropskega sveta z 11. in 12. decembra 2020, ki priznavajo vlogo prehodnih tehnologij, kot je zemeljski plin.

(25)

 Poročilo se zahteva v skladu s členom 26(2) uredbe o taksonomiji.

(26)

 Ta postopek temelji na neodvisnem in znanstvenem tehničnem poročilu, ki ga je marca 2021 objavilo Skupno raziskovalno središče, služba Evropske komisije za znanost in znanje, ter poročilih skupine strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe Euratom in Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja; več informacij je na voljo na spletnem mestu Komisije.

(27)

V členu 9 uredbe o taksonomiji EU je navedenih naslednjih šest okoljskih ciljev: (a) blažitev podnebnih sprememb, (b) prilagajanje podnebnim spremembam, (c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov, (d) prehod na krožno gospodarstvo, (e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter (f) varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

(28)

Združenje mednarodnih kapitalskih trgov (ICMA) opredeljuje obveznice, povezane s trajnostnostjo, kot „katero koli vrsto obvezniškega instrumenta, katerega finančne in/ali strukturne značilnosti se lahko razlikujejo glede na to, ali izdajatelj doseže vnaprej določene cilje trajnostnega razvoja / okoljske, socialne in upravljavske cilje (ESG)“. Ta pristop je v nasprotju s pristopom „uporabe prihodka“.

(29)

 Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(30)

Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

(31)

 Strokovna skupina deležnikov Komisije za MSP poudarja, da je treba sodelovati z malimi podjetji, jih podpirati pri izpolnjevanju zahtev glede poročanja o trajnostnosti in povečati njihovo prepoznavnost pri vlagateljih, hkrati pa zagotoviti sorazmernost pri njihovih prizadevanjih v zvezi z razkritjem.

(32)

Komisija bo to podporo zagotovila z Instrumentom za tehnično podporo iz Uredbe (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021).

(33)

Glej namenski spletni mesti programa InvestEU in Evropske podjetniške mreže (Enterprise Europe Network) . Komisija je začela izvajati tudi več pobud, namenjenih zmanjšanju tveganja specifičnih naložb, npr. projekt zmanjševanja tveganj, ki se izvaja skupaj s skupino finančnih institucij za energijsko učinkovitost za projekte energijske učinkovitosti.

(34)

Odločitve v zvezi z razvojem informacijske tehnologije in oddajo javnih naročil bo moral predhodno odobriti Odbor Evropske komisije za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost.

(35)

 Opazovalnica in forum EU za blokovne verige namerava do sredine leta 2021 objaviti študijo o porabi energije različnih mehanizmov veriženja blokov.

(36)

Sporočilo Komisije z naslovom „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“ (COM(2021) 118 final z dne 9. marca 2021).

(37)

 Sporočilo Komisije z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ (COM(2021) 82 final z dne 24. februarja 2021).

(38)

 Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, Pilotna preglednica o vrzeli v zavarovalnih kritjih za naravne katastrofe, december 2020; več informacij je na voljo tukaj .

(39)

Glej končno poročilo , vključno z osnutkom regulativnih tehničnih standardov, o vsebini, metodologijah in predstavitvi razkritij v skladu z uredbo EU o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev.

(40)

 Platforma za trajnostno financiranje bo zagotovila nasvete o razširitvi okvira taksonomije EU na socialno taksonomijo oktobra 2021, pri čemer bo upoštevala socialne cilje in vidike upravljanja.

(41)

„Green Budgeting Practices in the EU: A First Review“ (Prakse zelenega oblikovanja proračuna v EU: prvi pregled), dokument za razpravo ECFIN št. 140 z dne 21. maja 2021, na voljo tukaj .

(42)

Glej publikacije mreže centralnih bank in finančnih nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS).

(43)

Podnebne spremembe in izgube biotske raznovrstnosti so tudi medsebojno povezane, glej „Workshop Report on Biodiversity and Climate Change“ (Poročilo z delavnice o biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah), ki sta ga Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) in Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) objavila 10. junija 2021, na voljo tukaj .

(44)

 Bonitetne agencije v svoja mnenja in metodologije vključujejo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, za katere menijo, da so pomembni za boniteto finančnih instrumentov ali podjetij. Bonitetne ocene ali obeti glede bonitetnih ocen so mnenja o verjetnem kratkoročnem ali srednjeročnem gibanju bonitetne ocene ali obeh, pri čemer njihov cilj ni celovita ocena okoljskih, socialnih in upravljavskih učinkov.

(45)

 BlackRock in Financial Markets Advisory (FMA), vmesna študija z naslovom „Development of tools and mechanisms for the integration of environmental, social and governance (ESG) factors into the EU banking prudential framework and into banks' business strategies and investment policies“ (Razvoj orodij in mehanizmov za vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov (ESG) v bančni bonitetni okvir EU ter poslovne strategije in naložbene politike bank), december 2020, na voljo tukaj . Poleg tega „banke menijo, da je kar 90 % prijavljenih praks le delno usklajenih s pričakovanji nadzornih organov ECB glede podnebnih in okoljskih tveganj ali pa z njimi sploh niso usklajene“; Osrednji govor Franka Eldersona, člana izvršnega odbora ECB, na skupni konferenci ECB–EBRD o nadzoru nastajajočih podnebnih tveganj in posledicah za finančne institucije z dne 16. junija 2021.

(46)

Uredba o kapitalskih zahtevah (CRR) in direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD), in sicer Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 in Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013).

(47)

 Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II).

(48)

Glej poročilo z naslovom „Climate-related risk and financial stability“ (Poročilo o podnebnih tveganjih in finančni stabilnosti) projektne skupine ECB/ESRB za spremljanje podnebnih tveganj, 2021.

