1.

(a)

Etika in integriteta raziskav in inovacij: raziskovalci, raziskovalni procesi ter raziskovalni in inovacijski sistem na splošno bi morali upoštevati stroga pravila in prakse glede etike in integritete, ki so temelj za odgovorno in verodostojno raziskovanje, v katerega se nihče neupravičeno ne vmešava, kar je predpogoj za doseganje odličnosti, ter na katerih temelji odgovornost raziskovalcev, da se obvarujejo pred pristranskostjo in metodološkimi bližnjicami ter se z okrepljenim razširjanjem znanstvenih dognanj in znanstveno pedagogiko zoperstavijo širjenju psevdoznanosti in napačnih informacij;

(b)

Svoboda znanstvenega raziskovanja: kot del raziskovalne kulture, ki je lastna ERA, in nujni pogoj, da lahko raziskovalci svobodno opredeljujejo svoja raziskovalna vprašanja, teorije in metode na odprt in varen način ter ustvarjajo, delijo in širijo znanje, podatke in druge rezultate;

(c)

Enakost spolov in enake možnosti za vse: vključuje uravnoteženo zastopanost spolov v raziskovalnih skupinah na vseh ravneh, tudi na vodstvenih položajih in pri sprejemanju odločitev, zatiranje nasilja in nadlegovanja na podlagi spola in spolne pristranskosti ter vključevanje razsežnosti spola v vsebino raziskav in inovacij, pa tudi upoštevanje raznolikosti v širšem smislu, kar med drugim vključuje spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, družbeno raznolikost, invalidnost, starost, spolno usmerjenost in boj proti vsakršni obliki diskriminacije;

(d)

Prosti pretok: spodbuja naj se prosti pretok raziskovalcev ter podpornega osebja, znanstvenega znanja in tehnologije, zato da se privabi nadarjene in prepreči njihov morebitni beg. To vključuje kar se da zgodnjo izmenjavo znanstvenega znanja, podatkov in orodij, zlasti s praksami odprte znanosti, privlačne poklicne poti, ki temeljijo na dosežkih, priznavanje znanj in spretnosti raziskovalcev ter podpornega osebja na njihovih celotnih poklicnih poteh, izboljšanje okvirnih pogojev za mobilnost raziskovalcev, omogočanje kroženja raziskovalcev po Uniji, spodbujanje izmenjav med akademskim svetom in industrijo (ter drugimi sektorji), razširjanje inovacij in podpiranje odprtega dostopa do raziskovalnih infrastruktur, tehnoloških infrastruktur in njihovih storitev;

(e)

Prizadevanje za odličnost: zavezanost načrtovanju, izvajanju ali podpiranju raziskav najvišje možne kakovosti, in sicer s ciljem doseganja in nagrajevanja odličnosti, ki je predpogoj za znanstveni, tehnološki, gospodarski, politični in družbeni učinek, s tem pa širjenja skupne baze znanja v Evropi. To pomeni, da bi moral biti namen javne podpore za raziskave in inovacije izbrati in financirati visokokakovostne pobude – kakovost pomeni, da so raziskave vrhunske v svetovnem merilu, da prinašajo preverljive in ponovljive rezultate ter da se izvajajo s preglednimi raziskovalnimi procesi in metodologijami v okviru upravljanja raziskav, ki omogoča sistematično ponovno uporabo prejšnjih rezultatov. Sistem ocenjevanja raziskav – za raziskave, raziskovalce, skupine in ustanove – bi moral biti v skladu s tem načelom in ustrezno nagrajevati kakovost; javna podpora bi morala upoštevati, da so temeljne raziskave bistvenega pomena za zagotavljanje odličnosti, privlačnosti in konkurenčne prednosti raziskovalnih in inovacijskih ekosistemov, ter zagotavljati ravnovesje med raziskavami, ki „jih žene radovednost“, in raziskavami, ki so „ciljno usmerjene“;

(f)

Ustvarjanje vrednosti ter družbeni in gospodarski učinek: povečanje učinka raziskav in inovacij, tako da se z izrabljanjem znanja v družbi predrugači vodilna vloga Evrope pri ustvarjanju znanja, na primer z izdelki, storitvami, procesi in rešitvami, ki prispevajo k dobrobiti državljanov na trajnostnem planetu, gospodarski blaginji, odprtim inovacijam, z dokazi podprtemu oblikovanju politik in strateški avtonomiji, hkrati pa ohranjajo odprto gospodarstvo; to med drugim vključuje delo na različnih politikah, spodbujanje in nagrajevanje močnejšega medsebojnega povezovanja med akterji pri večdisciplinarnem in medsektorskem sodelovanju, vlaganje v ljudi, razpoložljivost raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur, interakcijo z industrijo in drugimi akterji ter spodbujanje osnovnih raziskav na pobudo raziskovalcev in raziskovalk ter promocijo njihove vloge pri prelomnih odkritjih in ustvarjanju širše baze znanja;

