30.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 347/1

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik št. 48 – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav [2021/1718]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 1 k spremembam 07 – datum začetka veljavnosti: 30. september 2021

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Vloga za podelitev homologacije

Homologacija

Splošne specifikacije

Posamezne specifikacije

Spremembe in razširitve homologacije tipa vozila ali vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozilo

Skladnost proizvodnje

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

12.

Prehodne določbe

PRILOGE

Sporočilo

Namestitev homologacijskih oznak

Primeri površin svetilk, osi, referenčnih središč in kotov geometrijske vidnosti

Vidnost rdeče svetilke od spredaj in vidnost bele svetilke od zadaj

Stanja obremenitve, ki jih je treba upoštevati pri določanju spreminjanja navpične usmeritve žarometov za kratki svetlobni pramen

Merjenje spreminjanja naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve

Prikaz naklona navzdol meje zastiranja žarometa za kratki svetlobni pramen iz odstavka 6.2.6.1.1 in naklona navzdol meje zastiranja žarometa za meglo iz odstavka 6.3.6.1.2 tega pravilnika

Upravljalni elementi naprav za nastavitev naklona žarometov iz odstavka 6.2.6.2.2 tega pravilnika

Nadzor skladnosti proizvodnje

Rezervirano

Vidnost vidnostnih oznak od zadaj, spredaj in s strani vozila

Preskusna vožnja

Pogoji samodejnega vklapljanja žarometov za kratki svetlobni pramen

Območje opazovanja v smeri vidne svetleče površine manevrirnih svetilk in zunanjih svetilk

Gonio(foto)metrski sistem, ki se uporablja za fotometrične meritve, kot je opredeljeno v odstavku 2.34 tega pravilnika

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorij M, N in njihove priklopnike (kategorija O) (1) glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

2. OPREDELITEV POJMOV

2.1 Splošno

2.1.1

Opredelitve iz tega pravilnika in njegovih sprememb, ki so veljale v času vložitve vloge za homologacijo, se uporabljajo za pravilnike o svetlobno-signalnih napravah (LSD), napravah za osvetlitev cestišča (RID) in odsevnih napravah (RRD)

2.1.2

Sklicevanja na standardne (etalonske) svetlobne vire se nanašajo na pravilnike št. 37, 99 in 128 ter na njihove spremembe, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo.

2.1.3

„Homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na število svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav ter način njihove vgradnje.

2.1.4

„Naprava“ pomeni element ali sklop elementov, ki se uporabljajo za eno ali več funkcij.

2.1.4.1

„Svetlobna funkcija“ pomeni svetlobo, ki jo oddaja naprava za osvetlitev cestišča in predmetov v smeri gibanja vozila.

2.1.4.2

„Svetlobno-signalna funkcija“ pomeni svetlobo, ki jo oddaja ali odbija naprava, da se drugim udeležencem v prometu zagotovijo informacije o prisotnosti, identifikaciji in/ali spremembi gibanja vozila.

2.1.5

„Svetilka“ pomeni napravo, zasnovano za osvetlitev cestišča ali oddajanje svetlobnega signala drugim udeležencem v prometu. Tudi svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice in odsevniki se štejejo za svetilke. V tem pravilniku se za svetilke ne štejejo zadnje registrske tablice, ki oddajajo svetlobo, sistem osvetlitve delovnih vrat v skladu z določbami Pravilnika ZN št. 107 o vozilih kategorij M2 in M3 ter zunanji kazalnik stanja, kot je opredeljen v tem pravilniku.

2.1.6

„Indeks spremembe“ pomeni zaporedno številko, začenši z 0, edinstveno za vsako svetilko (funkcijo) iz pravilnikov ZN št. 148, 149 in 150. Označuje, kolikokrat so bile z novimi spremembami ustreznega pravilnika ZN (št. 148, 149 in 150) uvedene strožje zahteve za to svetilko (funkcijo).

2.2 Opredelitve tipa

2.2.1

„Tip vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih iz odstavkov 2.2.1.1 do 2.2.1.4.

Za „vozila različnega tipa“ prav tako ne veljajo: vozila, ki se razlikujejo v značilnostih iz odstavkov 2.2.1.1 do 2.2.1.4, vendar ne tako, da bi to pomenilo spremembo vrste, števila, položaja, geometrijske vidnosti svetilk in naklona kratkega svetlobnega pramena, predpisanega za zadevni tip vozila, ter vozila z vgrajenimi neobveznimi svetilkami ali brez njih:

2.2.1.1

mere in zunanja oblika vozila;

2.2.1.2

število in položaj naprav;

2.2.1.3

sistem za nastavitev naklona žarometov;

2.2.1.4

sistem obešenja.

2.3 Vozilo

2.3.1

„Neobremenjeno vozilo“ pomeni vozilo brez voznika, posadke, potnikov in tovora, vendar s polnim rezervoarjem goriva, rezervnim kolesom in običajnim orodjem.

2.3.2

„Obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, obremenjeno do največje tehnično dovoljene mase, ki jo navede proizvajalec, ki tudi določi porazdelitev te mase na osi v skladu s postopkom iz Priloge 5.

2.3.3

„Skrajni zunanji rob“ na vsaki strani vozila pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in se dotika njenega stranskega zunanjega roba, pri čemer se ne upoštevajo štrleči deli:

2.3.3.1

pnevmatik blizu točke stika s tlemi in priključkov za naprave za merjenje tlaka v pnevmatikah;

2.3.3.2

kakršnih koli naprav za preprečevanje zdrsa koles, ki so nameščene na kolesih;

2.3.3.3

naprav za posredno gledanje;

2.3.3.4

bočnih smernih svetilk, gabaritnih svetilk, sprednjih in zadnjih pozicijskih svetilk, parkirnih svetilk, odsevnikov ter bočnih svetilk;

2.3.3.5

carinskih oznak, pritrjenih na vozilo, ter naprav za potrditev in zaščito teh oznak;

2.3.3.6

sistemov osvetlitve delovnih vrat na vozilih kategorij M2 in M3, kot določa odstavek 2.1.5.

2.3.4

„Skupne mere“ pomenijo razdaljo med navpičnima ravninama iz odstavka 2.3.3.

2.3.4.1

„Skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama iz odstavka 2.3.3.

2.3.4.2

„Skupna dolžina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki se dotika sprednjega in zadnjega zunanjega roba, pri tem pa se ne upoštevajo štrleči deli:

(a)	naprav za posredno gledanje;

(b)	gabaritnih svetilk;

(c)	priklopnih naprav pri motornih vozilih.

Pri priklopnikih „skupna dolžina“ in vsako merjenje dolžine vključuje dolžino vlečnega ojesa, razen če je ta dolžina izrecno izvzeta.

2.3.5

„Opozorilni signal za delovanje“ pomeni optični ali zvočni signal (ali drug enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila določena naprava vklopljena in da deluje pravilno ali nepravilno.

2.3.6

„Opozorilni signal za sklenjen tokokrog“ pomeni optični signal (ali drug enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila določena naprava vklopljena, vendar ne prikazuje, ali deluje pravilno ali nepravilno.

2.3.7

„Tla“ pomenijo vodoravno površino, na kateri stoji vozilo.

2.3.8

„Gibljivi sestavni deli“ vozila pomenijo tiste dele karoserije ali druge sestavne dele vozila, katerih položaji se lahko spreminjajo z nagibanjem, vrtenjem ali drsenjem brez uporabe orodja. Ti deli ne vključujejo nagibnih vozniških kabin tovornjakov.

2.3.9

„Običajen položaj uporabe gibljivega sestavnega dela“ pomeni položaje gibljivega sestavnega dela, ki jih določi proizvajalec vozila za običajne pogoje uporabe in za parkirano vozilo.

2.3.10

„Običajni pogoji uporabe vozila“ pomenijo:

2.3.10.1

pri motornem vozilu stanje, ko je vozilo pripravljeno za vožnjo z zagnanim pogonskim sistemom, gibljivi sestavni deli pa so v običajnih položajih iz odstavka 2.3.9;

2.3.10.2

pri priklopniku stanje, ko je priklopnik priključen na vlečno motorno vozilo v stanju iz odstavka 2.3.10.1, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnih položajih iz odstavka 2.3.9;

2.3.11

„parkirano vozilo“ pomeni:

2.3.11.1

pri motornem vozilu stanje, ko vozilo stoji, ima izklopljen pogonski sistem, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnih položajih iz odstavka 2.3.9;

2.3.11.2

pri priklopniku stanje, ko je priklopnik priključen na vlečno motorno vozilo v stanju iz odstavka 2.3.11.1, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnih položajih iz odstavka 2.3.9.

2.4 Svetilke – splošno

2.4.1

„Enakovredne svetilke“ pomenijo svetilke, ki imajo enako funkcijo in so odobrene v državi, v kateri je vozilo registrirano, takšne svetilke pa imajo lahko drugačne značilnosti kot svetilke, ki so bile vgrajene v vozilo med postopkom homologacije, če izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika.

2.4.2

„Samostojne svetilke“ pomenijo naprave z ločenimi vidnimi svetlečimi površinami v smeri referenčne osi (2), ločenimi svetlobnimi viri in ločenimi ohišji.

2.4.3

„Združene svetilke“ pomenijo naprave z ločenimi vidnimi svetlečimi površinami v smeri referenčne osi2 in ločenimi svetlobnimi viri, vendar s skupnim ohišjem.

2.4.4

„Kombinirane svetilke“ pomenijo naprave z ločenimi vidnimi svetlečimi površinami v smeri referenčne osi2, vendar s skupnim svetlobnim virom in skupnim ohišjem.

2.4.5

„Integrirane svetilke“ pomenijo naprave z ločenimi svetlobnimi viri ali enim svetlobnim virom, ki deluje na različne načine (na primer optične, mehanske ali električne razlike), v celoti ali delno skupnimi vidnimi svetlečimi površinami v smeri referenčne osi2 in skupnim ohišjem (3).

2.4.6

„Svetilka z eno funkcijo“ pomeni del naprave, ki opravlja eno svetlobno ali svetlobno-signalno funkcijo.

2.4.7

„Svetilka, ki se lahko skrije“ pomeni svetilko, ki jo je mogoče delno ali v celoti skriti, kadar ni v uporabi. To se lahko doseže s premičnim pokrovom, premikom svetilke ali na drug primeren način. Izraz „pogrezljiv“ se uporablja za podrobnejši opis svetilke, ki se lahko skrije in ki jo je mogoče s premikom umakniti v notranjost karoserije.

2.4.8

„Razdalja med dvema svetilkama“, ki sta usmerjeni v isto smer, pomeni najkrajšo razdaljo med dvema vidnima svetlečima površinama v smeri referenčne osi. Če je jasno, da razdalja med svetilkama izpolnjuje zahteve iz Pravilnika, točnih robov vidnih svetlečih površin ni treba določiti.

2.4.9

„Neobvezna svetilka“ pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca.

2.4.10

„Par“ pomeni sklop svetilk z enako funkcijo na levi in desni strani vozila.

2.4.10.1

„Usklajen par“ pomeni sklop svetilk z enako funkcijo na levi in desni strani vozila, ki je kot par usklajen s fotometričnimi zahtevami.

2.4.11

„Posamične in večkratne svetilke“

2.4.11.1

„Posamična svetilka“ pomeni:

(a)	napravo ali del naprave z eno svetlobno ali svetlobno-signalno funkcijo, enim ali več svetlobnimi viri in eno vidno svetlečo površino v smeri referenčne osi, ki je lahko neprekinjena površina ali sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, ali

(b)	kakršen koli sklop dveh enakih ali različnih svetilk z oznako „D“ z enako funkcijo ali

(c)	kakršen koli sklop dveh samostojnih enakih ali različnih odsevnikov, ki sta bila homologirana ločeno, ali

(d)	kakršen koli sistem soodvisnih svetilk, ki ga sestavljajo dve ali tri soodvisne svetilke z oznako „Y“, ki so bile homologirane skupaj in imajo enako funkcijo.

2.4.11.2

„Dve svetilki“ ali „sodo število svetilk“ v obliki traku ali pasu pomeni dve svetilki z eno površino sevanja, če je takšen trak ali pas simetričen glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

2.4.12

„Sistem soodvisnih svetilk“ pomeni sklop dveh ali treh soodvisnih svetilk, ki opravljajo enako funkcijo.

2.4.12.1

„Soodvisna svetilka z oznako ‚Y‘“ pomeni napravo, ki deluje kot del sistema soodvisnih svetilk. Soodvisne svetilke ob vklopu delujejo skupaj, imajo ločene vidne svetleče površine v smeri referenčne osi in ločena ohišja ter lahko imajo ločene svetlobne vire.

2.4.13

„Svetilke z oznako ‚D‘“ pomenijo samostojne svetilke, homologirane kot ločene naprave, tako da se lahko uporabljajo bodisi samostojno bodisi kot sklop dveh svetilk, ki se štejeta za „posamični svetilki“.

2.4.14

Žarometi različnih „razredov“ pomenijo žaromete, ki imajo posebne fotometrične lastnosti.

2.4.15

Opredelitve v zvezi z žarometi, ki oddajajo dolgi svetlobni pramen in/ali simetrični kratki svetlobni pramen za vozila kategorij L in T:

2.4.15.1

„Dodatna svetilna enota“ pomeni del sistema žarometa, ki zagotavlja osvetlitev ovinka. Je neodvisna od naprave, ki proizvaja glavni kratki svetlobni pramen, lahko je sestavljena iz optičnih, mehanskih in električnih sestavnih delov in lahko je združena in/ali integrirana z drugimi svetlobnimi ali svetlobno-signalnimi napravami.

2.4.16

Opredelitve v zvezi z odsevniki:

2.4.16.1

„Retro odsevanje“ pomeni odsevanje, pri katerem se svetloba odbija v smereh, ki so skoraj enake smeri, iz katere svetloba prihaja, pri čemer ta značilnost velja tudi za zelo širok obseg spreminjanja smeri vpadne svetlobe:

2.4.16.2

„Odsevna naprava“ pomeni sklop, ki je pripravljen za uporabo in sestavljen iz ene ali več odsevnih optičnih enot. Odsevne naprave so razvrščene v razrede glede na njihove fotometrične značilnosti: razred IA ali IB, razred IIIA ali IIIB in razred IVA. Odsevne naprave razredov IB in IIIB so naprave, združene z drugimi signalnimi svetilkami, ki niso vodoodporne in so vgrajene v karoserijo vozila.

2.4.17

Opredelitve v zvezi z odsevnim označevanjem:

2.4.17.1

„Odsevni material za označevanje“ pomeni površino ali napravo, od katere se, če je vanjo usmerjena svetloba, odbije razmeroma velik del vpadne svetlobe.

2.4.17.2

„Zadnja tabla za označevanje“ pomeni tablo, prekrito z odsevnim in fluorescenčnim materialom ali napravami, namenjenim izboljšanju vidnosti in enostavni identifikaciji težkih in dolgih vozil.

2.4.17.3

„Zadnja tabla za označevanje počasnih vozil“ pomeni trikotno tablo s prisekanimi robovi in značilnim vzorcem, prekrito z odsevniki ali odsevnim ali fluorescenčnim materialom.

2.4.17.4

„Vzorčna enota“ pomeni celotno odsevno napravo, pripravljeno za vgradnjo v vozilo in reprezentativno za trenutno proizvodnjo.

2.4.17.5

„Fluorescenca“ pomeni pojav, ko nekatere snovi blizu viru ultravijoličnega sevanja oddajajo svetlobo, ki ima skoraj vedno večjo valovno dolžino kot svetloba, ki jo oddajajo snovi, ki so vir tega učinka. Ta pojav se imenuje fluorescenca. Podnevi in v mraku so fluorescenčne barve svetlejše kot običajne barve, ker odbijajo del svetlobe, ki pada nanje, poleg tega pa svetlobo tudi oddajajo. Ponoči niso svetlejše od običajnih barv.

2.5 Svetilke

2.5.1

„Žaromet za dolgi svetlobni pramen“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred vozilom.

2.5.2

„Žaromet za kratki svetlobni pramen“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred vozilom brez povzročanja neprijetne zaslepitve ali motenja nasproti vozečih voznikov in drugih udeležencev v prometu.

2.5.2.1

„Glavni kratki svetlobni pramen“ pomeni kratki svetlobni pramen, proizveden brez uporabe infrardečih (IR) oddajnikov in/ali dodatnih svetlobnih virov, za osvetlitev ovinka.

2.5.3

„Smerna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za nakazovanje drugim udeležencem v prometu, da namerava voznik spremeniti smer vožnje v desno ali levo. Smerne svetilke se lahko uporabljajo tudi v skladu z določbami Pravilnika ZN št. 97 ali št. 116;

2.5.4

„Zavorna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za vozilom, da se vzdolžno gibanje vozila namerno zavira.

2.5.5

„Svetlobna naprava za osvetlitev zadnje registrske tablice“ pomeni napravo za osvetlitev prostora, namenjenega namestitvi zadnje registrske tablice, takšno napravo pa lahko sestavlja več optičnih elementov.

2.5.6

„Sprednja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila, opazovanega od spredaj.

2.5.7

„Zadnja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila, opazovanega od zadaj.

2.5.8

„Odsevnik“ pomeni napravo za ugotavljanje prisotnosti vozila z odsevanjem svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira.

V tem pravilniku za odsevnike ne štejejo:

2.5.8.1

odsevne registrske tablice;

2.5.8.2

odsevni signali, navedeni v ADR (Evropskem sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti);

2.5.8.3

druge odsevne tablice in signali, ki se uporabljajo za izpolnjevanje nacionalnih zahtev za uporabo v zvezi z nekaterimi kategorijami vozil ali nekaterimi metodami delovanja;

2.5.8.4

odsevni materiali, homologirani kot materiali razreda D ali E ali F v skladu s Pravilnikom ZN št. 104 ali št. 150 in uporabljeni za druge namene v skladu z nacionalnimi zahtevami.

2.5.9

„Vidnostna oznaka“ pomeni napravo za povečanje vidnosti vozila, opazovanega s strani ali od zadaj (ali pri priklopnikih tudi od spredaj), z odsevanjem svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira.

2.5.9.1

„Oznaka zunanjih robov“ pomeni vidnostno oznako, ki označuje vodoravne in navpične mere (dolžino, širino in višino) vozila.

2.5.9.1.1

„Celotna oznaka zunanjih robov“ pomeni oznako zunanjih robov, ki označuje obliko vozila z neprekinjeno črto.

2.5.9.1.2

„Delna oznaka zunanjih robov“ pomeni oznako zunanjih robov, ki označuje vodoravne mere vozila z neprekinjeno črto, navpične mere pa z oznako zgornjih vogalov.

2.5.9.2

„Črtna oznaka“ pomeni vidnostno oznako, ki označuje vodoravne mere (dolžino in širino) vozila z neprekinjeno črto.

2.5.10

„Žaromet za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za izboljšanje osvetlitve cestišča pred vozilom v megli ali kakršnih koli podobnih razmerah z zmanjšano vidljivostjo.

2.5.11

„Zadnja svetilka za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila od zadaj v gosti megli.

2.5.12

„Svetilka za vzvratno vožnjo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča za vozilom in za opozarjanje drugih udeležencev v prometu, da vozilo vozi vzvratno ali se pripravlja na vzvratno vožnjo.

2.5.13

„Parkirna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za opozarjanje na stoječe vozilo v strnjenem naselju. V takšnih okoliščinah nadomešča sprednje in zadnje pozicijske svetilke.

2.5.14

„Gabaritna svetilka“ pomeni svetilko, vgrajeno blizu skrajnega zunanjega roba vozila, čim bližje vrhu vozila, in namenjeno jasni označitvi skupne širine vozila. Ta svetilka pri nekaterih vozilih in priklopnikih dopolnjuje sprednje in zadnje pozicijske svetilke, tako da posebej opozarja na njihovo velikost.

2.5.15

„Bočna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti vozila, opazovanega s strani.

2.5.16

„Svetilka za dnevno vožnjo“ pomeni svetilko, usmerjeno naprej, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila med vožnjo podnevi.

2.5.17

„Svetilka za zavijanje“ pomeni svetilko za dodatno osvetlitev dela cestišča v bližini sprednjega vogala vozila na tisti strani, v katero namerava zaviti vozilo.

2.5.18

„Zunanja svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za dodatno osvetlitev pri vstopanju voznika in potnikov v vozilo in izstopanju iz vozila ter pri natovarjanju in raztovarjanju.