(49)

Nadzorniki so začeli razvijati okvire za stresne teste podnebja. ECB na primer izvaja stresni test podnebja za celotno gospodarstvo, da bi ocenila izpostavljenost bank euroobmočja prihodnjim podnebnim tveganjem z analizo odpornosti njihovih nasprotnih strank v različnih podnebnih scenarijih.

(50)

Glej seznam delegiranih aktov o spremembah tukaj .

(51)

Fiduciarne obveznosti zagotavljajo, da tisti, ki upravljajo z denarjem drugih ljudi, ravnajo v interesu svojih upravičencev in ne služijo svojim interesom. Odločitve upraviteljev se prenašajo naprej po naložbeni verigi, kar vpliva na postopke odločanja, lastniške prakse in navsezadnje na način upravljanja podjetij.

(52)

Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev (UL L 132, 20.5.2017).

(53)

Te zahteve glede poročanja bi veljale za vsa velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, razen za mikropodjetja.

(54)

 Evropska komisija in Environmental Resources Management (ERM), „Study on sustainability-related ratings, data and research“ (Študija o ocenah, podatkih in raziskavah, povezanih s trajnostnostjo), 6. januar 2021, na voljo tukaj .

(55)

Zahteve po razkritju informacij v skladu z uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR), uredba o taksonomiji EU in zahteve za poročanje o trajnostnosti v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD), ki bodo dopolnjene s predlagano direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti, ki jo trenutno obravnavata sozakonodajalca EU.

(56)

Glej na primer „Preglednico za povečanje zelenega financiranja“, ki jo je Mreža za ozelenitev finančnega sistema (NGFS) objavila marca 2021 in s katero je bil vzpostavljen sklop kazalnikov, ki omogočajo spremljanje stopnje napredka pri ozelenitvi finančnega sistema.

(57)

 Na primer G20 in G7, odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor, mreža za ozelenitev finančnega sistema, koalicija finančnih ministrov za podnebne ukrepe.

(58)

Izjava z vrha EU–ZDA, „Towards a renewed Transatlantic partnership“ (Obnovljenemu čezatlantskemu partnerstvu naproti), 15. junij 2021, odst. 10.

(59)

Članice zavezništva na področju pobud za globalno poročanje o trajnostnosti, vključno z organizacijo Global Reporting Initiative in fundacijo Value Reporting.

(60)

Podrobnosti o IPSF, njenih ciljih, članstvu in delovnem načrtu so na voljo v dokumentu SWD(2021) 180 final z dne 6. julija 2021.

(61)

IPSF bo jeseni 2021 predložila (i) poročilo o skupni taksonomiji z navedbo skupnih značilnosti obstoječih taksonomij, ki so jih razvili javni organi, (ii) poročilo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, ki naj bi zagotovilo celovito in celostno primerjavo zahtev po razkritju za podjetja, upravitelje premoženja in institucionalne vlagatelje, ter (iii) svoje letno poročilo.

(62)

Člani predstavljajo 55 % emisij toplogrednih plinov, 50 % svetovnega prebivalstva in 55 % svetovnega BDP; več informacij o članstvu v IPSF je na voljo tukaj .

(63)

Po ocenah OECD se je letna finančna vrzel za cilje trajnostnega razvoja v državah v razvoju leta 2020 izjemno povečala zaradi COVID-19, in sicer je z 2,1 bilijona EUR narasla na 3,6 bilijona EUR (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, „Global Outlook on Financing for Sustainable Development 2021“ (Svetovni pogled na financiranje trajnostnega razvoja v letu 2021), 2020, na voljo tukaj ).

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 6.7.2021

COM(2021) 390 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo

{SWD(2021) 180 final}

Podrobni ukrepi in glosar

Financiranje prehoda realnega sektorja na trajnostnost

Ukrep 1: Komisija bo razvila celovitejši okvir in pomagala financirati vmesne korake pri prehodu na trajnostnost.

1(a): Komisija bo razmislila o zakonodajnem predlogu za podporo financiranju nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

·Komisija bo razmislila o zakonodajnem predlogu za podporo financiranju nekaterih gospodarskih dejavnosti, predvsem v energetskem sektorju, vključno s plinom, ki prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na način, ki podpira prehod na podnebno nevtralnost tekom tega desetletja 1 .

1(b): Komisija bo proučila možnosti za razširitev okvira taksonomije EU, da se priznajo prizadevanja za prehod.

·Komisija bo proučila možnosti za razširitev okvira taksonomije EU, da bi lahko opredelili gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo na vmesni ravni, z namenom povečati preglednost in mobilizirati financiranje za dejavnosti, ki so na zanesljivi poti k trajnostnosti. ·Komisija bo do konca leta 2021 objavila poročilo, v katerem bo opisala določbe, ki bi bile potrebne za pokrivanje gospodarskih dejavnosti, ki nimajo pomembnega učinka na okoljsko trajnostnost, in gospodarskih dejavnosti, ki bistveno škodijo okoljski trajnostnosti.

1(c): Komisija bo dodala tehnična merila za pregled za trajnostne dejavnosti, ki še niso zajete v prvem delegiranem aktu o taksonomiji EU na področju podnebja.

·Komisija bo v skladu z zahtevami iz uredbe o taksonomiji sprejela dopolnilni delegirani akt o taksonomiji na področju podnebja, ki bo zajemal dejavnosti, ki jih prvi delegirani akt o taksonomiji EU na področju podnebja še ne zajema, kot so kmetijstvo in nekateri energetski sektorji. Delegirani akt bo zajemal tudi dejavnosti na področju jedrske energije, ob upoštevanju in v skladu s posebnim postopkom strokovnega pregleda, ki ga je Komisija določila v ta namen. Komisija bo ta dopolnilni delegirani akt sprejela čim prej po koncu posebnega postopka pregleda poleti 2021. Ta dopolnilni delegirani akt bo zajemal tudi zemeljski plin in povezane tehnologije kot prehodne dejavnosti, če bodo v mejah člena 10(2) uredbe o taksonomiji EU. V tem okviru bo obravnavana utemeljenost samoderogacijske klavzule za prehodne dejavnosti.