(g)

Usklajevanje, povezanost in zavezanost: države članice evropsko razsežnost vključujejo v nacionalne in regionalne politike na področju raziskav in inovacij ter zagotovijo večjo nacionalno podporo in zavezanost uspešnemu izvajanju prednostnih nalog ERA. Države članice ob podpori Unije na področjih skupnega interesa usklajujejo svoje politike in programe na področju raziskav in inovacij, med drugim z zagotavljanjem dopolnjevanja in omogočanjem sinergij z okvirnimi programi Unije za raziskave in inovacije ter drugimi programi in skladi Unije, s čimer spodbujajo nadnacionalno sodelovanje v ERA, neposredne naložbe v raziskave in inovacije ter reforme za uresničitev ERA in pospešujejo zeleni prehod in digitalno preobrazbo;

(h)

Svetovna razsežnost: države članice na podlagi strateških interesov in vrednot Unije ter načel, določenih vtem priporočilu, ciljih trajnostnega razvoja ZN in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih, sodelujejo s partnerji iz tretjih držav in regij v obojestransko in vzajemno korist ter izvajajo skupne dejavnosti na področju raziskav in inovacij;

(i)

Vključujočnost: države članice naj stremijo k temu, da ERA v celoti razvije svoj potencial, da bi bil konkurenčen na svetovni ravni; v skladu s tem naj državam članicam in regijam, ki so manj uspešne, zagotovita svetovanje in podpora, da bi okrepile svoja prizadevanja za povečanje uspešnosti in obsega svojih raziskovalnih in inovacijskih sistemov ter razvile svoje človeške in infrastrukturne zmogljivosti, vključno z izkoriščanjem sinergij med nacionalnim in regionalnim financiranjem ter sredstvi Unije. Na ravni Unije naj se podprejo prizadevanja, katerih cilj je izkoristiti potencial za odličnost in povezati akterje s področja raziskav in inovacij iz manj uspešnih regij z odličnimi evropskimi mrežami po Uniji;

(j)

Družbena odgovornost: prizadevanje za odzivnost na potrebe družbe po širitvi kolektivnih zmogljivosti in doseganju večjega družbenega in okoljskega učinka, večja zavezanost znanosti in inovacijam ter okrepitev zaupanja vanju z vključevanjem deležnikov, lokalnih skupnosti ter državljanov v oblikovanje in izvajanje politik na področju raziskav in inovacij, z okrepitvijo znanstvene komunikacije in zagotavljanjem, da so te politike prilagodljive, prožne in da jih je mogoče prilagajati glede na nepričakovane izzive.

2.

(a)

Odprta znanost: podpirati in nagrajevati resnično kulturo odprte znanosti po vsej Uniji, med drugim z vključevanjem odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov (tj. po načelu „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“) ter razširjanjem in sprejemanjem načel in praks odprte znanosti, hkrati pa upoštevati razlike med disciplinami in kulturne razlike, vključno z večjezičnostjo, podpreti razvoj znanj in spretnosti na področju odprte znanosti ter še naprej razvijati in povezovati podporno digitalno infrastrukturo in storitve;

(b)

Raziskovalne infrastrukture: nadalje razvijati odprti dostop do obstoječih in novih evropskih in nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, vključno z e-infrastrukturami, ter bolje izkoriščati te infrastrukture in jih povezovati na vseh znanstvenih področjih; bolje izkoriščati njihovo povezovalno funkcijo v ekosistemu znanja in inovacij, njihov potencial za zagotavljanje rešitev za svetovne izzive, oblikovanje partnerstev in združevanje virov, ter povezovanje z evropskim oblakom za odprto znanost; izboljšati njihovo povezavo in interakcijo s tehnološkimi infrastrukturami in industrijo, da se poveča njihov učinek; spodbujati ustvarjanje novih infrastrukturnih zmogljivosti na evropski ravni. Tako bomo postavili temelje za znanstveno odličnost, evropska znanost pa bo laže sodelovala in konkurirala v svetu, poleg tega pa bo to pripomoglo k premostitvi vrzeli na področju raziskav in inovacij ter spodbujalo vključujočnost v ERA. Za to bo med drugim treba uporabiti širši nabor virov financiranja za vodilne raziskovalne infrastrukture v svetovnem merilu ter raziskati nove načine financiranja nadnacionalnega in virtualnega dostopa;