2.5.19

„Manevrirna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za dodatno osvetlitev površine ob vozilu med počasnimi manevri.

2.5.20

„Zunanji kazalnik stanja“ pomeni optični signal, nameščen na zunanji del vozila, ki prikazuje stanje ali spremembo stanja alarmnega sistema vozila (VAS), alarmnega sistema (AS) in naprave za imobilizacijo iz pravilnikov ZN št. 97 in 116, ko je vozilo parkirano.

2.6 Signal

2.6.1

„Varnostne utripalke“ pomenijo hkratno delovanje vseh smernih svetilk na vozilu, ki označuje, da vozilo začasno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence v prometu.

2.6.2

„Signal za zaustavitev v sili“ pomeni signal za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za vozilom, da se je uporabila velika sila za zaustavitev vozila glede na prevladujoče razmere na cesti.

2.6.3

„Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila“ pomeni samodejni signal vodilnega vozila vozilu, ki mu sledi. Opozarja, da mora vozilo, ki je za njim, nujno ukrepati, da prepreči trk.

2.7 Sistem

2.7.1

„Usmeritev“ pomeni nastavitev svetlobnega pramena ali njegovega dela na merilnem zaslonu v skladu z ustreznimi merili.

2.7.2

„Nastavitev“ pomeni uporaba sredstev, ki jih sistem predvideva za navpično in/ali vodoravno usmeritev svetlobnega pramena.

2.7.3

„Osvetlitev ovinka“ pomeni svetlobno funkcijo, ki zagotavlja večjo osvetlitev v ovinkih.

2.7.4

„Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve“ (ali „AFS“) pomeni svetlobno napravo, homologirano v skladu s Pravilnikom št. 123 ali št. 149, z žarometi z različnimi lastnostmi za samodejno prilagajanje različnim pogojem uporabe žarometov za kratki svetlobni pramen in žarometov za dolgi svetlobni pramen, kjer je to ustrezno.

2.7.4.1

„Svetilna enota“ pomeni sestavni del, ki oddaja svetlobo, zasnovan za popolno ali delno zagotavljanje ene ali več funkcij sprednje osvetlitve, ki jih opravlja sistem AFS.

2.7.4.2

„Enota“ pomeni nedeljivo ohišje (ohišje svetilke) z eno ali več svetilnimi enotami.

2.7.4.3

„Način osvetlitve“ ali „način“ sprednje svetlobne funkcije, ki jo zagotavlja sistem AFS, pomeni svetlobni pramen, ki izpolnjuje zahteve bodisi za enega od razredov kratkega svetlobnega pramena bodisi za dolgi svetlobni pramen, ki ga je proizvajalec zasnoval in določil za prilagoditev nekaterim vozilom in nekaterim atmosferskim pogojem.

2.7.4.4

„Sistemsko upravljanje“ pomeni enega ali več delov sistema AFS, ki prejemajo kontrolne signale AFS iz vozila in samodejno nadzirajo delovanje svetilnih enot.

2.7.4.5

„Kontrolni signal AFS“ (V, E, W, T) pomeni vhodni signal v AFS v skladu z odstavkom 6.22.7.4 tega pravilnika.

2.7.4.6

„Nevtralni položaj“ pomeni položaj sistema AFS, v katerem se oddaja določen način kratkega svetlobnega pramena razreda C („osnovni kratki svetlobni pramen“) ali morebitnega dolgega svetlobnega pramena v največjem pogoju za vklop, če obstaja, in v katerem se ne uporabi noben kontrolni signal AFS.

2.7.4.7

„Prilagodljiv žaromet za dolgi svetlobni pramen“ pomeni žaromet za dolgi svetlobni pramen sistema AFS, ki prilagodi obliko pramena prisotnosti nasproti vozečih vozil in vozil pred zadevnim vozilom, da vozniku izboljša vidljivost na dolge razdalje, ne da bi motil, zamotil ali zaslepil druge udeležence v prometu.

2.7.5

Opredelitve v zvezi s sistemom AFS:

2.7.5.1

„Razred“ kratkega svetlobnega pramena (C, V, E ali W) pomeni kratki svetlobni pramen z značilnostmi, opredeljenimi v Pravilniku št. 48 (Zgolj v pojasnilo. Razredi kratkega svetlobnega pramena so glede na namen uporabe določeni, kot sledi: C za osnovni kratki svetlobni pramen, V za uporabo na osvetljenih območjih, kot so mesta, E za uporabo na cestah, kot so avtoceste, W za uporabo v neugodnih razmerah, kot je mokro cestišče).

2.7.5.2

„Način osvetlitve v ovinkih“ pomeni sprednjo svetlobno funkcijo, pri kateri se svetlobni snop bočno premika ali spreminja (da se doseže enakovreden učinek) in je zasnovana za cestne ovinke ali križišča in ima posebne fotometrične lastnosti.

(a)	„Način osvetlitve v ovinkih kategorije 1“ pomeni način osvetlitve v ovinkih s horizontalnim premikom naklona meje zastiranja.

(b)	„Način osvetlitve v ovinkih kategorije 2“ pomeni način osvetlitve v ovinkih brez horizontalnega premika naklona meje zastiranja.

2.7.5.3

„Desna stran“ ali „leva stran“ pomeni skupek svetilnih enot za namestitev na zadevni strani srednje vzdolžne ravnine vozila glede na gibanje naprej.

2.7.5.4

„Signal“ pomeni kateri koli kontrolni signal AFS ali kateri koli kontrolni vhodni signal v sistem ali kontrolni izhodni signal iz sistema v vozilo.

2.7.5.5

„Generator signala“ pomeni napravo, ki lahko proizvaja enega ali več signalov za preskuse sistema.

2.7.5.6

„Napajalno-upravljalna naprava“ pomeni enega ali več delov sistema, ki z energijo napaja enega ali več delov tega sistema, kot je regulator napajanja in/ali napetosti za enega ali več svetlobnih virov, na primer elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira.

2.7.5.7

„Referenčna os sistema“ za sistem AFS pomeni presek srednje vzdolžne ravnine vozila s horizontalno ravnino skozi referenčno središče svetilne enote, prikazane na risbah, priloženih vlogi za homologacijo naprave.

2.7.5.8

„Funkcija za spremembo strani vožnje“ pomeni vsako sprednjo svetlobno funkcijo ali njen način ali zgolj njen del ali vsako kombinacijo teh elementov, s katero se prepreči bleščanje in zagotovi zadostna osvetljenost, kadar se vozilo, opremljeno s sistemom, zasnovanim za vožnjo po eni strani cestišča, začasno uporablja v državi, kjer se vozi po drugi strani cestišča.

2.7.5.9

„Nadomestna funkcija“ pomeni vsako sprednjo svetlobno in/ali signalno funkcijo ali enega od njenih načinov ali zgolj njen del ali vsako kombinacijo teh elementov, zasnovano za nadomestitev sprednje svetlobne funkcije ali načina v primeru okvare.

2.7.5.10

„Funkcionalna enota“ pomeni del svetilne enote, ki zagotavlja specifično porazdelitev svetlobe in se lahko uporablja za različne načine ali razrede. Če se uporablja za način osvetlitve v ovinkih, se porazdelitev svetlobe lahko spreminja kot funkcija signala T (polmer zavoja), vendar je za določen signal T (polmer zavoja) identična v vseh načinih ali razredih.

2.7.6

Opredelitve v zvezi z vklapljanjem in aktiviranjem:

2.7.6.1

„Vklop“ pomeni ročno ali samodejno upravljanje svetlobne ali signalne funkcije tako, da začne oddajati svetlobo, ne glede na to, ali funkcija deluje pravilno ali ne.

2.7.6.2

„Izklop“ pomeni ročno ali samodejno upravljanje svetlobne ali signalne funkcije tako, da preneha oddajati svetlobo, ne glede na to, ali funkcija deluje pravilno ali ne.

2.7.6.3

„Aktivirati“ pomeni ročno ali samodejno omogočiti svetlobno ali signalno funkcijo, ne glede na to, ali se oddaja svetloba ali ne (npr. omogočiti stanje pripravljenosti).

2.7.6.4

„Deaktivirati“ pomeni ročno ali samodejno onemogočiti svetlobno ali signalno funkcijo, ne glede na to, ali se oddaja svetloba ali ne (npr. onemogočiti stanje pripravljenosti).

2.7.6.5

„Zaporedno aktiviranje“ pomeni električno vezavo, pri kateri so posamezni svetlobni viri svetilke ožičeni tako, da se vklopijo v vnaprej določenem zaporedju v skladu z ustreznimi pravilniki ZN.

2.7.7

„Odsevna optična enota“ pomeni kombinacijo optičnih elementov, ki odsevajo svetlobo.

2.8 Leča

2.8.1

„Leča“ pomeni zunanji sestavni del svetilke (enote), ki oddaja svetlobo skozi svetlečo površino.

2.8.2

„Prevleka“ pomeni vse proizvode, ki so v enem ali več slojih naneseni na zunanjo površino leče.

2.8.3

„Teksturirana zunanja leča“ ali „teksturirano območje zunanje leče“ pomeni celo zunanjo lečo ali njen del, ki je zasnovan tako, da spremeni prodiranje svetlobe ali vpliva na prodiranje svetlobe iz svetlobnih virov, tako da so svetlobni prameni znatno preusmerjeni od prvotne smeri.

2.9 Svetlobni viri

2.9.1

„Svetlobni vir“ pomeni enega ali več elementov za vidno sevanje s podnožjem za mehansko ali električno vezavo, ki se lahko sestavi z enim ali več sestavnih delov za nadziranje elementov za vidno sevanje.

2.9.1.1

„Zamenljiv svetlobni vir“ pomeni svetlobni vir, ki je zasnovan, da se lahko brez orodja vstavi v nosilec naprave in odstrani iz njega.

2.9.1.2

„Nezamenljiv svetlobni vir“ pomeni svetlobni vir, ki se lahko zamenja le z zamenjavo naprave, na katero je ta svetlobni vir pritrjen.

(a)	V primeru modula svetlobnega vira: svetlobni vir, ki se lahko zamenja le z zamenjavo modula svetlobnega vira, na katerega je ta svetlobni vir pritrjen.

(b)	V primeru AFS: svetlobni vir, ki se lahko zamenja le z zamenjavo svetilne enote, na katero je ta svetlobni vir pritrjen.

2.9.1.3

„Modul svetlobnega vira“ pomeni optični del naprave, ki je določen za to napravo. Vključuje enega ali več nezamenljivih svetlobnih virov ter lahko vključuje enega ali več nosilcev za homologirane zamenljive svetlobne vire.

2.9.1.4

„Svetlobni vir z žarilno nitko“ (žarnica z žarilno nitko) pomeni svetlobni vir, katerega edini element za vidno sevanje je ena ali več žarilnih nitk, ki proizvajajo toplotno sevanje.

2.9.1.5

„Svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu“ pomeni svetlobni vir, katerega edini element za vidno sevanje je razelektritveni oblok, ki proizvaja elektroluminiscenco.

2.9.1.6

„Svetlobni vir svetleče diode (LED)“ pomeni svetlobni vir, katerega edini element za vidno sevanje je en ali več polprevodniških spojev, ki proizvajajo elektroluminiscenco in jih lahko dopolnjujejo elementi za pretvorbo na podlagi fluorescence.

2.9.1.6.1

„Nadomestni svetlobni vir LED“ pomeni svetlobni vir LED kategorije, ki ima ustrezno ekvivalentno kategorijo svetlobnega vira, ki svetlobo proizvaja z drugo tehnologijo.

2.9.1.7

„Modul LED“ pomeni modul svetlobnega vira, ki kot svetlobne vire vsebuje le svetleče diode. Vendar lahko vključuje enega ali več nosilcev za homologirane zamenljive svetlobne vire.

2.9.2

„Elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira“ pomeni enega ali več sestavnih delov med napajalnim in svetlobnim virom za nadzor napetosti in/ali električnega toka svetlobnega vira.

2.9.2.1

„Predstikalna naprava“ pomeni en ali več sestavnih delov bodisi med napajalnim in svetlobnim virom bodisi integriranih s svetlobnim virom za nadzor električnega toka svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu.

2.9.3

„Krmilni element za spreminjanje svetilnosti“ pomeni napravo, ki samodejno nadzira svetlobno-signalne naprave na zadnjem delu za spreminjanje svetilnosti, da se zagotovi nespremenjeno zaznavanje njihovih signalov. Krmilni element za spreminjanje svetilnosti je del svetilke ali del vozila ali razdeljen med zadevno svetilko in vozilom.

2.10 Fotometrija

2.10.1

„Ciljni svetlobni tok“ pomeni:

(a)	v primeru svetlobnega vira: vrednost ciljnega svetlobnega toka brez morebitnih odstopanj, kot je navedena na podatkovnem listu veljavnega pravilnika za svetlobni vir, v skladu s katerim je svetlobni vir homologiran;

(b)	v primeru modula LED: vrednost ciljnega svetlobnega toka, kot je navedena v tehnični specifikaciji, predloženi ob modulu LED za homologacijo svetilke, ki jo sestavlja modul LED.

2.10.2

„Površina sevanja“„svetlobne naprave“, „svetlobno-signalne naprave“ ali odsevnika pomeni površino, kot jo proizvajalec naprave navede na risbi v vlogi za podelitev homologacije, glej Prilogo 3 (glej npr. dela 1 in 4).

Površina se navede v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	če je zunanja leča teksturirana, je navedena površina sevanja cela ali delna zunanja površina zunanje leče;

(b)	če zunanja leča ni teksturirana, se lahko zanemari in površina sevanja je površina, navedena na risbi, glej Prilogo 3 (glej npr. del 5).

2.10.3

„Svetleča površina“ (glej Prilogo 3).

2.10.3.1

„Svetleča površina svetlobne naprave“ (odstavki 2.5.1, 2.5.2, 2.5.10, 2.5.12 in 2.5.17) pomeni ortogonalno projekcijo celotne površine reflektorja ali, pri žarometih z elipsoidnim reflektorjem, „projekcijske leče“ na prečno ravnino. Če svetlobna naprava nima reflektorja, se uporablja opredelitev iz odstavka 2.10.3.2. Če se površina sevanja svetilke razteza le čez del površine reflektorja, se upošteva le projekcija tega dela.

Pri žarometu za kratki svetlobni pramen je svetleča površina omejena z navidezno črto meje zastiranja na lečo. Če sta reflektor in leča medsebojno nastavljiva, je treba uporabljati srednjo nastavitev.

V primeru vgradnje sistema AFS: če svetlobno funkcijo opravljata dve ali več sočasno delujočih svetilnih enot na določeni strani vozila, posamezne svetleče površine skupaj predstavljajo obravnavano svetlečo površino (na primer, na sliki iz odstavka 6.22.4 posamezne svetleče površine svetilnih enot 8, 9 in 11 skupaj in ob upoštevanju njihovega položaja predstavljajo obravnavano svetlečo površino na desni strani vozila).

2.10.3.2

„svetleča površina svetlobno-signalne naprave, ki ni odsevnik“ (odstavki 2.5.3 do 2.5.7, 2.6.1, 2.5.11 in 2.5.13 do 2.5.16) pomeni ortogonalno projekcijo svetilke v ravnini, ki je pravokotna na njeno referenčno os in se dotika zunanje površine sevanja, pri čemer to projekcijo omejujejo robovi zaslonov v tej ravnini, od katerih vsak zmanjša svetilnost na 98 % celotne svetilnosti v smeri referenčne osi.

Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih meja svetleče površine se uporabljajo le zasloni z vodoravnimi ali navpičnimi robovi, da se preveri oddaljenost od skrajnih robov vozila in od tal.

Za druge uporabe v zvezi s svetlečo površino, npr. razdaljo med svetilkama ali funkcijama, se uporablja oblika roba te svetleče površine. Zasloni ostanejo vzporedni, lahko pa se uporabijo druge usmeritve.

Pri svetlobno-signalnih napravah, katerih svetleča površina zajema celotno ali delno svetlečo površino druge funkcije ali neosvetljeno površino, se šteje, da je svetleča površina kar površina sevanja (glej npr. dele 2, 3, 5 in 6 Priloge 3).

2.10.3.3

„Svetleča površina odsevnika“ (odstavek 2.5.8) pomeni, kot vložnik določi med homologacijskim postopkom za odsevnike, ortogonalno projekcijo odsevnika v ravnini, ki poteka pravokotno na njegovo referenčno os in je omejena z ravninami, ki potekajo ob navedenih najbolj oddaljenih delih optičnega sistema odsevnika in so vzporedne s to osjo. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih robov naprave se upoštevajo le navpične in vodoravne ravnine.

2.10.4

„Vidna svetleča površina“ v določeni smeri opazovanja pomeni, na zahtevo proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ortogonalno projekcijo:

meje svetleče površine, projicirane na zunanjo površino leče, ali

površine sevanja.

Le v primeru svetlobno-signalnih naprav za spreminjanje svetilnosti se njihova vidna svetleča površina, ki je lahko spremenljiva, kot določa odstavek 2.9.3, pod vsemi pogoji šteje za skladno s krmilnim elementom za spreminjanje svetilnosti, če se uporablja.

V ravnini, ki je pravokotna na smer opazovanja in se dotika skrajne zunanje točke leče.

Priloga 3 k temu pravilniku vsebuje različne primere uporabe vidne svetleče površine;

2.10.5

„Referenčna os“ pomeni značilno os svetilke, ki jo določi proizvajalec (svetilke) kot referenčno smer (H = 0°, V = 0°) za kote polja pri fotometričnih meritvah in vgradnji svetilke v vozilo.

2.10.6

„Referenčno središče“ pomeni:

(a)	presečišče referenčne osi z zunanjo površino sevanja ali

(b)	točko na odsevni površini ali v njeni bližini,

opredeljeno kot središče naprave zaradi določitve njene učinkovitosti; določi pa ga proizvajalec svetilke.

2.10.7

„Koti geometrijske vidnosti“ pomenijo kote, ki določajo polje najmanjšega prostorskega kota, v katerem je vidna svetleča površina svetilke vidna. To polje določajo odseki krogle, katere središče sovpada z referenčnim središčem svetilke in katere ekvator je vzporeden s tlemi. Ti odseki se določijo glede na referenčno os. Vodoravni koti ß ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini.

2.10.8

„Dosežena fotometrična stabilnost“ pomeni, da je sprememba svetilnosti za preizkuševalno točko manj kot 3 odstotke v katerem koli 15-minutnem obdobju.

2.10.9

„Gonio(foto)metrski sistem (če ni drugače opredeljeno v določenem pravilniku)“ pomeni sistem, ki se uporablja za fotometrične meritve, ki jih določajo kotne koordinate v stopinjah na krogli z navpično polarno osjo v skladu s publikacijo CIE št. 70, Dunaj 1987, to pomeni, da ustreza gonio(foto)metrskemu sistemu z vodoravno (elevacijsko) osjo; pritrjeno na tla, in drugo premično (rotacijsko) osjo, pravokotno na pritrjeno vodoravno os (glej Prilogo 14 k temu pravilniku). Opomba: Zgoraj navedena publikacija CIE določa postopek za izvedbo popravka kotnih koordinat, če se uporablja drug gonio(foto)metrski sistem.

2.10.10

„Ravnina H“ pomeni vodoravno ravnino, na kateri je referenčno središče svetilke.

2.10.11

„Ravnina V“ pomeni navpično ravnino, vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, na kateri je referenčno središče svetilke.

2.10.12

„Prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

2.10.13

„Kot odmika“ pomeni kot med premicama, ki povezujeta referenčno središče s središčem sprejemnika in središčem vira svetlobe.

2.10.14

„Vpadni kot“ pomeni kot med referenčno osjo in premico, ki povezuje referenčno središče s središčem vira svetlobe.

2.10.15

„Kot zasuka“ pomeni kot, za katerega se odsevna naprava iz določene lege zasuče okoli referenčne osi.

2.10.16

„Kot premera odsevne naprave“ pomeni kot, v katerem je vidna največja mera vidne svetleče površine ali iz središča vira svetlobe ali iz središča sprejemnika.

2.10.17

„Osvetljenost odsevne naprave“ je okrajšan izraz, ki se navadno uporablja za opis osvetljenosti, izmerjene v ravnini, ki je pravokotna na vpadne žarke in poteka skozi referenčno središče.