1(d): Komisija bo sprejela še en delegirani akt o taksonomiji, ki bo vključeval preostale štiri okoljske cilje.

·Komisija bo v prvi polovici leta 2020 v skladu z uredbo o taksonomiji sprejela še en delegirani akt o taksonomiji, ki bo vključeval preostale štiri okoljske cilje (tj. vodo, biotsko raznovrstnost, preprečevanje onesnaževanja in krožno gospodarstvo). ·Komisija bo hkrati sprejela tehnična merila za pregled za nadaljnje dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim ciljem (npr. nadaljnje proizvodne in prevozne dejavnosti).

1(e): Komisija bo razširila standarde in oznake za trajnostno financiranje, s katerimi se podpirajo financiranje prehoda na trajnostnost in postopna prizadevanja za prehod.

Standardi in oznake za finančne instrumente

·V sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi in platformo za trajnostno financiranje: osi bo Komisija prizadevala za vzpostavitev nadaljnjih oznak za obveznice, kot so obveznice, povezane s prehodom ali trajnostnostjo, do leta 2022; obo Komisija do leta 2023 ocenila potrebe in prednosti splošnega okvira za oznake za finančne instrumente, s katerimi se financira prehod gospodarstva.

Oznake za finančne produkte in referenčne vrednosti

·Kot se zahteva v uredbi o referenčnih vrednostih, bo Komisija ocenila možnost priprave referenčne vrednosti ESG, pri čemer bo upoštevala spreminjajočo se naravo kazalnikov trajnostnosti in metode, uporabljene za njihovo merjenje. Ocena Komisije bo podprta s študijo, v kateri se bodo preučile obstoječe referenčne vrednosti, dobre prakse in pomanjkljivosti, povezane z ESG, ter minimalni standardi za referenčno vrednost EU ESG. ·Poleg tega bo Komisija do 31. decembra 2022 pregledala minimalne standarde v zvezi z referenčnimi vrednostmi EU za podnebni prehod in referenčnimi vrednostmi, usklajenimi s Pariškim sporazumom, za zagotovitev, da je izbor osnovnih sredstev v skladu s taksonomijo EU. ·Komisija bo predlagala minimalna merila trajnostnosti ali kombinacijo meril za finančne produkte, zajete s členom 8 uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, da bi se zagotovila minimalna trajnostnost takih produktov za nadaljnjo krepitev usklajene uporabe Uredbe in spodbujanje prizadevanj za prehod.

Razkritja prospekta

·Komisija bo tekom leta 2022 v okviru uredbe o prospektu uvedla ciljno usmerjena razkritja prospekta za zelene, socialne in trajnostne vrednostne papirje, da bi povečala primerljivost, preglednost in usklajenost informacij, predloženih za take instrumente, ter pomagala v boju proti lažnemu zelenemu oglaševanju.

Prehod na bolj vključujoč okvir za trajnostno financiranje

Ukrep 2: Komisija si bo prizadevala za vključujoč okvir za trajnostno financiranje za vse.

2(a): Komisija si bo prizadevala, da bi male vlagatelje in MSP opolnomočila za dostop do možnosti trajnostnega financiranja.

Zelena posojila in hipotekarni krediti

·Komisija bo Evropski bančni organ (EBA) zaprosila, naj do drugega četrtletja leta 2022 izda mnenje o opredelitvi in morebitnih podpornih orodjih za zelena posojila prebivalstvu in zelene hipotekarne kredite. ·V okviru pregleda direktive o stanovanjskih kreditih bo Komisija preučila načine, kako podpreti uvajanje hipotekarnega financiranja energijske učinkovitosti do konca leta 2022. ·Komisija bo začela vseevropsko informacijsko kampanjo, namenjeno podjetjem in gospodinjstvom, o značilnostih in koristih takih posojil. ·Komisija bo s svojim Instrumentom za tehnično podporo 2 pomagala državam članicam razviti krepitev zmogljivosti in tehnično svetovanje za podporo pri pripravi projektov, na primer svetovanje o tehničnih rešitvah in rešitvah financiranja, tudi z zelenimi posojilnimi produkti.

Finančna pismenost in svetovalci za naložbe

·Komisija bo v skladu z akcijskim načrtom za unijo kapitalskih trgov razmislila o sprejetju ukrepov za okrepitev strokovnega znanja in usposobljenosti finančnih svetovalcev na področju trajnostnosti, kar bo predmet nadaljnje ocene. ·Komisija bo od konca leta 2021 vključevala vidike trajnostnega financiranja v razvoj prihodnjega skupnega okvira finančnih kompetenc EU/OECD-INFE za posameznike, začenši z odraslimi.

Orodja in svetovalne storitve za podjetja, zlasti MSP in izvoznike

·Komisija bo državam članicam ponujala tehnično podporo, da bodo MSP zagotovile dostop do svetovalnih storitev na področju trajnostnosti po vsej EU in do trajnostnega financiranja z nizkim upravnim bremenom od leta 2023 3 . Ta podpora bo pripomogla k izboljšanju krepitve zmogljivosti za trajnostnost, prilagojene posebnim potrebam MSP v okviru njihovih pristojnosti, med drugim za namene poročanja o taksonomiji EU. ·Da bi Komisija olajšala uporabnost in izvajanje okvirov za razkritja, povezana s trajnostnostjo, med drugim za manjša podjetja, je pred kratkim objavila kompas za taksonomijo EU 4 . To digitalno orodje pomaga uporabnikom razumeti in oceniti potencialno kritje in usklajenost ter lajša vključevanje meril taksonomije EU v poslovne podatkovne zbirke in sisteme poročanja. ·Kar zadeva javne izvozne kredite, bo Komisija poleg ukinitve podpore za sektor elektrarn na premog 5 predlagala pregled Sporazuma OECD, da bi se povečal pozitiven učinek spodbud, dodeljenih podnebju prijaznim projektom (to vključuje oceno uporabnosti načel taksonomije EU za trajnostne dejavnosti v ta namen).