(c)

Enakost spolov, enake možnosti za vse in vključujočnost: zagotoviti poštene, odprte in vključujoče poklicne poti z enako zastopanostjo spolov v raziskavah, da se omogočijo sistemske institucionalne in strukturne spremembe v organizacijah, ki financirajo in izvajajo raziskave in inovacije; zatirati nasilje na podlagi spola in spolno nadlegovanje; odpraviti neenakosti ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; spremljati in vrednotiti nacionalne politike in načrte za enakost spolov na področju raziskav in inovacij;

(d)

Poklicne poti in mobilnost raziskovalcev ter sistema ocenjevanja in nagrajevanja raziskav: nameniti večjo pozornost poklicnim potem raziskovalcev na splošno, še posebej na začetku in sredini poklicne poti, tudi specifičnim oviram, s katerimi se v tem obdobju srečujejo ženske, poskrbeti, da bodo njihove poklicne poti privlačnejše, ter jim zagotoviti usposabljanje, znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo, da bi bili kos spreminjajočim se poklicnim nalogam po vsej Uniji, vključno z vodenjem in poučevanjem; nadgrajevati ključne programe, kot so ukrepi Marie-Skłodowske-Curie, in zagotavljati skladnost z njimi. To bo doseženo z ustvarjanjem stabilnih, privlačnih, vključujočih, spodbudnih in preglednih delovnih razmer in zaposlitvenih pogojev, pa tudi z zagotavljanjem jasnih in bolj raznolikih poklicnih poti ter kariernega svetovanja za ozaveščeno odločanje glede poklicne poti. Obravnavati neuravnoteženo kroženje raziskovalcev v Uniji ter med sektorji in javnimi upravami, hkrati pa preprečevati beg nadarjenih in povečati privlačnost za nadarjene s celega sveta. Nadalje razvijati sedanje sisteme za ocenjevanje raziskav, raziskovalcev, skupin in institucij, da se nagradijo kakovost, učinek, prakse odprte znanosti, vodenje in povezanost z družbo ter sodelovanje z industrijo in drugimi sektorji dejavnosti, vključno z neodvisnimi znanstvenimi mnenji za oblikovalce politik, ki se opirajo na dokaze; upoštevati široko paleto raziskovalnih rezultatov in dejavnosti, vključno s poučevanjem v visokem šolstvu, ter omogočiti raznolike poklicne poti. Pri sistemih nagrajevanja naj se ustrezna pozornost nameni zagotavljanju preglednosti, odprtosti in uspešnosti ter izogibanju pristranskosti, diskriminaciji in nepravičnemu obravnavanju. To bi bilo treba uveljaviti in redno spremljati s pomočjo ustreznih kazalnikov in opazovalne skupine za raziskovalne poklicne poti;

(e)

Vrednotenje znanja: povečati sodelovanje in medsebojne povezave med akterji na področju raziskav in inovacij ter bolje usklajevati politike in programe na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni, zlasti z raziskavam in inovacijam prijaznimi okviri – vključno z regulativno podporo in podporo politike – za vrednotenje znanja, izboljšati uporabo rezultatov raziskav in dostop do njih, strokovno izpopolnjevanje in upravljanje intelektualne lastnine;

(f)

Vodilni položaj na področju znanosti: povečati zmogljivosti in financiranje temeljnih raziskav od spodaj navzgor ter uporabnih raziskav. Tako bo Unija laže prevzela vodilni položaj kot družba znanja in svetovna znanstvena velesila, kar je predpogoj za učinkovito inovacijsko politiko in sposobnost Unije, da razume prihodnje izzive, kot so podnebne spremembe ali zdravstvene krize, ter se nanje pripravi in odzove.

(g)

Delovanje na svetovni ravni: razviti povezano strategijo delovanja na svetovni ravni in skupna orodja, s katerimi se spodbujajo skupne evropske vrednote in načela za raziskave in inovacije v okviru mednarodnega sodelovanja in izkorišča privlačnost raziskav v Uniji; zagotavljati strateško avtonomijo Unije na področju znanosti in inovacij ter hkrati ohranjati odprto gospodarstvo; spodbujati enake konkurenčne pogoje in vzajemnost na podlagi temeljnih vrednot; izboljšati partnerstva na področju raziskav in inovacij ter okrepiti, razširiti in poglobiti sodelovanje s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami.