2.10.18

„Koeficient svetilnosti (CIL)“ pomeni količnik svetilnosti svetlobe, ki odseva v določeni smeri, deljen s svetilnostjo odsevne naprave pri določenem vpadnem kotu, kotu odmika in kotu zasuka.

2.11 Barva

2.11.1

Barva svetlobe, ki jo oddaja naprava

2.11.1.1

„Bela“ pomeni kromatske koordinate (x, y) (4) oddane svetlobe, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

W12	zelena meja	y = 0,150 + 0,640 x
W23	rumenkasto zelena meja	y = 0,440
W34	rumena meja	x = 0,500
W45	rdečkasto škrlatna meja	y = 0,382
W56	škrlatna meja	y = 0,050 + 0,750 x
W61	modra meja	x = 0,310

S stičišči:

	x	y
W1	0,310	0,348
W2	0,453	0,440
W3	0,500	0,440
W4	0,500	0,382
W5	0,443	0,382
W6	0,310	0,283

2.11.1.2

„Selektivno rumena“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 oddane svetlobe, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

SY12	zelena meja	y = 1,290 x – 0,100
SY23	lokus spektra
SY34	rdeča meja	y = 0,138 + 0,580 x
SY45	rumenkasto bela meja	y = 0,440
SY51	bela meja	y = 0,940 – x

S stičišči:

	x	y
SY1	0,454	0,486
SY2	0,480	0,519
SY3	0,545	0,454
SY4	0,521	0,440
SY5	0,500	0,440

2.11.1.3

„Oranžna“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 oddane svetlobe, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

A12	zelena meja	y = x – 0,120
A23	lokus spektra
A34	rdeča meja	y = 0,390
A41	bela meja	y = 0,790 – 0,670 x

S stičišči:

	x	y
A1	0,545	0,425
A2	0,560	0,440
A3	0,609	0,390
A4	0,597	0,390

2.11.1.4

„Rdeča“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 oddane svetlobe, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

R12	rumena meja	y = 0,335
R23	lokus spektra
R34	škrlatna črta	(linearni razpon po škrlatnih barvah med rdečo in modro mejo lokusa spektra)
R41	škrlatna meja	y = 0,980 – x

S stičišči:

	x	y
R1	0,645	0,335
R2	0,665	0,335
R3	0,735	0,265
R4	0,721	0,259

2.11.2

Nočna barva svetlobe, ki odseva iz naprave, razen odsevnih pnevmatik v skladu s Pravilnikom ZN št. 88

2.11.2.1

„Bela“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

W12	modra meja	y = 0,843 – 1,182 x
W23	škrlatna meja	y = 0,489 x + 0,146
W34	rumena meja	y = 0,968 – 1,010 x
W41	zelena meja	y = 1,442 x – 0,136

S stičišči:

	x	y
W1	0,373	0,402
W2	0,417	0,350
W3	0,548	0,414
W4	0,450	0,513

2.11.2.2

„Rumena“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

Y12	zelena meja	y = x – 0,040
Y23	lokus spektra
Y34	rdeča meja	y = 0,200 x + 0,268
Y41	bela meja	y = 0,970 – x

S stičišči:

	x	y
Y1	0,505	0,465
Y2	0,520	0,480
Y3	0,610	0,390
Y4	0,585	0,385

2.11.2.3

„Oranžna“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

A12	zelena meja	y = 1,417 x – 0,347
A23	lokus spektra
A34	rdeča meja	y = 0,390
A41	bela meja	y = 0,790 – 0,670 x

S stičišči:

	x	y
A1	0.545	0,425
A2	0,557	0,442
A3	0,609	0,390
A4	0,597	0,390

2.11.2.4

„Rdeča“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

R12	rumena meja	y = 0,335
R23	lokus spektra
R34	škrlatna črta
R41	škrlatna meja	y = 0,978 – x

S stičišči:

	x	y
R1	0,643	0,335
R2	0,665	0,335
R3	0,735	0,265
R4	0,720	0,258

2.11.3

Dnevna barva svetlobe, ki odseva iz naprave

2.11.3.1

„Bela“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

W12	škrlatna meja	y = x – 0,030
W23	rumena meja	y = 0,740 – x
W34	zelena meja	y = x + 0,050
W41	modra meja	y = 0,570 – x

S stičišči:

	x	y
W1	0,300	0,270
W2	0,385	0,355
W3	0,345	0,395
W4	0,260	0,310

2.11.3.2

„Rumena“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

Y12	rdeča meja	y = 0,534 x + 0,163
Y23	bela meja	y = 0,910 – x
Y34	zelena meja	y = 1,342 x – 0,090
Y41	lokus spektra

S stičišči:

	x	y
Y1	0,545	0,454
Y2	0,487	0,423
Y3	0,427	0,483
Y4	0,465	0,534

2.11.3.3

„Rdeča“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

R12	rdeča meja	y = 0,346 – 0,053 x
R23	škrlatna meja	y = 0,910 – x
R34	rumena meja	y = 0,350
R41	lokus spektra

S stičišči:

	x	y
R1	0,690	0,310
R2	0,595	0,315
R3	0,560	0,350
R4	0,650	0,350

2.11.4

Dnevna barva fluorescentne naprave

2.11.4.1

„Rdeča“ pomeni kromatske koordinate (x, y)4 svetlobe, ki odseva, ki so znotraj območij kromatičnosti, opredeljenih z mejami:

FR12	rdeča meja	y = 0,346 – 0,053 x
FR23	škrlatna meja	y = 0,910 – x
FR34	rumena meja	y = 0,315 + 0,047 x
FR41	lokus spektra

S stičišči:

	x	y
FR1	0,690	0,310
FR2	0,595	0,315
FR3	0,569	0,341
FR4	0,655	0,345

3. VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav vloži proizvajalec ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti in podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na točke iz odstavkov od 2.2.1.1 do 2.2.1.4, skupaj z omejitvami glede obremenitve, zlasti največje dovoljene obremenitve prtljažnika;

3.2.2

seznam naprav, ki jih proizvajalec določi za sklop svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. Seznam lahko vključuje več tipov naprav za vsako funkcijo. Vsak tip je ustrezno označen (sestavni del, homologacijska oznaka, naziv proizvajalca itd.), poleg tega pa lahko seznam za vsako funkcijo vključuje dodatno oznako „ali enakovredne naprave“;

3.2.3

pregledna risba celotne svetlobne in svetlobno-signalne opreme, ki prikazuje položaj različnih naprav na vozilu;

3.2.4

po potrebi za ugotavljanje skladnosti s predpisi tega pravilnika pregledne risbe za vsako posamezno svetilko, ki prikazujejo svetlečo površino iz odstavka 2.10.3, površino sevanja iz odstavka 2.10.2, referenčno os iz odstavka 2.10.5 in referenčno središče iz odstavka 2.10.6. Ta informacija ni potrebna za svetilko za osvetlitev zadnje registrske tablice (odstavek 2.5.5);

3.2.5

izjava o metodi, uporabljeni za opredelitev vidne svetleče površine (glej odstavek 2.10.4);

3.2.6

če je AFS vgrajen v vozilo, vložnik predloži podroben opis, ki vsebuje naslednje informacije:

3.2.6.1

svetlobne funkcije in načine osvetlitve, za katere je bil AFS homologiran;

3.2.6.2

ustrezne kontrolne signale AFS in njihove tehnične značilnosti, kot so opredeljene v skladu s Prilogo 10 k Pravilniku ZN št. 123 ali Prilogo 14 k Pravilniku ZN št. 149;

3.2.6.3

določbe, ki se uporabljajo za samodejno prilagoditev funkcij in načinov sprednje osvetlitve v skladu z odstavkom 6.22.7.4 tega pravilnika;

3.2.6.4

posebna navodila, če obstajajo, za pregled svetlobnih virov in vizualno opazovanje svetlobnega pramena;

3.2.6.5

dokumente iz odstavka 6.22.9.2 tega pravilnika;

3.2.6.6

svetilke, ki so združene ali kombinirane ali integrirane v AFS;

3.2.6.7

svetilne enote, zasnovane v skladu z zahtevami iz odstavka 6.22.5 tega pravilnika;

3.2.7

pri vozilih kategorij M in N opis pogojev oskrbe z električno energijo za naprave, navedene v odstavkih 2.5.1, 2.5.2, 2.5.4, 2.5.6 in 2.5.7, po potrebi tudi informacije o posebni oskrbi z električno energijo/elektronski krmilni napravi za nadzor svetlobnega vira ali krmilnem elementu za spreminjanje svetilnosti;

3.2.8

po presoji proizvajalca izjava, ali se svetilke, homologirane za nadomestne svetlobne vire LED in opremljene z njimi, smejo vgraditi v vozilo ter, če se smejo, katere.

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo z vgrajeno celotno svetlobno in svetlobno-signalno opremo iz odstavka 3.2.2, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije.

3.4

Homologacijski dokumentaciji se priloži dokument iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4. HOMOLOGACIJA

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede vseh naprav, navedenih na seznamu, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 07 v skladu s spremembami 07) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti te številke drugemu tipu vozila ali istemu tipu vozila, predloženemu z opremo, ki ni navedena na seznamu iz odstavka 3.2.2, v skladu z določbami iz odstavka 7 tega pravilnika.

4.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa/dela vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (5);

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnikov, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8

V Prilogi 2 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitev homologacijskih oznak.

5. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

5.1

Svetlobne in svetlobno-signalne naprave so vgrajene tako, da pri običajnih pogojih uporabe iz odstavkov 2.3.10, 2.3.10.1 in 2.3.10.2 ter kljub tresljajem, ki so jim morda izpostavljene, ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku, in zagotavljajo, da vozilo izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Zlasti ne sme biti mogoče nenamerno spreminjanje nastavitve svetilk.

5.2

Žarometi iz odstavkov 2.5.1, 2.5.2 in 2.5.10 so vgrajeni tako, da je pravilna nastavitev njihove usmeritve preprosta.

5.2.1

Pri žarometih, opremljenih z ukrepi za preprečevanje motenja drugih udeležencev v prometu v državi, kjer promet poteka po drugi strani ceste kot v državi, v kateri je bil žaromet zasnovan, je tak ukrep samodejen ali pa ga lahko uporabnik vozila namesti na parkiranem vozilu brez uporabe posebnega orodja (ki ni orodje, priloženo vozilu (6)). Proizvajalec vozila zagotovi podrobna navodila skupaj z vozilom.

5.3

Pri vseh svetlobno-signalnih napravah, skupaj s tistimi, ki so vgrajene v stranske stene, mora biti referenčna os svetilke, če je vgrajena v vozilo, vzporedna z ravnino stika med vozilom in cestiščem, poleg tega mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila pri bočnih odsevnikih in bočnih svetilkah ter vzporedna s to ravnino pri vseh drugih signalnih napravah. V vsaki smeri je dovoljeno odstopanje ±3°. Poleg tega se upoštevajo vsa posebna navodila proizvajalca glede vgradnje.

5.4

Kadar ni posebnih navodil, se višina in usmeritev svetilk preverita pri vozilu, ki neobremenjeno stoji na ravni vodoravni površini pri pogojih iz odstavkov 2.3.10, 2.3.10.1 in 2.3.10.2, in v nevtralnem položaju sistema AFS, če je vgrajen.

5.5

Kadar ni posebnih navodil, za svetilke, ki sestavljajo pare, velja:

5.5.1

v vozilo se vgradijo simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino (ocena mora temeljiti na zunanji geometrijski obliki svetilke in ne na robu njene svetleče površine iz odstavka 2.10.3);

5.5.2

simetrične so ena na drugo glede na vzdolžno srednjo ravnino, ta zahteva pa ne velja za notranjo zgradbo svetilke;

5.5.3

izpolnjujejo iste kolorimetrične zahteve in imajo precej podobne fotometrične značilnosti. To ne velja za usklajen par žarometov za meglo razreda F3;

5.5.4

imajo skoraj enake fotometrične značilnosti.

5.6

Pri vozilih, ki imajo asimetrično zunanjo obliko, se zgornje zahteve čim bolj upoštevajo.

5.7

Združene, kombinirane ali integrirane svetilke ali posamične svetilke

5.7.1

Svetilke so lahko združene, kombinirane ali integrirane, če so izpolnjene vse zahteve v zvezi z barvo, položajem, usmeritvijo, geometrijsko vidnostjo, električno vezavo in morebitne druge zahteve.

5.7.1.1

Fotometrične in kolorimetrične zahteve za svetilko morajo biti izpolnjene, ko so vse druge funkcije, s katerimi je ta svetilka združena, kombinirana ali integrirana, izklopljene.

Če pa je sprednja ali zadnja pozicijska svetilka integrirana z eno ali več drugimi funkcijami, ki se lahko skupaj vklopijo, morajo biti zahteve v zvezi z barvo vsake od teh drugih funkcij izpolnjene, ko so integrirane funkcije in sprednje ali zadnje pozicijske svetilke vklopljene.

5.7.1.2

Zavornih svetilk in smernih svetilk ni dovoljeno integrirati.

5.7.1.3

Če so zavorne svetilke in smerne svetilke združene, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

5.7.1.3.1

nobena vodoravna ali navpična premica, ki poteka skozi projekcije vidnih svetlečih površin teh funkcij na ravnini, ki je pravokotna na referenčno os, ne sme sekati več kot dveh mejnih črt, ki ločujeta sosednje površine različnih barv;

5.7.1.3.2

njune vidne svetleče površine v smeri referenčne osi glede na površine, očrtane s površinami sevanja, se ne prekrivajo.

5.7.2

Posamične svetilke

5.7.2.1

Posamične svetilke, kot so opredeljene v odstavku 2.4.11.1(a), katerih vidna svetleča površina je sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, se vgradijo tako, da:

(a)

skupno območje projekcije samostojnih delov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi na ravnini, ki se dotika zunanje površine zunanje leče in je pravokotna na referenčno os, zavzema najmanj 60 % najmanjšega štirikotnika, ki obkroža projekcijo navedene vidne svetleče površine v smeri referenčne osi; ali

(b)	razdalja med nasprotnima robovoma dveh sosednjih/dotikajočih se samostojnih delov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, izmerjena pravokotno na referenčno os, ne sme presegati 75 mm.

Ti zahtevi ne veljata za posamični odsevnik.

5.7.2.2

Posamične svetilke, kot so opredeljene v odstavku 2.4.11.1(b) ali (c), sestavljene iz dveh svetilk z oznako „D“ ali dveh samostojnih odsevnikov, se vgradijo tako, da:

(a)	projekcija vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi obeh svetilk ali odsevnikov zavzema najmanj 60 % najmanjšega štirikotnika, ki obkroža projekcije navedenih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi, ali

(b)	najmanjša razdalja med nasprotnima robovoma vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi obeh svetilk ali samostojnih odsevnikov, izmerjena pravokotno na referenčno os, ne presega 75 mm.

5.7.2.3

Posamične svetilke, kot so opredeljene v odstavku 2.4.11.1(d), izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.7.2.1.

Če sta dve ali več svetilk in/ali dve ali več ločenih vidnih svetlečih površin vključeni v isto ohišje svetilke in/ali imata skupno zunanjo lečo, se ne štejeta za sistem soodvisnih svetilk.

Vendar je lahko svetilka v obliki traku ali pasu del sistema soodvisnih svetilk.

5.7.2.4

Dve svetilki ali sodo število svetilk v obliki pasu ali traku se namesti simetrično na vzdolžno srednjo ravnino vozila in se razteza na obeh straneh vsaj do 0,4 m od skrajnega zunanjega roba vozila, pri čemer je dolžina najmanj 0,8 m; osvetlitev take površine zagotavljata najmanj dva svetlobna vira, nameščena čim bližje koncem; površino sevanja lahko sestavlja več vzporednih elementov, če te posamezne površine sevanja, projicirane na prečno ravnino, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.7.2.1.

5.8

Največja oddaljenost od tal se meri od najvišje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, najmanjša oddaljenost pa od najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi.

Če (največja in najmanjša) oddaljenost od tal očitno izpolnjuje zahteve iz Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

5.8.1

Za namene zmanjšanja kotov geometrijske vidnosti se položaj glede na oddaljenost od tal meri od ravnine H.

5.8.2

Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša oddaljenost od tal meri od najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi ne glede na njegovo uporabo.

5.8.3

Položaj glede na širino se določi od roba vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila, kadar gre za skupno širino, in od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, kadar gre za razdaljo med svetilkama.

Kadar položaj glede na širino očitno izpolnjuje zahteve iz Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

5.9

Kadar ni posebnih navodil, se fotometrične značilnosti (npr. svetilnost, barva, vidna svetleča površina itd.) svetilke namenoma ne smejo spreminjati v obdobju, ko je svetilka vklopljena.

5.9.1

Smerne svetilke, varnostne utripalke vozila, oranžne bočne svetilke, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6.18.7, in signal za zaustavitev v sili so utripajoče svetilke.

5.9.2

Fotometrične značilnosti svetilk se lahko razlikujejo:

(a)	glede na osvetljenost okolice,

(b)	kot posledica tega, ali so vklopljene ali izklopljene, ali

(c)	če se svetilke uporabljajo za opravljanje druge svetlobne funkcije, če je kakršna koli sprememba fotometričnih značilnosti skladna s tehničnimi določbami za zadevno svetilko.

5.9.3

Fotometrične značilnosti smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a ali 2b se lahko razlikujejo med utripanjem zaradi zaporedne sprožitve svetlobnih virov, kot je določeno v odstavku 5.6 Pravilnika ZN št. 6 ali odstavku 5.6.11 Pravilnika ZN št. 148.

Ta določba se ne uporablja, če smerne svetilke kategorij 2a in 2b delujejo kot signal za zaustavitev v sili v skladu z odstavkom 6.23.1 tega pravilnika.

5.10

Nobena od svetilk iz odstavka 2.1.5 ne oddaja rdeče svetlobe, usmerjene naprej, ki bi lahko zmedla druge udeležence v prometu, in nobena od svetilk iz odstavka 2.1.5 ne oddaja bele svetlobe, usmerjene nazaj, ki bi lahko zmedla druge udeležence v prometu. Ne upoštevajo se svetlobne naprave, ki so vgrajene za notranjo osvetlitev vozila. V primeru dvoma se ta zahteva preveri na naslednji način:

5.10.1

za vidnost bele svetlobe od zadaj, razen svetilk za vzvratno vožnjo in belih stranskih vidnostnih oznak, vgrajenih v vozilo, vidna svetleča površina bele svetilke ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 1 v prečni ravnini, ki je 25 m za vozilom (glej Prilogo 4);

5.10.2

za vidnost bele svetlobe od zadnjega dela vozila, razen svetilk za vzvratno vožnjo in belih stranskih vidnostnih oznak, vidna svetleča površina bele svetilke ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 2 v prečni ravnini, ki je 25 m za vozilom (glej Prilogo 4);

5.10.3

območji opazovanja 1 in 2 sta omejeni z ustreznimi ravninami:

5.10.3.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m oziroma 2,2 m nad tlemi;

5.10.3.2

po širini z navpičnima ravninama, ki spredaj ali zadaj oklepata kot 15° navzven od vzdolžne srednje ravnine vozila in potekata skozi točko ali točke stika navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta skupno širino vozila, če pa je točk stika več, skrajna sprednja točka stika velja za sprednjo ravnino, skrajna zadnja točka stika pa za zadnjo ravnino.

5.11

Električna vezava zagotavlja, da se lahko sprednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke, če so vgrajene, bočne svetilke, če so vgrajene, ter svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice vklopijo in izklopijo le hkrati.

5.11.1

Ta zahteva se ne uporablja v enem ali več naslednjih pogojih:

(a)	sprednje in zadnje pozicijske svetilke ter bočne svetilke, ki so kombinirane ali integrirane z navedenimi svetilkami, so vklopljene kot parkirne svetilke;

(b)	bočne svetilke utripajo skupaj s smernimi svetilkami;

(c)	vklopljene so svetilke za dnevno vožnjo;

(d)	funkcija sprednjih pozicijskih svetilk se nadomesti v skladu z določbami odstavka 5.12.1.

5.11.2

Pri sistemu soodvisnih svetilk se vsi svetlobni viri vklopijo in izklopijo hkrati.

5.12

Električna vezava je taka, da se žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen ter žarometi za meglo ne morejo vklopiti, če niso vklopljene tudi svetilke iz odstavka 5.11. Ta zahteva ne velja za žaromete za dolgi ali kratki svetlobni pramen, če pri svetlobnem opozarjanju žaromet za dolgi ali kratki svetlobni pramen utripa v kratkih časovnih presledkih ali če se v kratkih časovnih presledkih izmenično vklapljata žaromet za dolgi in žaromet za kratki svetlobni pramen.