2(b): Komisija bo proučila, kako izkoristiti priložnosti, ki jih digitalne tehnologije ponujajo za trajnostno financiranje.

·Komisija bo podatke, povezane s trajnostnim financiranjem, vključila v podatkovne prostore v okviru evropske strategije za podatke in skupaj s platformo EU za digitalne finance razmislila o morebitnih dodatnih ukrepih za omogočanje in spodbujanje inovativnih rešitev z uporabo digitalnih tehnologij za podpiranje MSP in malih vlagateljev. ·Komisija spodbuja razvoj podatkovnih centrov z nizkimi ali ničelnimi emisijami in tehnologij razpršene evidence, vključno s kriptosredstvi, in naložbe vanje ter bo do leta 2023 proučila, ali bi bilo treba taksonomijo EU razširiti na nadaljnje podporne dejavnosti.

2(c): Komisija si bo poleg zmanjšanja podnebnih in okoljskih tveganj prizadevala za večjo zaščito pred njimi s povečanjem zavarovalnega kritja.

·Komisija bo EIOPA zaprosila, naj nadaljuje razvoj preglednice naravnih nesreč do sredine leta 2022, in bo proučila uporabo preglednice za diagnostično oceno po državah članicah. ·Komisija bo ob podpori zavarovalne industrije, nacionalnih in lokalnih organov ter drugih deležnikov do leta 2022 začela dialog o odpornosti proti podnebnim spremembam, da bi se izmenjale dobre prakse ter opredelili načini za odpravo vrzeli na področju varstva podnebja in povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam bodisi s priporočili bodisi s prostovoljnimi zavezami. ·Komisija bo EIOPA pozvala, naj nadaljuje z opredeljevanjem dobrih praks zavarovalnega sektorja v širšem kontekstu zagotavljanja produktov (vključno z oblikovanjem cen in prevzemi v zavarovanje) ali storitev za obvladovanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, s strani strank. EIOPA bi moral nameniti posebno pozornost inovativnim rešitvam in njihovim potencialnim tveganjem ali njihovim možnostim za širšo uporabo. ·Komisija bo na podlagi prizadevanj EIOPA proučila, ali bi bilo mogoče z zakonodajnimi ali nezakonodajnimi ukrepi v zvezi z bonitetnimi ali drugimi pravili olajšati uvajanje opredeljenih dobrih praks.

2(d): Komisija bo podprla verodostojne socialne naložbe.

·Komisija bo pred decembrom 2022 z evropskimi nadzornimi organi sodelovala pri pregledu regulativnih tehničnih standardov v okviru uredbe o razkritju trajnostnega financiranja v sektorju finančnih storitev, da bi pojasnila kazalnike za glavne škodljive učinke, povezane s podnebjem in okoljem, ter glavne škodljive učinke na področju socialnih in kadrovskih zadev, spoštovanja človekovih pravic, boja proti korupciji in boja proti podkupovanju. ·Komisija bo do konca leta 2021 objavila poročilo o socialni taksonomiji, kot se zahteva z uredbo o taksonomiji. ·Komisija bo v letu 2021 predlagala pobudo za trajnostno upravljanje podjetij.

2(e): Komisija si bo prizadevala za mehanizme zelenega oblikovanja proračuna in delitve tveganja.

·Komisija bo okrepila metodologije spremljanja porabe za podnebje in biotsko raznovrstnost ter podprla države članice, ki želijo nacionalni proračun preusmeriti v zelene prednostne naloge. ·Komisija bo pred konferenco COP26 organizirala prvo letno zasedanje o trajnostnih naložbah.

Izboljšanje odpornosti finančnega sektorja in njegovega prispevka k trajnostnosti: vidik dvojne pomembnosti

Ukrep 3: Komisija bo za povečanje ekonomske in finančne odpornosti na tveganja glede trajnostnosti sprejela nadaljnje ukrepe v zvezi z računovodenjem, bonitetnimi ocenami ter mikrobonitetno in makrobonitetno regulacijo.

3(a): Komisija si bo prizadevala za standarde računovodskega poročanja, ki ustrezno odražajo standarde za tveganja glede trajnostnosti, in spodbujala računovodenje naravnega kapitala.

·Komisija bo v sodelovanju z EFRAG, ESMA in IASB proučila, kako lahko standardi računovodskega poročanja najbolje zajamejo ustrezna tveganja glede trajnostnosti. ·Da bi Komisija spodbudila razvoj standardov za ocenjevanje naravnega kapitala v EU in po svetu, tudi krepi sodelovanje z industrijo na področju računovodenja biotske raznovrstnosti in naravnega kapitala.

3(b): Komisija bo sprejela ukrepe za zagotovitev, da so ustrezna tveganja ESG sistematično in pregledno vključena v bonitetne ocene in obete bonitetnih ocen.