(h)

Ukrepi ERA, ki temeljijo na izzivih: povezati države članice in Komisijo, vključno z regijami in lokalnimi subjekti, ter tretje države, deležnike s področja raziskav in inovacij ter industrijo, kar pomeni združevanje moči s tesnim usklajevanjem, sooblikovanjem, sodelovanjem, izmenjavo podatkov in skupnim financiranjem za spodbujanje rešitev, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, ter blažiti prihodnja tveganja, da bi razvili sektorske politike, ki bodo podpirale cilje Evrope glede odpornosti in trajnosti v okviru zelenega prehoda in digitalne preobrazbe; ti ukrepi ERA naj:

(i)

Sinergije z izobraževanjem ter evropskim programom znanj in spretnosti: raziskave in inovacije ter visokošolsko izobraževanje so ključna gonila inovacij ter ustvarjanja, razširjanja in uporabe znanja. Ukrepi naj:

(j)

Sinergije s sektorskimi politikami in industrijsko politiko, da se spodbudijo inovacijski ekosistemi: raziskave in inovacije ter prožna industrija so ključni za spodbujanje konkurenčnosti in doseganje strateške avtonomije ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva. Ukrepi naj:

(k)

Aktivno vključevanje državljanov in družbe v raziskave in inovacije v vseh njihovih razsežnostih: prispevanje stališč in pogledov državljanov in možnost, da se iz tega potegnejo koristi in spodbuja sodelovanje državljanov, bosta povečala ozaveščenost o koristih in učinku raziskav in inovacij v vsakdanjem življenju ljudi ter zagotovila večjo raznolikost pristopov k oblikovanju in izvajanju politike na področju raziskav in inovacij, raziskave in inovacije pa bodo s spodbujanjem sprejemanja in cenovne dostopnosti novih rešitev postale pomembnejše za družbo;

(l)

Več naložb in reform v državah in regijah, ki so manj uspešne na področju raziskav in inovacij: učinkovita mobilizacija sredstev Unije in nacionalnega financiranja za naložbe v raziskave in inovacije, v kombinaciji s podporo in pomočjo za izvedbo potrebnih reform na področju raziskav in inovacij;

(m)

Sinergije med programi financiranja Unije ter nacionalnimi in regionalnimi programi financiranja: sinergije med programi financiranja Unije ter nacionalnimi in regionalnimi shemami financiranja raziskav in inovacij naj temeljijo na vrednotah in načelih iz tega priporočila in naj se spodbujajo, operacionalizirajo in okrepijo na podlagi uveljavljenih smernic za njihovo izvajanje, zlasti med programom Obzorje Evropa, kohezijsko politiko ter Mehanizmom za okrevanje in odpornost;

(n)

Okrepljene povezave za sodelovanje in na odličnosti temelječe povezovanje raziskovalnih organizacij iz držav in najbolj oddaljenih regij, ki so manj uspešne na področju raziskav in inovacij, v evropske znanstvene mreže in inovacijske ekosisteme, bolj uravnoteženo kroženje možganov v ERA, ustrezna znanja in spretnosti ter usposabljanje za izboljšanje dostopa do odličnosti;

(o)

Podpora dajanju prednosti dolgoročnim naložbam in reformam politik na področju raziskav in inovacij ter njihovemu zagotavljanju: na vseh ravneh upravljanja (na ravni Unije, nacionalni in regionalni ravni), z boljšim medsektorskim usklajevanjem in sodelovanjem, vključno z regulativnimi peskovniki in klavzulami o eksperimentiranju; njihovo načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje naj bodo med seboj tesno povezani, da se čim bolj povečajo sinergije in učinek;

(p)

Usklajevanje naložb na področju raziskav in inovacij: s podpiranjem opredeljevanja in izvajanja usklajenih naložb in reform, da se okrepi razsežnost ERA na vseh ravneh upravljanja v Uniji ter čim bolj poveča njihov učinek v korist sistemov Unije na področju znanosti in inovacij; ter s spodbujanjem interoperabilnosti sistemov na podlagi izkušenj, pridobljenih pri skupnem načrtovanju programov in evropskih raziskovalnih infrastrukturah.

3.

4

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.