5.12.1

Žarometi s kratkim in/ali dolgim svetlobnim pramenom in/ali žarometi za meglo lahko nadomestijo funkcijo sprednjih pozicijskih svetilk, če:

5.12.1.1

je njihova električna vezava taka, da se v primeru okvare katere koli od teh svetlobnih naprav sprednje pozicijske svetilke samodejno ponovno vklopijo, in

5.12.1.2

nadomestna svetilka/funkcija za zadevno pozicijsko svetilko izpolnjuje zahteve glede:

(a)	geometrijske vidnosti, predpisane za sprednje pozicijske svetilke v odstavku 6.9.5, in

(b)	najnižjih fotometričnih vrednosti glede na kote porazdelitve svetlobe, in

5.12.1.3

so ustrezna dokazila o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 5.12.1.2 zagotovljena v poročilih o preskusu nadomestne svetilke.

5.13

Opozorilni signal

Kjer ta pravilnik določa opozorilni signal za sklenjen tokokrog, ga lahko nadomesti opozorilni signal za „delovanje“.

5.14

Svetilke, ki se lahko skrijejo

5.14.1

Skrivanje svetilk je prepovedano, razen žarometov za dolgi svetlobni pramen, žarometov za kratki svetlobni pramen in žarometov za meglo, ki so lahko skriti, kadar niso v uporabi.

5.14.2

Pri kakršni koli okvari, ki bi vplivala na delovanje naprav za skrivanje, svetilke ostanejo v položaju uporabe, če so že v uporabi, ali pa se lahko brez orodja premaknejo v položaj uporabe.

5.14.3

Svetilke se lahko pomaknejo v položaj uporabe in vklopijo z enim samim upravljalnim elementom, pri čemer se ne sme izključiti možnost, da se pomaknejo v položaj uporabe brez vklopa. Vendar je pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen zgoraj navedeni upravljalni element potreben le za vklop žarometov za kratki svetlobni pramen.

5.14.4

Z voznikovega sedeža ni mogoče namerno ustaviti gibanja vklopljenih svetilk, preden dosežejo položaj uporabe. Če zaradi premikanja svetilk obstaja nevarnost zaslepitve drugih udeležencev v prometu, se lahko vklopijo šele, ko dosežejo položaj uporabe.

5.14.5

Če ima naprava za skrivanje temperaturo od –30 °C do +50 °C, žaromet doseže položaj uporabe v treh sekundah od zagona upravljalnega elementa.

5.15

Barva svetlobe, ki jo oddajajo svetilke (7), je:

žaromet za dolgi svetlobni pramen:	bela
žaromet za kratki svetlobni pramen:	bela
žaromet za meglo:	bela ali selektivno rumena
svetilka za vzvratno vožnjo:	bela
smerna svetilka:	oranžna
varnostne utripalke:	oranžna
zavorna svetilka:	rdeča
signal za zaustavitev s sili:	oranžna ali rdeča
opozorilni signal za trk v zadnji del vozila:	oranžna
svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice:	bela
sprednja pozicijska svetilka:	bela
zadnja pozicijska svetilka:	rdeča
zadnja svetilka za meglo:	rdeča
parkirna svetilka:	bela spredaj, rdeča zadaj, oranžna, če je integrirana v bočne smerne svetilke ali bočne svetilke
bočna svetilka:	oranžna, vendar je lahko skrajna zadnja bočna svetilka rdeča, če je združena, kombinirana ali integrirana z zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo svetilko za meglo, zavorno svetilko ali če je združena ali si deli del površine sevanja z zadnjim odsevnikom
gabaritna svetilka:	bela spredaj, rdeča zadaj
svetilka za dnevno vožnjo:	bela
zadnji odsevnik, netrikotni:	rdeča
zadnji odsevnik, trikotni:	rdeča
sprednji odsevnik, netrikotni:	enaka vpadni svetlobi (8)
bočni odsevnik, netrikotni:	oranžna, vendar je lahko skrajni zadnji bočni odsevnik rdeč, če je združen ali si deli del površine sevanja z zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo svetilko za meglo, zavorno svetilko, rdečo skrajno zadnjo bočno svetilko ali z zadnjim netrikotnim odsevnikom
svetilka za zavijanje:	bela
vidnostna oznaka:	bela spredaj
	bela ali rumena ob strani
	rdeča ali rumena zadaj (9)
prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS):	bela
zunanja svetilka:	bela
manevrirna svetilka:	bela

5.16

Število svetilk

5.16.1

Število svetilk, vgrajenih v vozilo, je enako številu, navedenem v posameznih specifikacijah tega pravilnika.

5.17

Katera koli svetilka se lahko vgradi v gibljive sestavne dele, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 5.18, 5.19 in 5.20.

5.18

Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji trikotni in netrikotni odsevniki se lahko vgradijo v gibljive sestavne dele le:

5.18.1

če svetilke na gibljivih sestavnih delih v vseh stalnih položajih teh delov izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter kolorimetrične in fotometrične zahteve za navedene svetilke;

5.18.2

če se funkcije iz odstavka 5.18 zagotovijo s sklopom dveh svetilk z oznako „D“ (glej odstavek 2.4.11.1), mora le ena od teh svetilk izpolnjevati zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter fotometrične zahteve za navedene svetilke v vseh stalnih položajih gibljivih sestavnih delov;

ali

5.18.3

če so vgrajene dodatne svetilke za zgoraj navedene funkcije in vklopljene, ko je gibljiv sestavni del v katerem koli stalnem odprtem položaju, če te dodatne svetilke izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter fotometrične zahteve, ki se uporabljajo za svetilke, vgrajene v gibljive sestavne dele;

5.18.4

če se funkcije iz odstavka 5.18 zagotovijo s sistemom soodvisnih svetilk, velja eden od naslednjih pogojev:

(a)

če je celoten sistem soodvisnih svetilk nameščen na gibljive sestavne dele, so zahteve iz odstavka 5.18.1 izpolnjene. Vendar se lahko vklopijo dodatne svetilke za zgoraj navedene funkcije, ko je gibljiv sestavni del v katerem koli stalnem odprtem položaju, če te dodatne svetilke izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter kolorimetrične in fotometrične zahteve, ki se uporabljajo za svetilke, vgrajene v gibljive sestavne dele;

ali

(b)

če je sistem soodvisnih svetilk delno nameščen na negibljiv sestavni del in delno na gibljiv sestavni del, soodvisne svetilke, razen smernih svetilk, ki jih vložnik opredeli med postopkom homologacije naprave, izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti navzven ter kolorimetrične in fotometrične zahteve za navedene svetilke v vseh stalnih položajih gibljivih sestavnih delov.

Šteje se, da so zahteve glede geometrijske vidnosti navznoter izpolnjene, če te soodvisne svetilke še vedno v vseh stalnih položajih gibljivih sestavnih delov izpolnjujejo fotometrične vrednosti, predpisane na področju porazdelitve svetlobe za homologacijo naprave.

Pri smernih svetilkah soodvisne svetilke, ki jih vložnik opredeli med postopkom homologacije naprave, izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter kolometrične in fotometrične zahteve v vseh stalnih položajih gibljivih sestavnih delov. To ne velja, če so vklopljene dodatne svetilke, ko je gibljiv sestavni del v katerem koli stalnem odprtem položaju, da se izpolni ali dopolni kot geometrijske vidnosti, če te dodatne svetilke izpolnjujejo vse zahteve glede položaja ter kolorimetrične in fotometrične zahteve, ki se uporabljajo za smerne svetilke, vgrajene v gibljive sestavne dele.

5.19

Kadar so gibljivi sestavni deli v položaju, ki ni „običajni položaj uporabe“, naprave, vgrajene vanje, ne smejo motiti drugih udeležencev v prometu.

5.20

Kadar je svetilka vgrajena v gibljivi sestavni del, ki je v „običajnih položajih uporabe“, se svetilka vedno vrne v položaje, ki jih določi proizvajalec v skladu s tem pravilnikom. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen in žarometih za meglo se ta zahteva šteje za izpolnjeno, če se gibljivi sestavni deli desetkrat pomaknejo in znova vrnejo v običajni položaj, pri tem pa se nobena vrednost kota naklona teh svetilk glede na podporo, izmerjena po vsakem premiku gibljivega sestavnega dela, ne razlikuje za več kot 0,15 % od povprečja desetih izmerjenih vrednosti. Če se ta vrednost preseže, se vsaka mejna vrednost iz odstavka 6.2.6.1.1 spremeni za ta presežek, tako da se zmanjša dovoljeni razpon naklonov pri preverjanju vozila v skladu s Prilogo 6.

5.21

Noben gibljivi sestavni del z vgrajeno svetlobno-signalno napravo ali brez nje v katerem koli stalnem položaju, ki ni „običajni položaj uporabe“, ne sme zakrivati več kot 50 % vidne svetleče površine sprednjih in zadnjih pozicijskih svetilk, sprednjih in zadnjih smernih svetilk ter odsevnikov v smeri referenčne osi.

Stalni položaj gibljivega sestavnega dela pomeni stabilne ali naravne mirujoče položaje gibljivega sestavnega dela, ki jih določi proizvajalec vozila, ne glede na to, ali je zablokiran ali ne.

Če ta zahteva ni izvedljiva:

5.21.1

vklopijo se dodatne svetilke, ki izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter kolorimetrične in fotometrične zahteve za zgoraj navedene svetilke, če gibljiv sestavni del zakriva več kot 50 % vidne svetleče površine teh svetilk v smeri referenčne osi,

5.21.2

z opombo na obrazcu za sporočilo (točka 10.1 Priloge 1) se obvestijo drugi upravni organi, da gibljivi sestavni deli lahko zakrijejo več kot 50 % vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, in

z opombo v vozilu se obvesti tudi uporabnika vozila, da se pri določenih položajih gibljivih sestavnih delov opozorijo drugi udeleženci v prometu na prisotnost vozila na cesti, na primer z varnostnim trikotnikom ali drugimi pripomočki v skladu z nacionalnimi zahtevami za uporabo vozil na cesti.

5.21.3

Odstavek 5.21.2 se ne uporablja za odsevnike.

5.22

Razen za odsevnike velja, da svetilka, tudi svetilka s homologacijsko oznako, ni prisotna, če se je ne da usposobiti za delovanje le z vstavitvijo svetlobnega vira in/ali varovalke.

5.23

Svetilke, homologirane s svetlobnimi viri v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, razen če se taki svetlobni viri uporabljajo kot nezamenljivi svetlobni viri, kot je opredeljeno v odstavku 2.9.1.2 tega pravilnika, se vgradijo v vozilo tako, da se lahko svetlobni vir pravilno zamenja brez strokovne pomoči in posebnega orodja, ki ni orodje, ki ga vozilu priloži proizvajalec. Proizvajalec vozila vozilu priloži podroben opis postopka zamenjave.

5.23.1

Če modul svetlobnega vira vključuje nosilec za homologirani zamenljivi svetlobni vir v skladu s Pravilnikom št. 37, se ta svetlobni vir zamenja v skladu z zahtevami iz odstavka 5.23.

5.24

Vsaka varna začasna zamenjava svetlobno-signalne funkcije zadnje pozicijske svetilke je dovoljena, če je nadomestna funkcija v primeru okvare po barvi, glavni svetilnosti in položaju podobna funkciji, ki je prenehala delovati, ter če nadomestna naprava še naprej deluje v svoji prvotni varnostni funkciji. Opozorilni signal na armaturni plošči (odstavek 2.3.5 tega pravilnika) med zamenjavo prikazuje, da je bila opravljena začasna zamenjava in je potrebno popravilo.

5.25

Če je vgrajen sistem AFS, se šteje za enakovrednega paru žarometov za kratki svetlobni pramen in za enakovrednega paru žarometov za dolgi svetlobni pramen, če opravlja funkcije žarometov za dolgi svetlobni pramen.

5.26

Dovoljene so zadnje smerne svetilke, zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke (razen zavornih svetilk kategorije S4) in zadnje svetilke za meglo s krmilnim elementom za spreminjanje svetilnosti, ki se hkrati odzovejo na vsaj enega od naslednjih zunanjih vplivov, in sicer na osvetljenost okolice, meglo, sneg, dež, pršenje, oblake prahu in umazano površino sevanja, če se njihovo predpisano razmerje svetilnosti ohrani med prehodi. Med prehodom se svetilnost ne spremeni bistveno. Zavorne svetilke kategorije S4 imajo lahko različno svetilnost, neodvisno od ostalih svetilk. Voznik morda lahko nastavi zgornje funkcije na svetilnost, ki ustreza njihovi stalni kategoriji, in jih vrne v samodejno spremenljivo kategorijo.

5.27

Za vozila kategorij M in N vložnik tehnični službi, ki je pristojna za izvajanje homologacijskih preskusov, dokaže, da so pogoji oskrbe z električno energijo za naprave, navedene v odstavkih 2.5.1, 2.5.2, 2.5.4, 2.5.6 in 2.5.7, ko električni sistem vozila deluje v pogojih konstantne napetosti, ki so reprezentativni za ustrezno kategorijo vozila na motorni pogon, kot jo določi vložnik, skladni z naslednjimi določbami:

5.27.1

napetost na sponkah naprav, ki so bile glede na homologacijsko dokumentacijo preskušene z uporabo posebne oskrbe z električno energijo/elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira ali v sekundarnem načinu delovanja ali pod napetostjo, ki jo je zahteval vložnik, ne sme presegati napetosti, določene za zadevne naprave ali funkcije, kot so bile homologirane;

5.27.2

v nobenem primeru pogojev oskrbe z električno energijo, ki jih ne zajema odstavek 5.27.1, napetost na sponkah naprav ali funkcij ne sme presegati 6,75 V (6-voltni sistemi), 13,5 V (12-voltni sistemi) oziroma 28 V (24-voltni sistemi) za več kot tri odstotke. Sredstva za preverjanje najvišje napetosti na sponkah naprav so lahko zaradi priročnosti znotraj ohišja naprave;

5.27.3

določbe odstavkov 5.27.1 in 5.27.2 se ne uporabljajo za naprave, ki vključujejo elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali krmilni element za spreminjanje svetilnosti kot del naprave;

5.27.4

homologacijski dokumentaciji se priloži poročilo, ki opisuje metode, uporabljene za dokazovanje skladnosti, in pridobljene rezultate.

5.28

Splošne določbe v zvezi z geometrijsko vidnostjo

5.28.1

Znotraj kotov geometrijske vidnosti ni nobenih ovir za prodiranje svetlobe s katerega koli dela vidne svetleče površine svetilke, gledano iz neskončnosti. Vendar se ovire ne upoštevajo, če so bile prisotne že ob homologaciji svetilke.

5.28.2

Če se meritve opravijo bližje svetilki, je smer opazovanja vzporedna, da se doseže enaka točnost.

5.28.3

Če se z vgradnjo svetilke kateri koli del svetleče površine svetilke prekrije s katerim koli dodatnim sestavnim delom vozila, se predloži dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ne zakrivajo ovire, še vedno dosega fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave.

5.28.4

Kadar se lahko navpični kot geometrijske vidnosti pod vodoravno ravnino zmanjša na 5° (svetilka je najmanj 750 mm nad tlemi, izmerjeno v skladu z določbami odstavka 5.8.1), se lahko fotometrično območje meritev vgrajene optične enote zmanjša na 5° pod vodoravno ravnino.

5.28.5

Pri sistemu soodvisnih svetilk so zahteve glede geometrijske vidnosti izpolnjene, kadar vse soodvisne svetilke delujejo skupaj.

5.29

Ni treba, da je modul LED zamenljiv, če je to navedeno v sporočilu homologacije sestavnega dela.

5.30

Vse svetilke (naprave) se, če je to ustrezno, pred vgradnjo v vozilo homologirajo v skladu s pravilniki ZN o ustreznih napravah, navedenimi v ustreznih pododstavkih odstavka 6 tega pravilnika.

5.31

Svetilke, vgrajene v vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom in homologirano za eno ali več kategorij zamenljivih svetlobnih virov v skladu s pravilnikom ZN št. 37, 99 ali 128, se opremijo le s svetlobnimi viri, homologiranimi v skladu s temi kategorijami svetlobnih virov.

Ta zahteva ne zadeva modulov svetlobnih virov, modulov LED in nezamenljivih svetlobnih virov, razen če jih je treba homologirati v skladu z veljavnim pravilnikom ZN.

5.32

Zunanji kazalnik stanja

Dovoli se en zunanji kazalnik stanja za alarmni sistem vozila (VAS), alarmni sistem (AS) in napravo za imobilizacijo, če:

(a)	svetilnost v katero koli smer ne presega 0,5 cd;

(b)	je barva oddajane svetlobe bela, rdeča ali oranžna;

(c)	območje vidne svetleče površine ni večje kot 20 cm2.

Do dva zunanja kazalnika stanja za alarmni sistem vozila (VAS), alarmni sistem (AS) in napravo za imobilizacijo se dovolita na vozilu, če svetleča površina ne presega 10 cm2 na kazalnik stanja.

5.33

Za homologiran tip naprave v skladu s katerimi koli predhodnimi spremembami pravilnikov ZN št. 148 in/ali št. 149 in/ali št. 150 se šteje, da je enakovreden napravi, ki je bila homologirana v skladu z najnovejšimi spremembami zadevnih pravilnikov ZN št. 148 in/ali št. 149 in/ali št. 150, če se indeksi sprememb (opredeljeni v odstavku 2.1.6) v zvezi z vsako posamezno svetilko (funkcijo), ne razlikujejo. V tem primeru se taka naprava lahko pritrdi na vozilo za homologacijo brez posodobitve homologacijskih dokumentov in oznak naprave.

5.34

Uporaba svetilk, homologiranih za nadomestne svetlobne vire LED in opremljenih z njimi, se dovoli samo v primeru predložene pozitivne izjave iz odstavka 3.2.8.

Za preverjanje, ali se ta izjava upošteva, se ob homologaciji in preverjanju skladnosti proizvodnje preveri, ali so na svetilkah oznake v zvezi z uporabo nadomestnih svetlobnih virov LED.

6. POSAMEZNE SPECIFIKACIJE

6.1

Žaromet za dolgi svetlobni pramen (pravilniki ZN št. 98, 112 ali 149)

6.1.1

Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.1.2

Število

Dva ali štirje žarometi za dolgi svetlobni pramen, ki so homologirani v skladu

(a)	s pravilnikom ZN št. 98 ali 112, z izjemo žarometa razreda A, ali

(b)	pravilnikom ZN št. 149, samo za razreda žarometov B in D.

Pri vozilih kategorije N3: lahko se vgradita dva dodatna žarometa za dolgi svetlobni pramen.

Če je vozilo opremljeno s štirimi žarometi, ki se lahko skrijejo, se vgradnja dveh dodatnih žarometov dovoli le za svetlobno signalizacijo s prekinjenim vklapljanjem v kratkih časovnih presledkih podnevi (glej odstavek 5.12).

6.1.3

Namestitev

Ni posameznih specifikacij.

6.1.4

Položaj

6.1.4.1

Po širini: ni posameznih specifikacij.

6.1.4.2

Po višini: ni posameznih specifikacij.

6.1.4.3

Po dolžini: na sprednjem delu vozila. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če oddana svetloba ne moti voznika neposredno ali posredno prek naprav za posredno gledanje in/ali drugih odsevnih površin vozila.

6.1.5

Geometrijska vidnost

Vidnost svetleče površine, tudi na območjih, ki niso osvetljena v smeri opazovanja, se zagotovi v stožčastem prostoru, ki ga določajo črte, ki izhajajo iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°. Koti geometrijske vidnosti izhajajo iz oboda projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki se dotika skrajnega sprednjega dela leče žarometa.

6.1.6

Usmeritev

Naprej.

Na vsaki strani vozila se lahko največ en žaromet za dolgi svetlobni pramen vrti, da osvetli ovinek.

6.1.7

Električna vezava

6.1.7.1

Žarometi za dolgi svetlobni pramen so lahko vklopljeni le, kadar se žarometi za kratki svetlobni pramen aktivirajo ročno ali kadar obstajajo pogoji za samodejen vklop žarometa za kratki svetlobni pramen, razen če se uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih časovnih presledkih. Zato se žarometi za dolgi svetlobni pramen samodejno izklopijo, kadar se žarometi za kratki svetlobni pramen ročno deaktivirajo ali kadar obstajajo pogoji za samodejen vklop žarometa za kratki svetlobni pramen.