·Komisija poziva ESMA, naj posreduje: odo tretjega četrtletja leta 2021 oceno o izvajanju posodobljenih smernic za izboljšanje razkritja informacij o tem, kako se dejavniki ESG upoštevajo v bonitetnih ocenah in obetih bonitetnih ocen; onajpozneje do drugega četrtletja leta 2022 ugotovitve o tem, kako bonitetne agencije vključujejo dejavnike ESG v svoje metodologije. ·Komisija bo na podlagi ugotovitev ESMA in rezultatov ocene učinka do prvega četrtletja leta 2023 sprejela ukrepe za zagotovitev sistematičnega vključevanja ustreznih tveganj ESG v bonitetne ocene ter izboljšanje preglednosti vključevanja tveganj ESG s strani bonitetnih agencij v bonitetne ocene in obete glede bonitetnih ocen.

3(c): Komisija bo predlagala spremembe CRR/CRD za zagotovitev, da so dejavniki ESG dosledno vključeni v sisteme bank za obvladovanje tveganja.

Obvladovanje tveganja in nadzorna pooblastila

·Komisija bo v prihodnjem pregledu CRR/CRD predlagala zavezujoče zahteve in pooblastila za Evropski bančni organ za vključitev tveganj ESG v pravila o obvladovanju tveganja za banke ter od nadzornikov zahtevala, naj zagotovijo, da banke ustrezno obvladujejo tveganja ESG, tako da se upoštevajo različne vrste tveganj glede trajnostnosti (okoljska, socialna in upravljavska). To bo zajemalo izboljšave in uvedbo novega pooblastila za EBA, v okviru katerega bo izdajal smernice glede opredelitve, merjenja, obvladovanja in spremljanja tveganj ESG s strani bank. ·Komisija bo predlagala, da se nadzorne organe izrecno pooblasti za vključitev tveganj ESG v proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). ·Banke bodo morale opraviti tudi notranje stresne teste, da bi preverile svojo odpornost na tveganja zaradi podnebnih sprememb in njihove dolgoročne negativne učinke. Komisija bo pooblastila EBA za izdajo smernic v zvezi s tem.

Razlikovanje tveganj in kapitalske zahteve

·Komisija bo predlagala, naj se prizna, da se z ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti hipotekarnega zavarovanja nedvoumno povečuje vrednost nepremičnin. ·Komisija bo predlagala, naj se pooblastilo EBA za oceno, ali bi bila upravičena posebna bonitetna obravnava izpostavljenosti v zvezi s sredstvi in dejavnostmi, ki so bistveno povezane z okoljskimi in/ali socialnimi cilji, prenese v leto 2023.

Razkritje in poročanje

·Komisija bo ocenila, ali bi morale biti informacije o trajnostnih dejavnostih finančnih institucij in njihovi izpostavljenosti tveganjem ESG vključene v bonitetno poročanje. ·Komisija bo zahteve po razkritju v zvezi z okoljskimi tveganji razširila na širši nabor bank v skladu s sorazmernim pristopom, da bi se preprečilo neupravičeno breme za majhne banke.

3(d): Komisija bo v prihodnjem pregledu direktive Solventnost II (2021) predlagala spremembe, da bi se tveganja glede trajnostnosti dosledno vključila v bonitetni okvir za zavarovatelje.

Obvladovanje tveganja

·Da bi se izboljšalo obvladovanje tveganj glede trajnostnosti v zavarovalnem sektorju, bodo morali zavarovatelji izvesti analizo „scenarijev podnebnih sprememb“ za bonitetne namene.

Razlikovanje tveganj in kapitalske zahteve

·Komisija bo v prihodnjem pregledu direktive Solventnost II predlagala, naj se na EBA prenese pooblastilo, da do leta 2023 prouči, ali bi bila upravičena posebna bonitetna obravnava izpostavljenosti v zvezi s sredstvi in dejavnostmi, ki so bistveno povezane z okoljskimi in/ali socialnimi cilji. ·Poleg tega bo Komisija predlagala, da se EIOPA pooblasti za oceno učinkovitosti trenutnega bonitetnega režima, zlasti v zvezi z naložbenimi strukturami in posledičnim vplivom na stroške kapitala podjetij, ki delujejo v sektorjih z različno ogljično intenzivnostjo. ·Komisija bo na podlagi prizadevanj EIOPA proučila, ali je treba spremeniti delegirane akte direktive Solventnost II.

3(e): Komisija bo okrepila prizadevanja za spremljanje in obravnavo morebitnih sistemskih tveganj, ki izhajajo iz izzivov na področju trajnostnosti, da bi se ohranila dolgoročna finančna stabilnost in omejilo sistemsko tveganje.

Spremljanje tveganj za finančno stabilnost

·Komisija bo v tesnem sodelovanju z ESRB, ECB, ESA, EEA in ustreznimi nacionalnimi organi sistematično spremljala tveganja za finančno stabilnost, povezana s podnebjem, ob upoštevanju razpoložljivosti podatkov in metodologij, ter razširila to spremljanje še na druga okoljska tveganja. ·Komisija bo do konca leta 2023 predložila poročilo o teh tveganjih za finančno stabilnost in njihovem verjetnem razvoju, po potrebi s predlogi za nadaljnje strateške ukrepe. ·Komisija bo do leta 2022 pripravila poročilo, v katerem bo predstavila metodološki okvir in ocenila morebitna finančna tveganja, povezana z izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistema na mikro- in makroravni, ter preučila spremembe politike trajnostnega financiranja, ki bi bile morebiti potrebne.

Nadzorniški stresni testi

·Komisija bo pooblastila evropske nadzorne organe in pozvala ECB, naj opravlja redne stresne teste podnebnih sprememb ali analize scenarijev z uporabo pristopa od spodaj navzgor oziroma od zgoraj navzdol. ·Poleg tega bo Komisija v okviru enkratne naloge pooblastila evropske nadzorne organe in pozvala ECB, da v celotnem finančnem sektorju od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol opravi usklajen stresni test podnebnih sprememb na ravni EU, da bi se ocenila odpornost finančnega sektorja v skladu s svežnjem Pripravljeni na 55. Leto, obseg in sektorsko specifične vidike te naloge bodo določili evropski nadzorni organi in ECB. ·Komisija bo evropske nadzorne organe pooblastila za nadaljnji razvoj metod, parametrov in scenarijev za stresni test podnebja od spodaj navzgor, ki jih bodo nadzorniki in nadzorovani subjekti uporabljali v svojih specifičnih sektorjih, in pozvala ECB, naj nadalje razvije metode, parametre in scenarije za stresne teste podnebja od zgoraj navzdol, ob podpori ESRB, hkrati pa se opre na tekoče delo NGFS. To vključuje širšo souporabo te prakse, da se zagotovi hitro medsebojno učenje med nadzorniki in finančnimi institucijami. ·Komisija bo analizirala, kako se lahko tveganja, ugotovljena s stresnimi testi ali analizo scenarijev, vključijo v mikro- in makrobonitetno ureditev in nadzor.

Makrobonitetna orodja

·Komisija bo s prispevki ESRB, ECB in EBA ocenila, ali je trenutni nabor makrobonitetnih orodij primeren za obvladovanje tveganj za finančno stabilnost, povezanih s podnebnimi spremembami, in proučila zakonodajni predlog v okviru prihodnjega pregleda bančnega makrobonitetnega okvira. ·Srednjeročno namerava Komisija razširiti vidike sistemskega tveganja na finančna tveganja, povezana z okoljem, vključiti nebančne finančne posrednike in oceniti obravnavo sredstev, kadar okoljske izpostavljenosti niso znane.

Ukrep 4: Komisija si bo prizadevala za izboljšanje prispevka finančnega sektorja k ciljem trajnostnega razvoja.

4(a): Komisija bo okrepila na znanosti temelječe določanje ciljev, razkritje in spremljanje zavez finančnega sektorja.

Razkritje in poročanje

·S predlogom direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti in priloženim standardom, ki ga bo razvila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG), bi se od finančnih institucij, vključno z bankami, vlagatelji in zavarovatelji, zahtevalo, da razkrijejo svoje načrte za prehod in razogljičenje ter navedejo, kako nameravajo zmanjšati svoj okoljski odtis. ·Komisija si bo na podlagi regulativnega tehničnega standarda iz uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev prizadevala okrepiti razkritje in učinkovitost ukrepov razogljičenja, ki jih sprejmejo udeleženci na finančnem trgu, za vse finančne produkte.

Zaveze za trajnostnost   ·V zvezi s tem so kot prvi korak pohvalne tudi prostovoljne zaveze finančnih institucij po vsem svetu, da bodo sprejele znanstveno utemeljene strateške cilje na področju podnebja in trajnostnosti. Pred sprejetjem morebitnih nadaljnjih strateških ukrepov na tem področju bo Komisija proučila, v kolikšni meri bi se lahko z več smernicami zagotovila verodostojnost takih prostovoljnih zavez, in spremljala napredek v EU skozi čas. Na tej stopnji bi lahko finančne institucije uporabljale taksonomijo EU in druga orodja za trajnostno financiranje, da bi napredovale pri doseganju svojih načrtov na ravni subjekta in portfelja.

4(b): Komisija bo pojasnila fiduciarne obveznosti in pravila upravljanja za vlagatelje, da bi se upošteval prispevek finančnega sektorja k ciljem zelenega dogovora.

Fiduciarne obveznosti

·Komisija bo pred pregledom direktive IORP II EIOPA zaprosila za analizo pokojninskega okvira, zlasti naj: ooceni morebitno potrebo po razširitvi koncepta „dolgoročne največje koristi članov in upravičencev“ in uvede koncept dvojne pomembnosti, pri tem pa upošteva preference članov in upravičencev glede trajnostnosti ter širše socialne in okoljske cilje, ter ooceni, ali bi bilo treba razjasniti preudarnostno pravilo in/ali proučiti morebitne načine, da se zahteva vključitev vplivov na trajnostnost v odločanje o naložbah.  ·Komisija bo v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi in na podlagi sprememb pravil o fiduciarnih dajatvah, uvedenih s svežnjem iz aprila 2021, proučila prednosti nadaljnjih sprememb, da bi se udeležencem na finančnem trgu in svetovalcem omogočilo sistematično proučevanje pozitivnih in negativnih vplivov produktov, o katerih svetujejo, ter njihovih naložbenih odločitev na trajnostnost, med drugim za subjekte KNPVP, MiFID II, UAIS in IDD. Tak pregled bi se razvijal skladno s potencialnim pregledom fiduciarnih obveznosti z IORP II.

Upravljanje in sodelovanje

·Direktiva o pravicah delničarjev (SRD II) zagotavlja minimalno izhodišče za dejavnosti upravljanja, učinkovito upravljanje in dolgoročno odločanje o naložbah. Komisija bo ob upoštevanju pregleda SRD II do leta 2023 proučila, kako se lahko v SRD II bolje upoštevajo preudarki o vplivih in dobre prakse v svetovnem merilu na področju smernic o upravljanju.  ·Komisija bo evropske nadzorne organe in nacionalni regulativni organ pozvala, naj pripravijo nadaljnje smernice za zagotovitev, da usklajeno delovanje ne bo oviralo sodelovanja vlagateljev pri skupnih ciljih trajnostnega razvoja 6 .

4(c): Komisija bo sprejela ukrepe za izboljšanje razpoložljivosti, celovitosti in preglednosti tržnih raziskav in ocen ESG.