6.1.7.2

Nadzor vklopa in izklopa žarometov za dolgi svetlobni pramen je lahko samodejen, če kontrolne signale oddaja sistem tipal, ki lahko zazna v nadaljevanju navedene vhodne signale in se odzove nanje:

(a)	osvetljenost okolice,

(b)	svetlobo, ki jo oddajajo sprednje svetlobne naprave in sprednje svetlobno-signalne naprave nasproti vozečih vozil,

(c)	svetlobo, ki jo oddajajo zadnje svetlobno-signalne naprave vozil pred zadevnim vozilom.

Dovoljene so dodatne funkcije tipal za izboljšanje delovanja.

Za namen tega odstavka izraz „vozila“ pomeni vozila kategorij L, M, N, O, T in kolesa, ki so opremljena z odsevniki ter vklopljenimi svetlobnimi napravami in svetlobno-signalnimi napravami.

6.1.7.3

Zagotovi se, da je vedno mogoče ročno vklopiti in izklopiti žaromete za dolgi svetlobni pramen ter ročno deaktivirati samodejni nadzor žarometov za dolgi svetlobni pramen.

Poleg tega je vedno mogoče preprosto in takoj ročno izklopit žaromete za dolgi svetlobni pramen in deaktivirati njihov samodejni nadzor, uporaba podmenijev pa ni dovoljena.

6.1.7.4

Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vklopijo hkrati ali v parih. Če sta vgrajena dva dodatna žarometa za dolgi svetlobni pramen, kot je v skladu z odstavkom 6.1.2 dovoljeno le pri vozilih kategorije N3, sta lahko hkrati vklopljena največ dva para. Pri preklopu s kratkega svetlobnega pramena na dolgi svetlobni pramen je vklopljen vsaj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega svetlobnega pramena na kratki svetlobni pramen se hkrati izklopijo vsi žarometi za dolgi svetlobni pramen.

6.1.7.5

Žarometi za kratki svetlobni pramen lahko ostanejo vklopljeni skupaj z žarometi za dolgi svetlobni pramen.

6.1.7.6

Če so vgrajeni štirje žarometi, ki se lahko skrijejo, njihov delovni položaj preprečuje istočasno delovanje vseh dodatnih vgrajenih žarometov, če so ti namenjeni oddajanju svetlobnih signalov s prekinjenim vklapljanjem v kratkih časovnih presledkih podnevi (glej odstavek 5.12).

6.1.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za sklenjen tokokrog je obvezen.

6.1.8.1

Če je nadzor žarometov za dolgi svetlobni pramen samodejen, kot je opisano v odstavku 6.1.7.1, se vozniku zagotovi prikaz, da je vklopljen samodejni nadzor funkcije žarometov za dolgi svetlobni pramen. Prikaz te informacije se izklopi šele ob izklopu samodejnega delovanja.

6.1.9

Druge zahteve

6.1.9.1

Največja skupna svetilnost žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki so lahko vklopljeni hkrati, ne sme presegati 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100.

6.1.9.2

Ta največja svetilnost se izračuna tako, da se seštejejo posamezne referenčne oznake, ki so navedene na žarometih. Referenčna oznaka „10“ se dodeli vsakemu žarometu z oznako „R“ ali „CR“.

6.1.9.3

Samodejni vklop in izklop žarometov za dolgi svetlobni pramen

6.1.9.3.1

Sistem tipal, ki se uporablja za nadzor samodejnega vklopa in izklopa žarometov za dolgi svetlobni pramen, kot je opisano v odstavku 6.1.7.1, izpolnjuje naslednje zahteve:

6.1.9.3.1.1

Meje najmanjših polj, v katerih lahko tipalo zazna svetlobo, ki jo oddajajo druga vozila, kot je opredeljeno v odstavku 6.1.7.1, so določene s koti, navedenimi v nadaljevanju.

6.1.9.3.1.1.1

Vodoravni koti: 15° v levo in 15° v desno.

Navpični koti:

Kot navzgor	5°
Višina vgradnje tipala (središče odprtine tipala nad tlemi)	manj kot 2 m	med 1,5 m in 2,5 m	več kot 2 m
Kot navzdol	2°	od 2° do 5°	5°

Ti koti se merijo iz središča odprtine tipala glede na vodoravno premico skozi središče in vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.1.9.3.1.2

Sistem tipal lahko na ravni vodoravni cesti zazna:

(a)	nasproti vozeče vozilo na motorni pogon, ki je oddaljeno vsaj 400 m;

(b)	vozilo na motorni pogon ali kombinacijo vozila in priklopnika pred zadevnim vozilom, ki je oddaljena vsaj 100 m;

(c)	nasproti vozeče kolo, ki je oddaljeno vsaj 75 m, njegova osvetlitev pa je bela svetilka s svetilnostjo 150 cd s svetilno površino 10 cm2 ± 3cm2, ki je vsaj 0,8 m oddaljena od tal.

Za preverjanje skladnosti s točkama (a) in (b) imata nasproti vozeče vozilo na motorni pogon in vozilo na motorni pogon pred zadevnim vozilom (ali kombinacija vozila in priklopnika) vklopljene pozicijske svetilke (če se uporabljajo) in žaromete za dolgi svetlobni pramen.

6.1.9.3.2

Prehod z dolgega svetlobnega pramena na kratki svetlobni pramen ali s kratkega svetlobnega pramena na dolgi svetlobni pramen je lahko v skladu s pogoji iz odstavka 6.1.7.1 samodejen in ne sme motiti, zamotiti ali zaslepiti drugih udeležencev v prometu.

6.1.9.3.3

Splošno delovanje samodejnega nadzora se preveri z naslednjim:

6.1.9.3.3.1

simulacijo ali drugim načinom preverjanja, ki ga odobri homologacijski organ, kot ga določi vložnik;

6.1.9.3.3.2

preskusno vožnjo v skladu z odstavkom 1 v Prilogi 12. Delovanje samodejnega nadzora se dokumentira in preveri glede na opis vložnika. Kakršno koli očitno nepravilno delovanje se izpodbija (npr. preveliko kotno gibanje ali utripanje).

6.1.9.3.4

Nadzor žarometov za dolgi svetlobni pramen zagotavlja, da se žarometi za dolgi svetlobni pramen samodejno vklopijo le, če:

(a)	se ne zaznajo vozila iz odstavka 6.1.7.1 v poljih in na razdaljah iz odstavkov 6.1.9.3.1.1 in 6.1.9.3.1.2 in

(b)	so zaznane ravni osvetljenosti okolice skladne z ravnmi, določenimi v odstavku 6.1.9.3.5.

6.1.9.3.5

Če se žarometi za dolgi svetlobni pramen vklopijo samodejno, se tudi izklopijo samodejno, ko se v poljih in na razdaljah iz odstavkov 6.1.9.3.1.1 in 6.1.9.3.1.2 zazna nasproti vozeče vozilo ali vozilo pred zadevnim vozilom, kot je navedeno v odstavku 6.1.7.1.

Poleg tega se samodejno izklopijo, ko intenzivnost osvetljenosti okolice preseže 7 000 lx.

Vložnik dokaže izpolnjevanje te zahteve s simulacijo ali drugim načinom preverjanja, ki ga odobri homologacijski organ. Po potrebi se intenzivnost osvetlitve meri na vodoravni površini s kosinusno popravljenim tipalom na isti višini, kot je vgrajeno tipalo na vozilu. To lahko proizvajalec dokaže z zadostno dokumentacijo ali na drug način, ki ga odobri homologacijski organ.

6.2

Žaromet za kratki svetlobni pramen (pravilniki ZN št. 98, 112 ali149)

6.2.1

Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.2.2

Število

Dva žarometa za dolgi svetlobni pramen, ki sta homologirana v skladu

(a)	s pravilnikom ZN št. 98 ali 112, z izjemo žarometa razreda A, ali

(b)	s pravilnikom ZN št. 149, samo za razreda žarometov B in D.

6.2.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.2.4

Položaj

6.2.4.1

Po širini: rob vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila, ni oddaljen več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi znaša vsaj 600 mm. Vendar to ne velja za vozila kategorij M1 in N1, pri vseh drugih kategorijah motornih vozil pa se lahko ta razdalja zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.2.4.2

Po višini: najmanj 500 m in največ 1 200 mm nad tlemi. Pri vozilih kategorij N2G, N3G, M2G, M3G (10) (terenska vozila) se največja višina lahko poveča na 1 500 mm.

6.2.4.3

6.2.5

Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β, kakor sta opredeljena v odstavku 2.10.7:

α = 15° navzgor in 10° navzdol,

ß = 45° navzven in 10° navznoter.

Pregrade ali drugi deli opreme v bližini žarometa ne smejo povzročati sekundarnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

6.2.6

Usmeritev

Naprej.

6.2.6.1

Navpična usmeritev

6.2.6.1.1

Osnovni naklon navzdol meje zastiranja kratkega svetlobnega pramena, ki se nastavi pri neobremenjenem vozilu z eno osebo na voznikovem sedežu, določi proizvajalec vozila na 0,1 odstotka natančno in ga na vsakem vozilu jasno berljivo in neizbrisno označi v bližini žarometa ali tablice proizvajalca s simbolom iz Priloge 7.

Vrednost tega navedenega naklona navzdol se določi v skladu z odstavkom 6.2.6.1.2.

6.2.6.1.2

Odvisno od višine vgradnje spodnjega roba vidne svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen v smeri referenčne osi, izmerjene v metrih (h) pri neobremenjenem vozilu, ostane naklon meje zastiranja kratkega svetlobnega pramena v navpični smeri v vseh statičnih pogojih iz Priloge 5 v okviru naslednjih mejnih vrednosti, osnovna nastavitev pa ima naslednje vrednosti:

h < 0,8

mejne vrednosti	:	med –0,5 % in –2,5 %
osnovna nastavitev	:	med –1,0 % in –1,5 %

0,8 < h < 1,0

mejne vrednosti	:	med –0,5 % in –2,5 %
osnovna nastavitev	:	med –1,0 % in –1,5 %

ali, po presoji proizvajalca vozila,

mejne vrednosti	:	med –1,0 % in –3,0 %
osnovna nastavitev	:	med –1,5 % in –2,0 %

V tem primeru vloga za homologacijo vozila vključuje informacije o tem, katero od navedenih možnosti je treba uporabiti.

h > 1,0

mejne vrednosti	:	med –1,0 % in –3,0 %
osnovna nastavitev	:	med –1,5 % in –2,0 %

Zgornje mejne vrednosti in vrednosti osnovnih nastavitev so povzete v spodnjem diagramu.

Pri vozilih kategorije N3G (terenska vozila), pri katerih višina žarometov presega 1 200 mm, so mejne vrednosti navpičnega naklona meje zastiranja: med –1,5 % in –3,5 %.

Osnovna nastavitev je določena na: med –2 % in –2,5 %.

6.2.6.2

Naprava za nastavitev naklona žarometov

6.2.6.2.1

Če je naprava za nastavitev naklona žarometov potrebna za izpolnitev zahtev iz odstavkov 6.2.6.1.1 in 6.2.6.1.2, naprava deluje samodejno.

6.2.6.2.2

Naprave z zveznim ali nezveznim ročnim nastavljanjem so dovoljene, če imajo poseben zaskočni položaj, v katerem se žarometi lahko vrnejo v osnovni naklon iz odstavka 6.2.6.1.1 z običajnimi vijaki za nastavitev ali na podoben način.

Te ročno nastavljive naprave se upravljajo z voznikovega sedeža.

Zvezno nastavljive naprave imajo referenčne oznake z navedbo stanj obremenitve, pri katerih je potrebna nastavitev kratkega svetlobnega pramena.

Število položajev na napravah, ki niso zvezno nastavljive, je tolikšno, da zagotavljajo skladnost s številnimi vrednostmi iz odstavka 6.2.6.1.2 pri vseh stanjih obremenitve iz Priloge 5.

Tudi za te naprave so v bližini upravljalnega elementa naprave jasno označena stanja obremenitve iz Priloge 5, pri katerih je potrebna nastavitev kratkega svetlobnega pramena (Priloga 8).

6.2.6.2.3

V primeru okvare naprav iz odstavkov 6.2.6.2.1 in 6.2.6.2.2 se žaromet za kratki svetlobni pramen ne sme postaviti v položaj, v katerem je naklon svetlobnega pramena manjši od naklona ob okvari naprave.

6.2.6.3

Postopek merjenja

6.2.6.3.1

Po nastavitvi osnovnega naklona se navpični naklon kratkega svetlobnega pramena, izražen v odstotkih, izmeri v statičnih pogojih in pri vseh stanjih obremenitve iz Priloge 5.

6.2.6.3.2

Spreminjanje naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve se izmeri v skladu s preskusnim postopkom iz Priloge 6.

6.2.6.4

Vodoravna usmeritev

Vodoravna usmeritev enega ali obeh žarometov za kratki svetlobni pramen je lahko različna, da se zagotovi osvetlitev ovinka, če ob premiku celotnega svetlobnega pramena ali preloma meje zastiranja prelom meje zastiranja ne seka poti težišča vozila pri oddaljenosti od sprednjega dela vozila, ki je večja od 100-kratne višine vgradnje zadevnih žarometov za kratki svetlobni pramen.

6.2.7

Električna vezava

6.2.7.1

Pri preklopu z dolgega svetlobnega pramena na kratki svetlobni pramen se hkrati izklopijo vsi dolgi svetlobni prameni.

6.2.7.2

Žaromet za kratki svetlobni pramen lahko ostane vklopljen skupaj z žarometom za dolgi svetlobni pramen.

6.2.7.3

Pri žarometih za kratki svetlobni pramen v skladu s Pravilnikom ZN št. 98 ali 149 ostanejo svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, vklopljeni med delovanjem žarometov za dolgi svetlobni pramen.

6.2.7.4

Lahko se vklopi dodaten svetlobni vir ali en ali več modulov LED v žarometih za kratki svetlobni pramen ali v svetilki (razen v žarometu za dolgi svetlobni pramen), združen ali integriran z zadevnimi žarometi za kratki svetlobni pramen, da osvetli ovinek, če je vodoraven polmer ukrivljenosti poti težišča vozila 500 m ali manj. To lahko proizvajalec dokaže z izračunom ali na drug način, ki ga odobri homologacijski organ.

6.2.7.5

Žarometi za kratki svetlobni pramen se lahko samodejno vklopijo ali izklopijo. Vendar je te žaromete za kratki svetlobni pramen vedno mogoče ročno vklopiti ali izklopiti.

6.2.7.6

Žarometi za kratki svetlobni pramen se samodejno vklopijo in izklopijo glede na osvetljenost okolice (vklopijo se na primer med vožnjo ponoči, v predorih itd.) v skladu z zahtevami iz Priloge 13.

6.2.7.7

Brez poseganja v odstavek 6.2.7.6 se žarometi za kratki svetlobni pramen lahko samodejno vklopijo ali izklopijo glede na druge dejavnike, kot sta čas in razmere v okolici (npr. čas dneva, lokacija vozila, dež, megla itd.).

6.2.8

Opozorilni signal

6.2.8.1

Opozorilni signal ni obvezen.

6.2.8.2

Utripajoč ali neutripajoč optični opozorilni signal je obvezen:

(a)	če se celoten svetlobni pramen ali prelom meje zastiranja premakne, da osvetli ovinek, ali

(b)	če se en ali več modulov LED uporabi za glavni kratki svetlobni pramen, razen če so ožičeni tako, da ob okvari katerega koli modula LED vsi prenehajo oddajati svetlobo.

Vklopi se:

(a)	v primeru nepravilnega delovanja pri premikanju preloma meje zastiranja ali

(b)	v primeru okvare katerega koli modula LED, ki proizvaja glavni kratki svetlobni pramen, razen če so ožičeni tako, da ob okvari katerega koli modula LED vsi prenehajo oddajati svetlobo.

Med okvaro naprava ostane vklopljena. Začasno se lahko izključi, vendar se ob vklopu in izklopu naprave za zagon in ustavitev pogonskega sistema vsakič vključi.

6.2.9

Druge zahteve

Zahteve iz odstavka 5.5.2 ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.

Žarometi za kratki svetlobni pramen s svetlobnim virom ali moduli LED, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen in katerih skupni ciljni svetlobni tok presega 2 000 lumnov, se vgradijo le skupaj z napravami za čiščenje žarometov v skladu s Pravilnikom št. 45 (11).

Določbe iz odstavka 6.2.6.2.2 ne veljajo za navpični naklon pri žarometih za kratki svetlobni pramen s svetlobnim virom ali moduli LED, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen in katerih ciljni svetlobni tok presega 2 000 lumnov.

V primeru žarnic z žarilno nitko, za katere je določena več kot ena preskusna napetost, se uporablja ciljni svetlobni tok, ki proizvaja glavni kratki svetlobni pramen, kot je navedeno na obrazcu za sporočilo za homologacijo naprave.

Če so žarometi za kratki svetlobni pramen opremljeni s homologiranim svetlobnim virom, je veljavni ciljni svetlobni tok vrednost pri zadevni preskusni napetosti, kot je navedena na ustreznem podatkovnem listu v Pravilniku, v skladu s katerim je bil uporabljeni svetlobni vir homologiran, pri čemer se ne upoštevajo odstopanja od ciljnega svetlobnega toka, določenega v tem podatkovnem listu.

Le žarometi za kratki svetlobni pramen iz Pravilnika ZN št. 98, 112 ali 149 se lahko uporabijo kot žarometi za osvetlitev ovinka.

Če se osvetlitev ovinka zagotovi z vodoravnim premikom celotnega svetlobnega pramena ali premikom meje zastiranja, se vklopi le, če se vozilo premika naprej, to pa ne velja, če se ovinek osvetli pri zavoju v desno pri vožnji po desni strani cestišča (zavoju v levo pri vožnji po levi strani cestišča).

6.3

Sprednja svetilka za meglo (Pravilnik ZN št. 19 ali 149)

6.3.1

Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.3.2

Število

Dve, ki sta skladni bodisi z zahtevami iz sprememb 03 in dodatnimi spremembami Pravilnika ZN št. 19 ali zahtevami iz Pravilnika ZN št. 149.

6.3.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.3.4

Položaj

6.3.4.1

Po širini: točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

6.3.4.2

Po višini:

najmanj

vsaj 250 mm nad tlemi;

največ

pri vozilih kategorij M1 in N1: največ 800 mm nad tlemi;

pri vseh drugih kategorijah, razen pri vozilih kategorije N3G (12) (terenska vozila): največ 1 200 mm nad tlemi;

pri vozilih kategorije N3G: največja višina se lahko poveča na 1 500 mm.

Nobena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni višja od najvišje točke na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen.

6.3.4.3

6.3.5

Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β, kakor sta opredeljena v odstavku 2.10.7:

α =5° navzgor in navzdol,

ß = 45° navzven in 10° navznoter.

Pregrade ali drugi deli opreme v bližini žarometa za meglo ne smejo povzročati sekundarnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu (13).

6.3.6

Usmeritev

Naprej.

6.3.6.1

Navpična usmeritev

6.3.6.1.1

Pri žarometih za meglo razreda „B“ je navpični naklon meje zastiranja, ki se nastavi pri neobremenjenem vozilu z eno osebo na voznikovem sedežu, –1,5 % ali manjši. 13

6.3.6.1.2

Pri žarometih za meglo razreda „F3“:

6.3.6.1.2.1

če skupni ciljni svetlobni tok svetlobnega vira za vsako sprednjo svetilko za meglo ne presega 2 000 lumnov:

6.3.6.1.2.1.1

navpični naklon meje zastiranja, ki se nastavi pri neobremenjenem vozilu z eno osebo na voznikovem sedežu, je –1,0 % ali manjši;

6.3.6.1.2.2

če skupni ciljni svetlobni tok svetlobnega vira za vsako sprednjo svetilko za meglo presega 2 000 lumnov:

6.3.6.1.2.2.1

odvisno od višine vgradnje spodnjega roba vidne svetleče površine žarometa za meglo v smeri referenčne osi, izmerjene v metrih (h) pri neobremenjenem vozilu, navpični naklon meje zastiranja v vseh statičnih pogojih iz Priloge 5 samodejno ostane v okviru naslednjih vrednosti:

h ≤ 0,8

mejne vrednosti	:	med –1,0 % in –3,0 %
osnovna nastavitev	:	med –1,5 % in –2,0 %

h > 0,8

mejne vrednosti	:	med –1,5 % in –3,5 %
osnovna nastavitev	:	med –2,0 % in –2,5 %;

6.3.6.1.2.2.2

osnovni naklon meje zastiranja navzdol, ki se nastavi pri neobremenjenem vozilu z eno osebo na voznikovem sedežu, določi proizvajalec vozila na eno decimalno mesto natančno in ga na vsakem vozilu jasno berljivo in neizbrisno označi v bližini žarometa za meglo ali tablice proizvajalca ali skupaj s prikazom iz odstavka 6.2.6.1.1 s simbolom iz Priloge 7 k temu pravilniku. Vrednost tega navedenega naklona navzdol se določi v skladu z odstavkom 6.3.6.1.2.2.1.