·Komisija bo najpozneje do četrtega četrtletja leta 2021 organizirala ciljno usmerjeno javno posvetovanje o delovanju trga za ocene ESG. ·Na podlagi ocene učinka bo Komisija do prvega četrtletja leta 2023 sprejela ukrepe za okrepitev zanesljivosti in primerljivosti ocen ESG. ·Komisija lahko oceni nekatere vidike raziskav ESG, da bi se odločila, ali je ukrepanje potrebno in kateri ukrepi bi lahko bili ustrezni.

Ukrep 5: Komisija si bo prizadevala za spremljanje urejenega prehoda in zagotovitev celovitosti finančnega sistema EU.

5(a): Poleg tega bo Komisija nadzornikom omogočila, da odpravijo lažno zeleno oglaševanje.

·Komisija bo v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi ocenila, ali so nadzorna pooblastila, zmogljivosti in obveznosti pristojnih organov ter izvršilni ukrepi, ki jih ti organi sprejmejo, primerni za učinkovit boj proti lažnemu zelenemu oglaševanju. To vključuje spremljanje tveganj za lažno zeleno oglaševanje, ki ga izvajajo evropski nadzorni organi in pristojni organi. ·V okviru te ocene bodo evropski nadzorni organi pozvani, naj ocenijo, ali je trenutni nabor orodij za nadzor in izvrševanje, ki je pristojnim organom na voljo za spremljanje, preiskovanje in sankcioniranje lažnega zelenega oglaševanja, dovolj učinkovit, dosleden in odvračilen po vsej EU ter ali je primeren za ugotavljanje morebitnih tveganj za lažno zeleno oglaševanje v celotnem življenjskem ciklu produkta, ter o tem poročajo Komisiji. ·Nato bo Komisija proučila, ali so potrebni nadaljnji koraki, da se nadzornikom omogoči zadostna in dosledna raven nadzora in izvrševanja po vsej EU. Komisija bo proučila potrebo po močnejši usklajevalni in zbliževalni vlogi evropskih nadzornih organov ali drugih spremembah zakonodaje EU.

5(b): Komisija bo razvila zanesljiv okvir spremljanja, s katerim bo merila napredek finančnega sistema EU.

·Da bi Komisija ocenila usklajenost finančnega sektorja EU, bo v sodelovanju s platformo za trajnostno financiranje vzpostavila zanesljiv okvir spremljanja in sklop kazalnikov za merjenje kapitalskih tokov v trajnostne naložbe. ·Komisija bo državam članicam pomagala pri oceni naložbene vrzeli in merjenju napredka njihovih finančnih sektorjev pri usklajevanju z našimi podnebnimi in okoljskimi cilji. V ta namen bo Komisija do junija 2023 države članice pozvala, naj pripravijo oceno usklajenosti svojih finančnih trgov s podnebnimi in okoljskimi cilji, ki bo zajemala banke, upravitelje premoženja, pokojninske sklade in zavarovalnice. ·Da bi Komisija izboljšala oceno naložbene vrzeli za izpolnitev naših podnebnih in okoljskih ciljev, bo do prvega četrtletja leta 2023 izvedla podrobno analizo dolgoročnih naložbenih potreb in analizo naložbene vrzeli, pri čemer bo upoštevala nastajajoče zakonodajne predloge in študije prihodnjih naložbenih potreb. ·Na podlagi navedenega bo Komisija do konca leta 2023 predstavila konsolidirano poročilo o stanju prehoda finančnih trgov EU. Poleg tega bo Komisija do konca leta 2023 ocenila učinek agende EU za trajnostno financiranje.

5(c): Komisija bo izboljšala sodelovanje med organi, da bi si prizadevali za skupni pristop k spremljanju urejenega prehoda in usklajenosti finančnega sistema EU s cilji zelenega dogovora.

·Komisija bo do leta 2022 okrepila sodelovanje z ECB, ESRB, evropskimi nadzornimi organi in EEA, da bi se razvila skupna metodološka podlaga ter dosledno in skladno vključeval vidik dvojne pomembnosti v finančni sistem EU. ·To sodelovanje bi moralo pomagati pri opredelitvi vmesnih ciljev za finančni sektor in boljšem razumevanju, ali je tekoči in predvideni napredek zadosten, ter tako vsem ustreznim javnim organom omogočiti sprejemanje bolj sodelovalnih strateških ukrepov, kjer je to potrebno. To bi lahko privedlo do priporočil strateških ukrepov, orodij in metodologij za izvajanje v prihodnost usmerjenih strategij usklajevanja in obravnavo tveganj za finančno stabilnost, ki bi jih uporabili nadzorniki, regulativni organi in subjekti finančnega sektorja v EU.

5(d): Komisija bo okrepila raziskave in prenos znanja na področju trajnostnega financiranja.

·Komisija bo ustanovila forum za raziskave na področju trajnostnega financiranja, da bi okrepila vlogo znanosti in izmenjavo znanja med finančnim sektorjem in raziskovalno skupnostjo. ·Forum za raziskave na področju trajnostnega financiranja bo zadolžen za ozaveščanje o uporabi podatkov o znanosti, raziskavah in inovacijah, povezanih s trajnostnostjo, iz programov EU za financiranje raziskav in inovacij, povečanje zanimanja vlagateljev za raziskave o trajnostnosti ter povečanje izmenjave znanja med raziskovalci in finančno skupnostjo.

Spodbujanje globalnih ambicij

Ukrep 6: Komisija se bo zavezala k visoki ravni ambicij pri razvoju mednarodnih pobud in standardov za trajnostno financiranje, pri čemer bo sprejela koncept dvojne pomembnosti in podpirala partnerske države EU.

6(a): Komisija bo spodbujala ambiciozno soglasje na mednarodnih forumih.

·Na podlagi te strategije bo Komisija določila visoko raven ambicij pri razvoju mednarodnih pobud in standardov za trajnostno financiranje, pri čemer se bo zlasti zavzela za vključitev koncepta dvojne pomembnosti ter sklenitev dogovora o skupnih ciljih in načelih za trajnostne taksonomije. ·Komisija se bo zavzemala za razvoj zanesljivega mednarodnega upravljanja na področju trajnostnega financiranja in predlagala razširitev pooblastil Odbora za finančno stabilnost, da bi se vključil vidik dvojne pomembnosti. ·Komisija poziva vse mednarodne partnerje, naj poglobijo sodelovanje na področju trajnostnega financiranja, zlasti naj zasebnemu sektorju zagotovijo uporabna orodja in metrike, kot so taksonomije.

6(b): Komisija bo predlagala nadgradnjo in poglobitev prizadevanj mednarodne platforme za trajnostno financiranje (IPSF).

·IPSF bo jeseni 2021 objavila: oporočilo o skupni taksonomiji, v katerem bodo navedene skupne značilnosti obstoječih taksonomij, ki so jih razvili javni organi; oporočilo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, da bi se zagotovila celovita primerjava zahtev za podjetja, upravitelje premoženja in institucionalne vlagatelje; osvoje letno poročilo. ·Poleg tega bo IPSF poročala o svojih prizadevanjih za „skupno taksonomijo“ z vključitvijo „novih“ taksonomij, kot jih razvijajo jurisdikcije njenih članic, in o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo. ·Komisija bo IPSF predlagala, naj svoja prizadevanja razširi na nova vprašanja, kot sta biotska raznovrstnost in financiranje prehoda. ·Komisija bo predlagala močnejšo strukturo upravljanja za IPSF. ·Da bi Komisija zagotovila učinek v praksi, bo predlagala vzpostavitev tesnejšega sodelovanja in vzajemnega delovanja med IPSF in zasebnim sektorjem.

6(c): Komisija bo podpirala države z nizkimi in srednje visokimi dohodki pri povečanju njihovega dostopa do trajnostnega financiranja.

·Komisija bo razvila celovito strategijo, da bi prispevala k povečanju trajnostnega financiranja v naših partnerskih državah. V ta namen bo ustanovljena posebna strokovna skupina na visoki ravni (HLEG), da bi opredelila izzive in priložnosti, ki jih trajnostno financiranje pomeni v naših partnerskih državah, ter da bi se Komisiji zagotovila priporočila za pospešitev zasebnih kapitalskih tokov za izvajanje zunanje razsežnosti zelenega dogovora ter zeleno, pravično in odporno okrevanje v naših partnerskih državah. ·Komisija bo podprla tudi prizadevanja za nadgradnjo finančnih instrumentov, povezanih s trajnostnostjo, in pomagala pri boljši obnovi na svetovni ravni, zlasti z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa in njegovim novim Evropskim skladom za trajnostni razvoj (EFSD+) ter instrumentom za predpristopno pomoč (IPA).

Glosar

UAIS	Direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov	KPI	Ključni kazalnik uspešnosti
CRA	Bonitetne agencije	MCD	Direktiva o stanovanjskih kreditih
CRD/CRR	Direktiva/Uredba o kapitalskih zahtevah	MiFID	Direktiva o trgih finančnih instrumentov
CSRD	Direktiva o poročanju podjetij glede trajnostnosti	PNO	Pristojni nacionalni organi
DLT	Tehnologija razpršene evidence	NEPN	Nacionalni energetski in podnebni načrti
EBA	Evropski bančni organ	NFRD	Direktiva o nefinančnem poročanju
ECB	Evropska centralna banka	NGFS	Mreža centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema
EEA	Evropska agencija za okolje	OECD	Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
EFRAG	Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje	PSF	Platforma za trajnostno financiranje
EZD	Evropski zeleni dogovor	R&I	Raziskave in inovacije
EIOPA	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine	RSFS	Prenovljena strategija za trajnostno financiranje
ESA	Evropski nadzorni organi	SFDR	Uredba o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev
ESAP	Evropska enotna vstopna točka za finančne in nefinančne informacije	SFSG	Študijska skupina za trajnostno financiranje
ESG	Okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem	SDG	Cilji trajnostnega razvoja
ESMA	Evropski organ za vrednostne papirje in trge	MSP	Mala in srednja podjetja
ESRB	Evropski odbor za sistemska tveganja	SREP	Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja
EuGB	Evropska zelena obveznica	TCFD	Projektna skupina za finančna razkritja v zvezi s podnebjem
IDD	Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov	KNPVP	Kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje
MSRP	Mednarodni standard računovodskega poročanja	TEG	Tehnična strokovna skupina za trajnostno financiranje
IORP	Institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje
IPSF	Mednarodna platforma za trajnostno financiranje

(1)

Na podlagi nadaljnjih ukrepov, opisanih v sporočilu z naslovom „Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor, COM(2021) 188 final z dne 21. aprila 2021.

(2)

 Komisija bo to podporo zagotovila z Instrumentom za tehnično podporo iz Uredbe (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021).

(3)

 Komisija bo to podporo zagotovila z Instrumentom za tehnično podporo iz Uredbe (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021).

(4)

Glej tukaj .

(5)

Izvozni krediti so finančni instrumenti z državnim jamstvom, ki jih zagotavljajo nacionalne izvozne agencije. Glej Pregled trgovinske politike .

(6)

 Evropski organ za vrednostne papirje in trge, javna izjava z naslovom „Information on shareholder cooperation and acting in concert under the Takeover Bids Directive“ (Informacije o sodelovanju delničarjev in usklajenem delovanju v okviru direktive o ponudbah za prevzem), ESMA/2014/677-REV, 8. januar 2019, na voljo tukaj .