6.3.6.2

Naprava za nastavitev naklona žarometa za meglo

6.3.6.2.1

Če je naprava za nastavitev naklona nameščena za žaromet za meglo, samostojna ali združena z drugimi funkcijami sprednje osvetlitve in svetlobno-signalnimi funkcijami, je takšna, da ostane navpični naklon pri vseh stanjih statične obremenitve iz Priloge 5 k temu pravilniku v okviru mejnih vrednosti iz odstavka 6.3.6.1.2.2.1.

6.3.6.2.2

Če je žaromet za meglo kategorije „F3“ del žarometa za kratki svetlobni pramen ali del sistema AFS, zahteve iz odstavka 6.2.6 veljajo med uporabo žarometa za meglo kot dela žarometa za kratki svetlobni pramen.

V tem primeru se lahko mejne vrednosti za nastavitev naklona iz odstavka 6.2.6 uporabljajo tudi, ko se ta žaromet za meglo uporablja kot takšen.

6.3.6.2.3

Naprava za nastavitev naklona se lahko uporabi tudi za samodejno prilagoditev naklona žarometa za meglo glede na prevladujoče razmere v okolici, če se mejne vrednosti naklona navzdol iz odstavka 6.3.6.1.2.2.1 ne presežejo.

6.3.6.2.4

V primeru okvare naprave za nastavitev naklona se žaromet za meglo ne sme postaviti v položaj, v katerem je naklon meje zastiranja manjši od naklona ob okvari naprave.

6.3.7

Električna vezava

Žarometi za meglo se lahko vklopijo in izklopijo neodvisno od žarometov za dolgi svetlobni pramen, žarometov za kratki svetlobni pramen ali kakršne koli kombinacije žarometov za dolgi svetlobni pramen in žarometov za kratki svetlobni pramen, razen v naslednjih primerih:

(a)	žarometi za meglo se uporabljajo kot del druge svetlobne funkcije v sistemu AFS, vendar ima vklop funkcije žarometov za meglo prednost pred funkcijo, pri kateri se žarometi za meglo uporabljajo kot njen del, ali

(b)	žarometi za meglo se ne morejo vklopiti istočasno s katerimi koli drugimi svetilkami, s katerimi so integrirani, kot označuje ustrezni simbol („/“) v skladu z odstavkom 10.1 Priloge 1 k Pravilniku ZN št. 19 ali točko 9.5.1 Priloge 1 Pravilnika ZN št. 149.

6.3.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za sklenjen tokokrog je obvezen. Samostojna neutripajoča opozorilna lučka.

6.3.9

Druge zahteve

Če je na obrazcu za sporočilo v Prilogi 1 k Pravilniku ZN št. 19 ali Prilogi 1 k Pravilniku ZN št. 149 pozitiven prikaz, se lahko usmeritev in svetilnost žarometa za meglo razreda „F3“ samodejno prilagodita glede na prevladujoče razmere v okolici. Kakršne koli spremembe svetilnosti ali usmeritve se izvedejo samodejno in brez motenja voznika ali drugih udeležencev v prometu.

6.4

Svetilka za vzvratno vožnjo (Pravilnik ZN št. 23 ali 148)

6.4.1

Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih in priklopnikih kategorij O2, O3 in O4. Neobvezna na priklopnikih kategorije O1.

6.4.2

Število

6.4.2.1

Ena naprava je obvezna, druga pa neobvezna na motornih vozilih kategorije M1 in na vseh drugih vozilih z dolžino največ 6 000 mm.

6.4.2.2

Dve napravi sta obvezni in dve neobvezni na vseh vozilih, ki so daljša od 6 000 mm, razen na vozilih kategorije M1.

6.4.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.4.4

Položaj

6.4.4.1

Po širini: ni posebnih zahtev.

6.4.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 200 mm nad tlemi. Pri vozilih kategorij N2G, N3G, M2G, M3G (terenska vozila) se največja višina lahko poveča na 1 400 mm.

6.4.4.3

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

Če pa se vgradita neobvezni napravi iz odstavka 6.4.2.2, se lahko namestita na stranski del vozila, če so izpolnjene zahteve iz odstavkov 6.4.5.2 in 6.4.6.2.

6.4.5

Geometrijska vidnost

6.4.5.1

Naprave, vgrajene v zadnji del vozila:

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.10.7:

α = 15° navzgor in 5 ° navzdol;

β = 45° na desno in na levo, če je vgrajena le ena naprava,

45° navzven in 30° navznoter, če sta vgrajeni dve napravi.

6.4.5.2

Če sta neobvezni napravi iz odstavka 6.4.2.2 nameščeni na stranskem delu vozila:

za geometrijsko vidnost se šteje, da je zagotovljena, če je referenčna os zadevne naprave usmerjena navzven, kot β pa ni večji od 15° glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. Navpično usmerjanje neobveznih naprav je lahko usmerjeno navzdol.

6.4.6

Usmeritev

6.4.6.1

Nazaj.

6.4.6.2

Če se neobvezni napravi iz odstavka 6.4.2.2 namestita na stranski del vozila, se uporabljajo določbe iz odstavka 6.4.5.2.

6.4.7

Električna vezava

6.4.7.1

Električna vezava zagotavlja, da se svetilka lahko vklopi le, če je aktivirana vzvratna prestava in če je naprava, ki nadzoruje zagon in ustavitev pogonskega sistema, v takem položaju, da omogoča delovanje pogonskega sistema. Svetilka se ne sme vklopiti ali ostati vklopljena, če kateri koli od zgornjih pogojev ni izpolnjen.

6.4.7.2

Poleg tega je električna vezava neobveznih naprav iz odstavka 6.4.2.2 takšna, da ti napravi ne moreta biti vklopljeni, če niso vklopljene svetilke iz odstavka 5.11.

Napravi, nameščeni na stranskem delu vozila, se lahko vklopita za počasne manevre pri premikanju vozila naprej do največje hitrosti 15 km/h, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	napravi se ročno vklopita in izklopita z ločenim stikalom;

(b)	če se vklopita na tak način, sta lahko še naprej vklopljeni tudi, ko se vzvratna prestava deaktivira;

(c)	napravi se samodejno izklopita, če hitrost vožnje v smeri naprej preseže 15 km/h, ne glede na položaj ločenega stikala, v tem primeru pa ostaneta izklopljeni, dokler nista spet namerno vklopljeni.

6.4.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal ni obvezen.

6.4.9

Druge zahteve

Ni drugih zahtev.

6.5

Smerna svetilka (Pravilnik ZN št. 6 ali 148)

6.5.1

Prisotnost (glej sliko v nadaljevanju)

Obvezna. Tipi smernih svetilk so razvrščeni v kategorije (1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 in 6), katerih sklopi na vozilu pa sestavljajo namestitev („A“ in „B“).

Namestitev „A“ se uporablja pri vseh motornih vozilih.

Namestitev „B“ se uporablja zgolj pri priklopnikih.

6.5.2

Število

V skladu z namestitvijo.

6.5.3

Namestitev (glej sliko v nadaljevanju)

A: dve sprednji smerni svetilki naslednje kategorije:

1 ali 1a ali 1b,

če razdalja med robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi te svetilke in robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo, če je vgrajen, znaša najmanj 40 mm;

1a ali 1b,

1b,

dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b);

dve neobvezni svetilki (kategorija 2a ali 2b) na vseh vozilih kategorij M2, M3, N2, N3;

dve bočni smerni svetilki kategorije 5 ali 6 (najmanjše zahteve):

pri vseh vozilih kategorije M1;

pri vozilih kategorij N1, M2 in M3, ki niso daljša od 6 m;

pri vozilih kategorij M2 in N3;

pri vozilih kategorij N1, M2 in M3, ki niso daljša od 6 m.

V vseh primerih se lahko bočni smerni svetilki kategorije 5 zamenjata z bočnima smernima svetilkama kategorije 6.

Če so vgrajene svetilke, ki združujejo funkcije sprednjih smernih svetilk (kategorije 1, 1a, 1b) in bočnih smernih svetilk (kategorija 5 ali 6), se lahko vgradita dve dodatni bočni smerni svetilki (kategorija 5 ali 6), da se izpolnijo zahteve glede vidnosti iz odstavka 6.5.5.

B: dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b);

dve neobvezni svetilki (kategorija 2a ali 2b) na vseh vozilih kategorij O2, O3 in O4;

največ tri neobvezne naprave kategorije 5 ali ena neobvezna naprava kategorije 6 na vsaki strani pri vozilih kategorije O2, ki so daljša od 9 m.

Če je nameščen sistem AFS, se pri izbiri kategorije upošteva razdalja med sprednjo smerno svetilko in najbližjo svetilno enoto v njenem najbližjem položaju, ki prispeva k funkciji kratkega svetlobnega pramena ali jo opravlja.

6.5.3.1

Poleg tega pri vozilih naslednjih kategorij velja:

(a)	pri vozilih kategorij M2, M3, N2, in N3, katerih dolžina znaša od 6 m do vključno 9 m, je neobvezna ena dodatna naprava kategorije 5;

(b)	pri vozilih kategorij M2, M3, N2, in N3, ki so daljša od 9 m, so obvezne tri dodatne naprave kategorije 5, ki so čim bolj enakomerno razporejene vzdolž vsake strani;

(c)	pri vozilih kategorij O3 in O4 so obvezne tri naprave kategorije 5, ki so čim bolj enakomerno razporejene vzdolž vsake strani. Te zahteve ne veljajo, če vsaj tri oranžne bočne svetilke utripajo sočasno in usklajeno s smernimi svetilkami na isti strani vozila.

6.5.4

Položaj

6.5.4.1

Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljen rob vidne svetleče površine v smeri referenčne osi ne sme biti oddaljen več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila. Ta pogoj ne velja za neobvezne zadnje svetilke.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je najmanj 600 mm.

Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.5.4.2

Po višini: nad tlemi.

6.5.4.2.1

Višina površine sevanja bočnih smernih svetilk kategorije 5 ali 6 ne sme biti:

manjša od

350 mm pri vozilih kategorij M1 in N1 ter 500 mm pri vseh drugih kategorijah vozil, kar se v obeh primerih izmeri od najnižje točke, in

večja od: 1 500 mm, kar se izmeri od najvišje točke.

6.5.4.2.2

Višina smernih svetilk kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, izmerjena v skladu z odstavkom 5.8, ne sme biti manjša od 350 mm ali večja od 1 500 mm.

6.5.4.2.3

Če konstrukcija vozila ne omogoča upoštevanja teh zgornjih mejnih vrednosti, izmerjenih, kot je določeno zgoraj, in če neobvezne zadnje svetilke niso vgrajene, se lahko povečajo na 2 300 mm za bočne smerne svetilke kategorij 5 in 6 ter na 2 100 mm za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b.

6.5.4.2.4

Če se vgradita neobvezni zadnji svetilki, se namestita na višino v skladu z veljavnimi zahtevami iz odstavka 6.5.4.1 in simetrijo svetilk ter sta tako visoko nad obveznima svetilkama, kolikor to omogoča oblika karoserije, vendar najmanj 600 mm.

6.5.4.3

Po dolžini (glej sliko v nadaljevanju)

Razdalja med površino sevanja bočne smerne svetilke (kategoriji 5 in 6) in prečno ravnino, ki označuje sprednjo mejo skupne dolžine vozila, ne sme presegati 1 800 mm.

Vendar ta razdalja ne sme biti večja od 2 500 mm:

(a)	pri vozilih kategorij M1 in N1;

(b)	pri vseh drugih kategorijah vozil, če konstrukcija vozila ne omogoča izpolnjevanja zahtev glede najmanjših kotov vidnosti.

Neobvezne bočne smerne svetilke kategorije 5 se namestijo tako, da so enakomerno razporejene vzdolž vozila.

Neobvezna bočna smerna svetilka kategorije 6 se namesti na območje med prvo in zadnjo četrtino dolžine priklopnika.

6.5.5

Geometrijska vidnost

6.5.5.1

Vodoravni koti: (glej sliko v nadaljevanju)

Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b in 5.

Vendar:

(a)	če je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°;

(b)	če je neobvezna zadnja svetilka nameščena višje od 2 100 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzgor s 15° zmanjša na 5°.

30° nad vodoravno ravnino in 5° pod njo za smerne svetilke kategorije 6.

(*)	Vrednost 5°, navedena za mrtvi kot vidnosti za zadnji del bočne smerne svetilke, je zgornja mejna vrednost d ≤ 1,8 m (pri vozilih kategorij M1 in N1 velja d ≤ 2,5 m).

Pri smernih svetilkah kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, ki so nameščene nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko notranji kot zmanjša s 45° na 20° pod ravnino H.

6.5.5.2

Ali, po presoji proizvajalca, pri vozilih kategorij M1 in N1: sprednje in zadnje smerne svetilke ter bočne svetilke (**).

Vodoravni koti: (glej sliko v nadaljevanju)

(**)	Vrednost 5°, navedena za mrtvi kot vidnosti za zadnji del bočne smerne svetilke, je zgornja mejna vrednost. d ≤ 2,5 m.

Vendar se lahko pri smernih svetilkah kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, ki so nameščene nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), notranji kot zmanjša s 45° na 20° pod ravnino H.

Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°.

Svetilka se šteje za vidno, če zagotavlja neoviran pogled na vidno svetlečo površino vsaj 12,5 cm2, razen pri bočnih smernih svetilkah kategorij 5 in 6. Območje svetleče površine katerega koli odsevnika, ki ne oddaja svetlobe, se izvzame.

6.5.6

Usmeritev

V skladu z morebitnimi specifikacijami za vgradnjo, ki jih določi proizvajalec.

6.5.7

Električna vezava

Smerne svetilke se vklopijo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se vklopijo in izklopijo z enim upravljalnim elementom in utripajo usklajeno.

Na vozilih kategorij M1 in N1 z dolžino, krajšo od 6 m, in namestitvijo v skladu z odstavkom 6.5.5.2 oranžne bočne svetilke, če so vgrajene, prav tako utripajo z isto frekvenco (usklajeno) kot smerne svetilke.

6.5.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za delovanje je obvezen za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b. Lahko je optična, zvočna ali oboje. Če je naprava optična, je to utripajoča lučka, ki se vsaj ob nepravilnem delovanju katere koli od teh smernih svetilk izklopi ali ostane vklopljena, a ne utripa, ali pa utripa z opazno spremenjeno frekvenco. Če je naprava samo zvočna, je jasno slišna in vsaj ob nepravilnem delovanju katere koli od teh smernih svetilk opazno spremeni svojo frekvenco.

Vklopi se s signalom, ki nastane v skladu z odstavkom 6.2.2 Pravilnika ZN št. 6 ali v skladu z odstavkom 5.6.3 Pravilnika ZN št. 148, ali na drug ustrezen način13.

Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, ima vgrajeno poseben optični opozorilni signal za delovanje smernih svetilk na priklopniku, razen če že opozorilni signal vlečnega vozila omogoča odkrivanje okvare katere koli smerne svetilke v taki skupini vozil.

Za neobvezni smerni svetilki na motornih vozilih in priklopnikih opozorilni signal za delovanje ni obvezen.

6.5.9

Druge zahteve

Lučka utripa s pogostostjo 90 ± 30-krat na minuto.

Lučka prvič zasveti najpozneje eno sekundo po vklopu upravljalnega elementa smernih svetilk in se prvič izklopi najpozneje eno sekundo in pol po tem vklopu. Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, vklop upravljalnega elementa smernih svetilk na vlečnem vozilu vklopi tudi smerne svetilke na priklopniku. V primeru okvare ene od smernih svetilk, razen pri kratkem stiku, druge smerne svetilke utripajo naprej, pogostost utripov v takem stanju pa se lahko razlikuje od predpisane.

6.6

Varnostne utripalke

6.6.1

Prisotnost

Obvezna.

Varnostno utripanje se odda s hkratnim delovanjem smernih svetilk v skladu z zahtevami iz odstavka 6.5.

Vse smerne svetilke kategorije 1 (1, 1a, 1b), ki se vklopijo istočasno, delujejo v istem načinu; tj. statičnem ali zaporednem.

Vse smerne svetilke kategorije 2 (2a, 2b), ki se vklopijo istočasno, delujejo v istem načinu; tj. statičnem ali zaporednem.

6.6.2

Število

Kot je določeno v odstavku 6.5.2.

6.6.3

Namestitev

Kot je določena v odstavku 6.5.3.

6.6.4

Položaj

6.6.4.1

Širina: kot je določena v odstavku 6.5.4.1.

6.6.4.2

Višina: kot je določena v odstavku 6.5.4.2.

6.6.4.3

Dolžina: kot je določena v odstavku 6.5.4.3.

6.6.5

Geometrijska vidnost

Kot je določena v odstavku 6.5.5.

6.6.6

Usmeritev

Kot je določena v odstavku 6.5.6.

6.6.7

Električna vezava

6.6.7.1

Varnostne utripalke se upravljajo z ločenim ročnim upravljalnim elementom, ki omogoča usklajeno utripanje vseh smernih svetilk.

6.6.7.2

Varnostne utripalke se lahko vklopijo samodejno, če je vozilo udeleženo v trku ali ko se izklopi signal za zaustavitev v sili, kot je opredeljeno v odstavku 6.23. V takem primeru se lahko ročno izklopijo.

Poleg tega se lahko varnostne utripalke samodejno vklopijo, da se drugim udeležencem v prometu nakaže, da obstaja tveganje neposredne nevarnosti, kot je opredeljeno v pravilnikih, v tem primeru pa varnostne utripalke ostanejo vklopljene, dokler se ročno ali samodejno ne izklopijo.

6.6.7.3

6.6.8

Opozorilni signal

Utripajoč opozorilni signal za sklenjen tokokrog je obvezen.

6.6.9

Druge zahteve

Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, lahko v skladu z odstavkom 6.5.9 naprava za upravljanje varnostnih utripalk vklopi tudi smerne svetilke na priklopniku. Varnostne utripalke delujejo tudi, če je naprava za zagon in ustavitev pogonskega sistema v položaju, v katerem pogonskega sistema ni mogoče zagnati.

6.7

Zavorna svetilka (Pravilnik ZN št. 7 ali 148)

6.7.1

Prisotnost

Naprave kategorije S1 ali S2: obvezne na vseh kategorijah vozil.

Naprave kategorije S3 ali S4: obvezne na vozilih kategorij M1 in N1, razen na vozilih s šasijo s kabino in na vozilih kategorije N1 z odprtim prostorom za tovor, na drugih kategorijah vozil pa niso obvezne.

6.7.2

Število

Dve napravi kategorije S1 ali S2 in ena naprava kategorije S3 ali S4 na vseh kategorijah vozil.

6.7.2.1

V vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O2, O3, in O4 se lahko vgradita dve neobvezni napravi kategorije S1 ali S2, razen če je vgrajena naprava kategorije S3 ali S4.

6.7.2.2

Le če vzdolžna srednja ravnina vozila ni na pritrjenem delu karoserije, ampak ločuje enega ali dva premična dela vozila (npr. vrata), in če ni dovolj prostora za vgradnjo naprave kategorije S3 ali S4 na vzdolžno srednjo ravnino nad takimi premičnimi deli, se lahko:

vgradita dve napravi kategorije S3 ali S4 tipa „D“ ali

vgradi naprava kategorije S3 ali S4 na levi ali desni strani vzdolžne srednje ravnine ali

vgradi sistem soodvisnih svetilk kategorije S3 ali S4.

6.7.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.7.4

Položaj

6.7.4.1

Po širini:

pri vozilih kategorij M1 in N1:

pri napravah kategorije S1 ali S2 točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

V zvezi z razdaljo med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi ni posebnih zahtev;

pri vseh drugih kategorijah vozil:

pri napravah kategorije S1 ali S2 razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi ne sme biti manjša od 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm;

pri napravah kategorije S3 ali S4: referenčno središče je lahko tudi na vzdolžni srednji ravnini vozila. Če pa se vgradita dve napravi kategorije S3 ali S4 v skladu z odstavkom 6.7.2, se namestita čim bližje vzdolžni srednji ravnini, in sicer ena na vsaki strani te ravnine.

Če je v skladu z odstavkom 6.7.2 dovoljen zamik svetilke kategorije S3 ali S4 od vzdolžne srednje ravnine, ta razdalja ne sme biti večja od 150 mm od vzdolžne srednje ravnine do referenčnega središča svetilke.

6.7.4.2

Po višini:

6.7.4.2.1

pri napravah kategorije S1 ali S2:

najmanj 350 mm in največ 1 500 mm nad tlemi (2 100 mm, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje svetilke v višini do 1 500 mm in če neobvezni svetilki nista vgrajeni).

Če se vgradita neobvezni svetilki, se namestita na višini, ki izpolnjuje zahteve v zvezi s širino in simetrijo svetilk, in sta tako visoko nad obveznima svetilkama, kolikor to omogoča oblika karoserije, vendar najmanj 600 mm nad njima;

6.7.4.2.2

pri napravah kategorije S3 ali S4:

vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba vidne svetleče površine, je: največ 150 mm pod vodoravno ravnino, ki se dotika spodnjega roba izpostavljene površine stekla ali zasteklitve zadnjega okna, ali najmanj 850 mm nad tlemi.

Vendar je vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba vidne svetleče površine naprave kategorije S3 ali S4, nad vodoravno ravnino, ki se dotika zgornjega roba vidne svetleče površine naprav kategorije S1 ali S2.

6.7.4.3

Po dolžini:

6.7.4.4

pri napravah kategorije S1 ali S2: na zadnjem delu vozila;

6.7.4.5

pri napravah kategorije S3 ali S4: ni posebnih zahtev.

6.7.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot:

pri napravah kategorije S1 ali S2: 45° na levo in desno stran vzdolžne osi vozila.

Vendar se lahko pri zavornih svetilkah kategorij S1 in S2, ki so nameščene nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), notranji kot zmanjša s 45° na 20° pod ravnino H;

pri napravah kategorije S3 ali S4: 10° na levo in desno stran vzdolžne osi vozila.

Navpični kot:

pri napravah kategorije S1 ali S2: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Vendar:

(a)	če je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°;

(b)	če je neobvezna svetilka nameščena višje od 2 100 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzgor s 15° zmanjša na 5°.

pri napravah kategorije S3 ali S4: 10° nad vodoravno ravnino in 5° pod njo.

6.7.6

Usmeritev

Proti zadnjemu delu vozila.

6.7.7

Električna vezava

6.7.7.1

Vse zavorne svetilke se vklopijo hkrati, ko zavorni sistem odda ustrezen signal iz Pravilnikov ZN št. 13 in št. 13-H.

6.7.7.2

Delovanje zavornih svetilk ni potrebno, če je naprava za zagon in/ali ustavitev pogonskega sistema v položaju, ki onemogoča njegovo delovanje.

6.7.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal ni obvezen, če pa je tako zahtevano v ustreznem pravilniku, je obvezen opozorilni signal za prikaz okvare.

Če je opozorilni signal vgrajen, je to opozorilni signal za delovanje v obliki neutripajoče opozorilne lučke, ki zasveti ob nepravilnem delovanju zavornih svetilk.

6.7.9

Druge zahteve

6.7.9.1

Naprava kategorije S3 ali S4 ne sme biti integrirana s katero koli drugo svetilko.

6.7.9.2

Naprava kategorije S3 ali S4 se lahko vgradi zunaj vozila ali v njem.

6.7.9.2.1

V primeru vgradnje v vozilu:

oddana svetloba ne sme motiti voznika prek naprav za posredno gledanje in/ali drugih površin vozila (tj. zadnjega okna).

6.8

Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice (Pravilnik ZN št. 4 ali 148)

6.8.1

Prisotnost

Obvezna.

6.8.2

Število

Takšno, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico v skladu s homologacijsko dokumentacijo naprave.

6.8.3

Namestitev

Takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico v skladu s homologacijsko dokumentacijo naprave.

6.8.4

Položaj

6.8.4.1

Po širini: takšen, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico v skladu s homologacijsko dokumentacijo naprave.

6.8.4.2

Po višini: takšen, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico v skladu s homologacijsko dokumentacijo naprave.

6.8.4.3

Po dolžini: takšen, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico v skladu s homologacijsko dokumentacijo naprave.

6.8.5

Geometrijska vidnost

takšen, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico v skladu s homologacijsko dokumentacijo naprave.

6.8.6

Usmeritev

takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico v skladu s homologacijsko dokumentacijo naprave.

6.8.7

Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

6.8.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal ni obvezen. Če je vgrajen, njegovo funkcijo opravlja opozorilni signal, ki je obvezen za sprednje in zadnje pozicijske svetilke.

6.8.9

Druge zahteve

Če je svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirana v zavorno svetilko ali zadnjo svetilko za meglo, se lahko fotometrične značilnosti svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice med celotnim obdobjem, ko so zavorne svetilke ali zadnje svetilke za meglo vklopljene, spremenijo.

6.9

Sprednja pozicijska svetilka (Pravilnik ZN št. 7 ali 148)

6.9.1

Prisotnost

Obvezna na vseh motornih vozilih.

Obvezna na priklopnikih, širših od 1 600 mm.

Neobvezna na priklopnikih, ki niso širši od 1 600 mm.

6.9.2

Število

Dve.

6.9.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.9.4

Položaj

6.9.4.1

Pri priklopniku pa točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 150 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

pri vozilih kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev;

pri vseh drugih kategorijah vozil: najmanj 600 m. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.9.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi (2 100 mm pri kategorijah vozil O1 in O2 ali pri katerih koli drugih kategorijah vozil, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje svetilke v višini do 1 500 mm).

6.9.4.3

Po dolžini: ni posameznih specifikacij.

6.9.4.4

Če sta sprednja pozicijska svetilka in ena od drugih svetilk integrirani, se uporabi vidna svetleča površina v smeri referenčne osi druge svetilke, da se preveri izpolnjevanje zahtev glede položaja (odstavki od 6.9.4.1 do 6.9.4.3).

6.9.5

Geometrijska vidnost

6.9.5.1

Vodoravni kot: 45° navznoter in 80° navzven.

Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navznoter s 45° zmanjša na 20° pod ravnino H.

Pri priklopnikih se kot navznoter lahko zmanjša na 5°.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°.

6.9.5.2

Pri vozilih kategorij M1 in N1, kot nadomestna možnost za odstavek 6.9.5.1, po presoji proizvajalca ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika in le, če je v vozilo vgrajena sprednja bočna svetilka:

Vodoravni kot: 45° navzven in 45° navznoter.

Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navznoter s 45° zmanjša na 20° pod ravnino H.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°.

Svetilka se šteje za vidno, če zagotavlja neoviran pogled na vidno svetlečo površino vsaj 12,5 cm2. Območje svetleče površine katerega koli odsevnika, ki ne oddaja svetlobe, se izvzame.

6.9.6

Usmeritev

Naprej.

6.9.7

Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

Če pa je sprednja pozicijska svetilka integrirana s smerno svetilko, je električna vezava sprednje pozicijske svetilke na ustrezni strani vozila ali na integriranem delu vozila lahko taka, da je izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.9.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za sklenjen tokokrog je obvezen.

Ta opozorilni signal je neutripajoč in ni potreben, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vklopi le hkrati s sprednjimi pozicijskimi svetilkami.

Ta zahteva ne velja, kadar svetlobno-signalni sistem deluje v skladu z odstavkom 6.19.7.4.

Če pa je tako zahtevano v ustreznem pravilniku, je obvezen opozorilni signal za prikaz okvare.

6.9.9

Druge zahteve

6.9.9.1

Če se v sprednjo pozicijsko svetilko vgradi en ali več generatorjev za infrardeče sevanje, se lahko vklopijo le, ko se vklopi žaromet na isti strani vozila in se vozilo premika naprej. Če sprednja pozicijska svetilka ali žaromet na isti strani vozila preneha svetiti, se generatorji za infrardeče sevanje samodejno izklopijo.

6.9.9.2

Če je vgrajen sistem AFS, ki omogoča osvetlitev ovinka, se lahko sprednja pozicijska svetilka zavrti skupaj s svetilno enoto, s katero je integrirana.

6.10

Zadnja pozicijska svetilka (Pravilnik ZN št. 7 ali 148)

6.10.1

Prisotnost

Naprave kategorije R ali R1 ali R2: obvezne.

6.10.2

Število

Dve.

6.10.2.1

V vsa vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O2, O3, in O4 se lahko vgradita dve neobvezni pozicijski svetilki, razen če so vgrajene gabaritne svetilke.

6.10.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.10.4

Položaj

6.10.4.1

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

pri vozilih kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev;

pri vseh drugih kategorijah vozil: najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.10.4.2

Po višini: najmanj 350 mm in največ 1 500 mm nad tlemi (2 100 mm, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje svetilke v višini do 1 500 mm in če neobvezni svetilki nista vgrajeni). Če se vgradita neobvezni svetilki, se namestita na višino v skladu z veljavnimi zahtevami iz odstavka 6.10.4.1 in simetrijo svetilk ter sta tako visoko nad obveznima svetilkama, kolikor to omogoča oblika karoserije, vendar najmanj 600 mm.

6.10.4.3

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.10.5

Geometrijska vidnost

6.10.5.1

Vodoravni kot: 45° navznoter in 80° navzven.

Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navznoter s 45° zmanjša na 20° pod ravnino H.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Vendar:

(a)	če je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°;

(b)	če je neobvezna svetilka nameščena višje od 2 100 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzgor s 15° zmanjša na 5°.

6.10.5.2

Pri vozilih kategorij M1 in N1, kot nadomestna možnost za odstavek 6.10.5.1, po presoji proizvajalca ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika in le, če je v vozilo vgrajena zadnja bočna svetilka:

Vodoravni kot: 45° navzven in 45° navznoter. Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navznoter s 45° zmanjša na 20° pod ravnino H.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°.

Svetilka se šteje za vidno, če zagotavlja neoviran pogled na vidno svetlečo površino vsaj 12,5 cm2. Območje svetleče površine katerega koli odsevnika, ki ne oddaja svetlobe, se izvzame.

6.10.6

Usmeritev

Nazaj.

6.10.7

Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

Če pa je zadnja pozicijska svetilka integrirana s smerno svetilko, je električna vezava zadnje pozicijske svetilke na ustrezni strani vozila ali na integriranem delu vozila lahko taka, da je izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.10.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za sklenjen tokokrog je obvezen. Kombiniran je z opozorilnim signalom za sprednje pozicijske svetilke.

Ta zahteva ne velja, kadar svetlobno-signalni sistem deluje v skladu z odstavkom 6.19.7.4.

Če pa je tako zahtevano v ustreznem pravilniku, je obvezen opozorilni signal za prikaz okvare.

6.10.9

Druge zahteve

Ni drugih zahtev.

6.11

Zadnja svetilka za meglo (Pravilnik ZN št. 38 ali 148)

6.11.1

Prisotnost

Naprave kategorije F ali F1 ali F2: obvezne.

6.11.2

Število

Ena ali dve.

6.11.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.11.4

Položaj

6.11.4.1

Po širini: če je vgrajena le ena zadnja svetilka za meglo, je na nasprotni strani vzdolžne srednje ravnine vozila v smeri prometa, kot je predpisana v državi registracije, referenčno središče pa je lahko tudi na vzdolžni srednji ravnini vozila.

6.11.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 000 mm nad tlemi. Pri zadnjih svetilkah za meglo, združenih s katerimi koli zadnjimi svetilkami, se največja višina lahko poveča na 1 200 mm. Za kategorije N2G, N3G, M2G, M3G (terenska vozila) se lahko največja višina poveča na 1 400 mm.

6.11.4.3

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.11.5

Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β, kakor sta opredeljena v odstavku 2.10.7:

α = 5° navzgor in 5° navzdol,

ß = 25° na desno in na levo.

6.11.6

Usmeritev

Nazaj.

6.11.7

Električna vezava

Je taka, da:

6.11.7.1

se zadnji svetilki za meglo ne moreta vklopiti, razen če so vklopljeni žarometi za dolgi svetlobni pramen, žarometi za kratki svetlobni pramen ali žarometi za meglo;

6.11.7.2

se zadnji svetilki za meglo lahko izklopita neodvisno od katerih koli drugih svetilk;

6.11.7.3

velja ena od naslednjih značilnosti:

6.11.7.3.1

zadnji svetilki za meglo lahko delujeta, dokler se ne izklopijo pozicijske svetilke, in ostaneta izklopljeni, dokler nista spet namerno vklopljeni;

6.11.7.3.2

poleg obveznega opozorilnega signala se vklopi vsaj zvočni opozorilni signal (odstavek 6.11.8.), če se motor izklopi ali se izvleče ključ za vžig motorja in so vrata na strani voznika odprta, ne glede na to, ali so svetilke iz odstavka 6.11.7.1. vklopljene ali izklopljene, medtem ko je stikalo za zadnjo svetilko za meglo v položaju vklopa;

6.11.7.4

razen v primerih iz odstavkov 6.11.7.1, 6.11.7.3 in 6.11.7.5 na delovanje zadnjih svetilk za meglo ne sme vplivati vklop ali izklop katerih koli drugih svetilk;

6.11.7.5

zadnji svetilki za meglo vlečnega motornega vozila se lahko samodejno izklopita, ko je priključen priklopnik in sta vklopljeni njegovi zadnji svetilki za meglo.

6.11.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za sklenjen tokokrog je obvezen. Samostojna neutripajoča opozorilna lučka.

6.11.9

Druge zahteve

V vseh primerih je razdalja med zadnjo svetilko za meglo in vsako zavorno svetilko večja od 100 mm.

6.12

Parkirna svetilka (Pravilnik ZN št. 77 ali št. 7 ali št. 148)

6.12.1

Prisotnost

Na motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m in širša od 2 m, je neobvezna.

Na vseh drugih vozilih je prepovedana.

6.12.2

Število

V skladu z namestitvijo.

6.12.3

Namestitev

Dve sprednji in dve zadnji svetilki ali ena svetilka na vsaki strani.

6.12.4

Položaj

6.12.4.1

Poleg tega sta v primeru vgradnje dveh svetilk svetilki nameščeni na bočnih straneh vozila.

6.12.4.2

Po višini:

pri vozilih kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev;

pri vseh drugih kategorijah vozil: najmanj 350 mm in največ 1 500 mm nad tlemi (2 100 mm, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje v višini do 1 500 mm).

6.12.4.3

Po dolžini: ni posebnih zahtev.

6.12.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 45° navzven, naprej in nazaj.

Če pa je sprednja ali zadnja parkirna svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navznoter s 45° zmanjša na 20° pod ravnino H.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°.

6.12.6

Usmeritev

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede vidnosti naprej in nazaj.

6.12.7

Električna vezava

Parkirne svetilke na isti strani vozila se lahko vklopijo neodvisno od katerih koli drugih svetilk.

Parkirne svetilke ter, če je to ustrezno, sprednje in zadnje pozicijske svetilke iz odstavka 6.12.9 delujejo tudi, če je naprava za zagon pogonskega sistema v položaju, ki onemogoča njegovo delovanje. Naprava za samodejni izklop teh svetilk po določenem času ni dovoljena.

6.12.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za sklenjen tokokrog ni obvezen. Če je vgrajen, ga ni mogoče zamenjati z opozorilnim signalom za sprednje in zadnje pozicijske svetilke.

6.12.9

Druge zahteve

Funkcijo te svetilke lahko opravljajo tudi sprednje in zadnje pozicijske svetilke, ki se hkrati vklopijo na isti strani vozila. V tem primeru se za svetilke, ki izpolnjujejo zahteve za sprednje ali zadnje pozicijske svetilke, šteje, da izpolnjujejo zahteve za parkirne svetilke.

6.13

Gabaritna svetilka (Pravilnik ZN št. 7 ali 148)

6.13.1

Prisotnost

Naprave kategorije A ali AM (vidne s sprednje strani) in naprave kategorije R, R1, R2, RM1 ali RM2 (vidne z zadnje strani):

obvezne na vozilih, ki so širša od 2,10 m. Neobvezne na vozilih, ki so široka med 1,80 m in 2,10 m. Na šasiji s kabino zadnje gabaritne svetilke niso obvezne.

6.13.2

Število

Dve, ki sta vidni s sprednje strani, in dve, ki sta vidni z zadnje strani.

Namestijo se lahko dodatne svetilke:

(a)	dve, vidni s sprednje strani;

(b)	dve, vidni z zadnje strani.

6.13.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.13.4

Položaj

6.13.4.1

Po širini:

spredaj in zadaj: čim bližje skrajnemu zunanjemu robu vozila. Ta pogoj se šteje za izpolnjenega, če točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

6.13.4.2

Po višini:

spredaj: motorna vozila – vodoravna ravnina, ki se dotika zgornjega roba vidne svetleče površine v smeri referenčne osi naprave, ne sme biti nižja od vodoravne ravnine, ki se dotika zgornjega roba prozornega območja vetrobranskega stekla.

Priklopniki in polpriklopniki – na največji višini v skladu z zahtevami glede širine, zasnove in delovanja vozila ter simetrije svetilk;

zadaj: na največji višini v skladu z zahtevami glede širine, zasnove in delovanja vozila ter simetrije svetilk.

Dodatni svetilki iz odstavka 6.13.2(b) se vgradita čim bolj ločeno po višini glede na obvezne svetilke, če je njun položaj v skladu z zahtevami glede zasnove/delovanja vozila ter simetrije svetilk.

6.13.4.3

V zvezi z dolžino ni posebnih zahtev.

Dodatni svetilki iz odstavka 6.13.2(a) se vgradita čim bližje zadnjemu delu; ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če razdalja med dodatnima svetilkama in zadnjim delom vozila ni večja od 400 mm.

6.13.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 80° navzven.

Navpični kot: 5° nad vodoravno ravnino in 20° pod njo.

6.13.6

Usmeritev

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede vidnosti naprej in nazaj.

6.13.7

Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

6.13.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal ni obvezen. Če je vgrajen, njegovo funkcijo opravlja opozorilni signal, ki je obvezen za sprednje in zadnje pozicijske svetilke.

Če pa je tako zahtevano v ustreznem pravilniku, je obvezen opozorilni signal za prikaz okvare.

6.13.9

Druge zahteve

Če so izpolnjene vse druge zahteve, se lahko obvezne ali neobvezne svetilke, vidne s sprednje strani, in obvezne ali neobvezne svetilke, vidne z zadnje strani, na isti strani vozila kombinirajo v eno napravo.

Dve svetilki, vidni z zadnje strani, se lahko združita, kombinirata ali integrirata v skladu z odstavkom 5.7.

Položaj gabaritne svetilke glede na ustrezno pozicijsko svetilko je takšen, da razdalja med projekcijami najbližje ležečih točk vidnih svetlečih površin v smeri zadevnih referenčnih osi zadevnih dveh svetilk na prečno navpično ravnino ni manjša od 200 mm.

Dodatni svetilki iz odstavka 6.13.2(a), ki se uporabljata za osvetlitev zadnjega dela vozila, priklopnika ali polpriklopnika, se vgradita tako, da je navedeni del viden v vidnih poljih odobrenih glavnih vzvratnih naprav za neposredno gledanje.

6.14

Zadnji odsevnik, netrikotni (Pravilnik ZN št. 3 ali 150)

6.14.1

Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih.

Neobvezna na priklopnikih, če so združeni z drugimi svetlobno-signalnimi napravami na zadnjem delu.

6.14.2

Število

Dva, katerih delovanje je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IA ali IB iz Pravilnika ZN št. 3 ali 150. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.14.4) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.14.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.14.4

Položaj

6.14.4.1

Po širini: točka na svetleči površini, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

pri vozilih kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev;

pri vseh drugih kategorijah vozil: najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.14.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi (največ 1 200 mm, če je združena z morebitnimi zadnjimi svetilkami, 1 500 mm, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje v višini do 900 mm oziroma 1 200 mm).

6.14.4.3

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.14.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 30° navznoter in navzven.

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo.

Če pa je odsevnik nameščen nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol z 10° zmanjša na 5°.

6.14.6

Usmeritev

Nazaj.

6.14.7

Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika si lahko dele deli z vidno svetlečo površino katere koli druge svetilke na zadnjem delu.

6.15

Zadnji odsevnik, trikotni (Pravilnik ZN št. 3 ali 150)

6.15.1

Prisotnost

Obvezna na priklopnikih.

Prepovedana na motornih vozilih.

6.15.2

Število

Dva, katerih delovanje je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IIIA ali IIIB iz Pravilnika ZN št. 3 ali 150. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.15.4) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.15.3

Namestitev

Vrh trikotnika je usmerjen navzgor.

6.15.4

Položaj

6.15.4.1

Po širini: točka na svetleči površini, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranji robovi odsevnikov je najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.15.4.2

6.15.4.3

Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.15.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 30° navznoter in navzven.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Če pa je odsevnik nameščen nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol s 15° zmanjša na 5°.

6.15.6

Usmeritev

Nazaj.

6.15.7

Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika si lahko dele deli z vidno svetlečo površino katere koli druge svetilke na zadnjem delu.

6.16

Sprednji odsevnik, netrikotni (Pravilnik ZN št. 3 ali 150)

6.16.1

Prisotnost

Obvezna na priklopnikih.

Obvezna na motornih vozilih z vsemi sprednjimi svetilkami z odsevniki, ki se lahko skrijejo.

Neobvezna na drugih motornih vozilih.

6.16.2

Število

Dva, katerih delovanje je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IA ali IB iz Pravilnika ZN št. 3 ali 150. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.16.4) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.16.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.16.4

Položaj

6.16.4.1

Po širini: točka na svetleči površini, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Pri priklopniku pa točka na svetleči površini, ki je najbolj oddaljena od vzdolžne srednje ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 150 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

pri vozilih kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev;

pri vseh drugih kategorijah vozil: najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.16.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi (1 500 mm, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje v višini do 900 mm).

6.16.4.3

Po dolžini: na sprednjem delu vozila.

6.16.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 30° navznoter in navzven. Pri priklopnikih se kot navznoter lahko zmanjša na 10°. Če konstrukcija priklopnikov ne omogoča vgradnje obveznih odsevnikov pod tem kotom, se vgradijo dodatni (pomožni) odsevniki brez omejitve glede širine (odstavek 6.16.4.1), ki skupaj z obveznimi odsevniki zagotavljajo potreben kot vidnosti.

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo. Če pa je odsevnik nameščen nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol z 10° zmanjša na 5°.

6.16.6

Usmeritev

Naprej.

6.16.7

Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika si lahko dele deli z vidno svetlečo površino katere koli druge svetilke na sprednjem delu.

6.17

Bočni odsevnik, netrikotni (Pravilnik ZN št. 3 ali 150)

6.17.1

Prisotnost

Obvezna: na vseh motornih vozilih, daljših od 6 m;

na vseh priklopnikih.

Neobvezna: na motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m.

6.17.2

Število

Tolikšno, da so izpolnjene zahteve v zvezi z vzdolžno razporeditvijo. Delovanje teh naprav je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IA ali IB iz Pravilnika ZN št. 3 ali 150. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.17.4) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.17.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.17.4

Položaj

6.17.4.1

Po širini: ni posebnih zahtev.

6.17.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 900 mm nad tlemi (največ 1 200 mm, če je združen z morebitnimi svetilkami, 1 500 mm, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje v višini do 900 mm oziroma 1 200 mm ali če prisotnost naprave ni obvezna v skladu z odstavkom 6.17.1).

6.17.4.3

Po dolžini: vsaj en bočni odsevnik se vgradi na srednjo tretjino vozila, skrajni sprednji bočni odsevnik pa od sprednjega dela ni oddaljen več kot 3 m.

Razdalja med dvema sosednjima bočnima odsevnikoma ne sme biti večja od 3 m. Vendar to ne velja za vozila kategorij M1 in N1.

Če konstrukcija, zasnova ali delovanje vozila ne omogoča izpolnjevanja te zahteve, se razdalja lahko poveča na 4 m. Razdalja med skrajnim zadnjim bočnim odsevnikom in zadnjim delom vozila ne sme biti večja od 1 m. Pri motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m, pa zadostuje, da je en bočni odsevnik vgrajen na prvi tretjini in/ali en na zadnji tretjini dolžine vozila.

Pri vozilih kategorije M1, ki so daljša od 6 m in krajša od 7 m, zadostuje, da imajo en bočni odsevnik, ki od sprednjega dela ni oddaljen več kot 3 m, in en bočni odsevnik na zadnji tretjini dolžine vozila.

6.17.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 45° naprej in nazaj.

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo. Če pa je odsevnik nameščen nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol z 10° zmanjša na 5°.

6.17.6

Usmeritev

Vstran.

6.17.7

Druge zahteve

Svetleča površina bočnega odsevnika si lahko dele deli z vidno svetlečo površino katere koli druge bočne svetilke.

6.18

Bočne svetilke (Pravilnik ZN št. 91 ali 148)

6.18.1

Prisotnost

Obvezna: na vseh vozilih, daljših od 6 m, razen na šasiji s kabino.

Bočna svetilka tipa SM1 se uporablja na vozilih vseh kategorij, bočna svetilka tipa SM2 pa se lahko uporablja na vozilih kategorije M1.

Poleg tega se bočne svetilke uporabljajo na vozilih kategorij M1 in N1, krajših od 6 m, če dopolnjujejo zmanjšano geometrijsko vidnost sprednjih pozicijskih svetilk, ki so skladne z odstavkom 6.9.5.2, in zadnjih pozicijskih svetilk, ki so skladne z odstavkom 6.10.5.2.

Neobvezno: na vseh drugih vozilih.

Lahko se uporabljajo bočne svetilke tipa SM1 ali SM2.

6.18.2

Najmanjše število na vsaki strani

Tolikšno, da se zagotovi skladnost s pravili o vzdolžni razporeditvi.

6.18.3

Namestitev

Ni posameznih specifikacij.

6.18.4

Položaj

6.18.4.1

Po širini: ni posameznih specifikacij.

6.18.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi (2 100 mm, če oblika karoserije ne omogoča vgradnje v višini do 1 500 mm).

6.18.4.3

Po dolžini: vsaj ena bočna svetilka se vgradi na srednjo tretjino vozila, skrajna sprednja bočna svetilka pa od sprednjega dela ni oddaljena več kot 3 m. Razdalja med dvema sosednjima bočnima svetilkama ne sme biti večja od 3 m. Če konstrukcija, zasnova ali delovanje vozila ne omogoča izpolnjevanja te zahteve, se razdalja lahko poveča na 4 m.

Razdalja med skrajno zadnjo bočno svetilko in zadnjim delom vozila ne sme biti večja od 1 m.

Pri vozilih, ki niso daljša od 6 m, in pri šasiji s kabino pa zadostuje, da je ena bočna svetilka vgrajena na prvi tretjini in/ali na zadnji tretjini dolžine vozila. Pri vozilih kategorije M1, ki so daljša od 6 m in krajša od 7 m, zadostuje, da imajo eno bočno svetilko, ki od sprednjega dela ni oddaljena več kot 3 m, in eno bočno svetilko na zadnji tretjini dolžine vozila.

6.18.5

Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 45° naprej in nazaj, vendar se lahko pri vozilih, pri katerih vgradnja bočnih svetilk ni obvezna, ta vrednost zniža na 30°.

Če je vozilo opremljeno z bočnimi svetilkami, ki dopolnjujejo zmanjšano geometrijsko vidnost sprednjih in zadnjih smernih svetilk, ki so skladne z odstavkom 6.5.5.2, in/ali pozicijskih svetilk, ki so skladne z odstavkoma 6.9.5.2 in 6.10.5.2, je kot proti sprednjemu in zadnjemu delu vozila 45°, proti sredini vozila pa 30° (glej sliko v odstavku 6.5.5.2).

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo. Če pa je svetilka nameščena nižje od 750 mm (izmerjeno v skladu z določbami iz odstavka 5.8.1), se lahko kot navzdol z 10° zmanjša na 5°.

6.18.6

Usmeritev

Vstran.

6.18.7

Električna vezava

Pri vozilih kategorij M1 in N1, krajših od 6 m, lahko oranžne bočne svetilke utripajo, če utripajo usklajeno in z enako frekvenco kot smerne svetilke na isti strani vozila.

Pri vozilih kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4 lahko obvezne oranžne bočne svetilke utripajo sočasno s smernimi svetilkami na isti strani vozila. Če pa so na stranskem delu vozila nameščene smerne svetilke kategorije 5 v skladu z odstavkom 6.5.3.1, te oranžne bočne svetilke ne smejo utripati.

6.18.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal ni obvezen. Če je vgrajen, njegovo funkcijo opravlja opozorilni signal, ki je obvezen za sprednje in zadnje pozicijske svetilke.

6.18.9

Druge zahteve

Če je skrajna zadnja bočna svetilka kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano z zadnjo svetilko za meglo ali zavorno svetilko, se fotometrične značilnosti bočne svetilke lahko spremenijo ves čas, ko so vklopljene zadnje svetilke za meglo ali zavorne svetilke.

Zadnje bočne svetilke so oranžne, če utripajo sočasno z zadnjo smerno svetilko.

6.19

Svetilka za dnevno vožnjo (Pravilnik ZN št. 87 ali 148)

6.19.1

Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.19.2

Število

Dve.

6.19.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.19.4

Položaj

6.19.4.1

Po širini: razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je najmanj 600 mm.

Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.19.4.2

Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi.

6.19.4.3

6.19.5

Geometrijska vidnost

Vodoravno: 20° navzven in 20° navznoter.

Navpično: 10° navzgor in 10° navzdol.

6.19.6

Usmeritev

Naprej.

6.19.7

Električna vezava

6.19.7.1

Svetilke za dnevno vožnjo se samodejno vklopijo, če je naprava, ki zažene in/ali ustavi pogonski sistem, v položaju, ki omogoča delovanje pogonskega sistema. Vendar lahko svetilke za dnevno vožnjo ostanejo izklopljene v naslednjih pogojih:

6.19.7.1.1

upravljalni element avtomatskega menjalnika je v položaju za parkiranje ali

6.19.7.1.2

aktivirana je parkirna zavora ali

6.19.7.1.3

preden se vozilo prvič premakne po vsakem ročnem aktiviranju naprave, ki zažene in/ali ustavi pogonski sistem.

6.19.7.2

Svetilke za dnevno vožnjo se lahko ročno izklopijo, če se samodejno vklopijo, ko hitrost vozila preseže 15 km/h ali ko vozilo prevozi več kot 100 m, in ostanejo vklopljene, dokler se spet namerno ne izklopijo.

6.19.7.3

Svetilke za dnevno vožnjo se samodejno izklopijo, če je naprava, ki zažene in/ali ustavi motor (pogonski sistem), v položaju, ki onemogoča njegovo delovanje, ali če so vklopljeni žarometi za meglo ali žarometi, razen če se slednji uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih časovnih presledkih.

6.19.7.4

Svetilke iz odstavka 5.11 so lahko vklopljene skupaj s svetilkami za dnevno vožnjo. Če je izbrana ta možnost, morajo biti vklopljene vsaj zadnje pozicijske svetilke.

6.19.7.5

Če je razdalja med sprednjo smerno svetilko in svetilko za dnevno vožnjo 40 mm ali manj, je lahko električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila takšna, da:

(a)	je izklopljena ali

(b)	je njena svetilnost zmanjšana ves čas, ko deluje sprednja smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.19.7.6

Če je smerna svetilka integrirana s svetilko za dnevno vožnjo, je električna vezava svetilke za dnevno vožnjo na ustrezni strani vozila taka, da je svetilka za dnevno vožnjo izklopljena ves čas, ko deluje smerna svetilka (v ciklu vklopljeno in izklopljeno).

6.19.8

Opozorilni signal

Opozorilni signal za sklenjen tokokrog ni obvezen, če pa je tako zahtevano v ustreznem pravilniku, je obvezen opozorilni signal za prikaz okvare.

6.19.9

Drugi predpisi

Ni drugih predpisov.

6.20

Svetilka za zavijanje (Pravilnik ZN št. 119 ali 149)

6.20.1

Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih.

6.20.2

Število

Dve.

6.20.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.20.4

Položaj

6.20.4.1

Po širini: na vsaki strani vzdolžne srednje ravnine vozila je nameščena ena svetilka za zavijanje.

6.20.4.2

Po dolžini: največ 1 000 mm od sprednjega dela.

6.20.4.3

Po višini: najmanj: vsaj 250 mm nad tlemi;

največ: največ 900 mm nad tlemi.

Vendar ni nobena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi višja od najvišje točke na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen.

6.20.5

Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β, kakor sta opredeljena v odstavku 2.10.7:

α = 10° navzgor in navzdol,

β = 30° do 60° navzven.

6.20.6

Usmeritev

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede geometrijske vidnosti.

6.20.7

Električna vezava

Svetilke za zavijanje so povezane tako, da jih ni mogoče vklopiti, razen če so hkrati vklopljeni žarometi za dolgi svetlobni pramen ali žarometi za kratki svetlobni pramen.

6.20.7.1

Svetilka za zavijanje na eni strani vozila se lahko samodejno vklopi le, če so vklopljene smerne svetilke na isti strani vozila in/ali če se odklon kolesa spremeni s položaja naravnost naprej v smer proti isti strani vozila.

Svetilka za zavijanje se samodejno izklopi, ko se izklopi smerna svetilka in/ali se odklon kolesa vrne v položaj naravnost naprej.

6.20.7.2

Ko je svetilka za vzvratno vožnjo vklopljena, sta lahko obe svetilki za zavijanje vklopljeni hkrati, ne glede na položaj volana ali delovanje smernega kazalnika.

Če je vklopljena, se obe svetilki za zavijanje izklopita:

(a)	ko se svetilka za vzvratno vožnjo izklopi ali

(b)	ko hitrost vožnje v smeri naprej preseže 15 km/h.

6.20.8

Opozorilni signal

Ni drugih zahtev.

6.20.9

Druge zahteve

Svetilki za zavijanje se ne smeta vklopiti, če je hitrost vozila večja od 40 km/h.

6.21

Vidnostna oznaka (Pravilnik ZN št. 104 ali 150)

6.21.1

Prisotnost

6.21.1.1

Prepovedana: na vozilih kategorij M1 in O1.

6.21.1.2

Obvezna:

6.21.1.2.1

zadaj:

celotna oznaka zunanjih robov na vozilih, širših od 2 100 mm, pri naslednjih kategorijah:

(a)	N2 z največjo dovoljeno maso, ki je večja od 7,5 tone, in N3 (razen pri šasiji s kabino, nedodelanih vozilih in vlečnih vozilih za polpriklopnike);

(b)	O3 in O4 (razen pri nedodelanih vozilih).

6.21.1.2.2

Ob strani:

6.21.1.2.2.1

delna oznaka zunanjih robov na vozilih, daljših od 6 000 mm (vključno z vlečnim ojesom za priklopnike), pri naslednjih kategorijah:

(a)	N2 z največjo dovoljeno maso, ki je večja od 7,5 tone, in N3 (razen pri šasiji s kabino, nedodelanih vozilih in vlečnih vozilih za polpriklopnike);

(b)	O3 in O4 (razen pri nedodelanih vozilih).

6.21.1.2.3

Če zahteve glede oblike, konstrukcije, zasnove ali delovanja preprečujejo namestitev obvezne oznake zunanjih robov, se lahko namesto nje namesti črtna oznaka.

6.21.1.2.4

Če so zunanje površine karoserije deloma iz prožnega materiala, se črtna oznaka namesti na trdne dele vozila. Preostali del vidnostnih oznak se lahko namesti na prožen material. Če so zunanje površine karoserije v celoti iz prožnega materiala, se črtna oznaka lahko namesti na prožni material.

6.21.1.2.5

Če proizvajalec po preverjanju tehnične službe homologacijskemu organu lahko zadovoljivo dokaže, da zaradi zahtev glede delovanja, ki lahko zahtevajo posebno obliko, konstrukcijo ali zasnovo vozila, ni mogoče izpolniti zahtev iz odstavkov od 6.21.2 do 6.21.7.5, je sprejemljivo delno izpolnjevanje navedenih zahtev. To je odvisno od dela zahtev, ki so izpolnjene, če je to mogoče, in največje možne uporabe vidnostnih oznak, ki delno izpolnjujejo zahteve, na konstrukciji vozila. To lahko vključuje pritrditev dodatnih nosilcev ali plošč iz materiala, skladnega s Pravilnikom ZN št. 104 ali 150, če je na voljo konstrukcija, da se zagotovi jasna in enotna signalizacija v skladu s ciljem vidnosti.

Če je sprejemljivo delno izpolnjevanje zahtev, se lahko namesto dela zahtevane vidnostne oznake uporabijo odsevne naprave, kot so odsevniki razreda IVA iz Pravilnika ZN št. 3 ali 150 ali nosilci, ki vsebujejo odsevni material, ki izpolnjuje fotometrične zahteve razreda C iz Pravilnika ZN št. 104 ali 150. V tem primeru je treba odsevne naprave namestiti vsaj na vsakih 1 500 mm.

Potrebne informacije se navedejo na obrazcu za sporočilo.

6.21.1.3

Neobvezna:

6.21.1.3.1

zadaj in ob strani:

pri vseh drugih kategorijah vozil, vključno s kabino vlečnih enot za polpriklopnike in kabino šasije s kabino, če ni drugače določeno v odstavkih 6.21.1.1 in 6.21.1.2;

delna ali celotna oznaka zunanjih robov se lahko uporabi namesto obveznih črtnih oznak, celotna oznaka zunanjih robov pa se lahko uporabi namesto obvezne delne oznake zunanjih robov;

6.21.1.3.2

spredaj:

črtna oznaka na vozilih kategorij O2, O3 in O4;

spredaj se ne sme uporabiti delna ali celotna oznaka zunanjih robov.

6.21.2

Število

Glede na prisotnost.

6.21.3

Namestitev

Vidnostne oznake so čim bližje vodoravnim in navpičnim zunanjim delom vozila v skladu z zahtevami glede oblike, konstrukcije, zasnove in delovanja vozila, če pa to ni mogoče, celotne ali delne oznake zunanjih robov čim bolj sledijo zunanjemu robu oblike vozila.

Poleg tega so vidnostne oznake čim bolj enakomerno razporejene po vodoravnem delu vozila, da se lahko določita celotna dolžina in/ali širina vozila.

6.21.4

Položaj

6.21.4.1

Širina

6.21.4.1.1

Vidnostne oznake so čim bližje roba vozila.

6.21.4.1.2

Skupna vodoravna dolžina elementov vidnostnih oznak, nameščenih na vozilu, znaša najmanj 70 % skupne širine vozila, pri čemer se ne upošteva vodoravno prekrivanje posameznih elementov.

6.21.4.2

Dolžina

6.21.4.2.1

Vidnostna oznaka je čim bližje robovom vozila in sega največ 600 mm od vsakega roba vozila.

6.21.4.2.1.1

Pri motornih vozilih od vsakega roba vozila ali od vsakega roba kabine pri vlečnih vozilih za polpriklopnike;

vendar se lahko uporabi nadomestni način nameščanja oznak, največ 2 400 mm od sprednjega dela vozila, če je nameščenih več odsevnikov razreda IVA iz Pravilnika ZN št. 3 ali 150 ali razreda C iz Pravilnika ZN št. 104 ali 150, ki jim sledi zahtevana vidnostna oznaka v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)	odsevnik je velik najmanj 25 cm2;

(b)	odsevnik je nameščen največ 600 mm od sprednjega dela vozila;

(c)	dodatni odsevniki so nameščeni največ 600 mm narazen;

(d)	razdalja med zadnjim odsevnikom in začetnim delom vidnostne oznake ne sme biti večja od 600 mm.

6.21.4.2.1.2

Pri priklopnikih od vsakega roba vozila (brez vlečnega ojesa).

6.21.4.2.2

Skupna vodoravna dolžina elementov vidnostnih oznak, nameščenih na vozilu, pri čemer se ne upošteva vodoravno prekrivanje posameznih elementov, znaša najmanj 70 %:

6.21.4.2.2.1

dolžine vozila pri motornih vozilih ali dolžine kabine pri vlečnih vozilih za polpriklopnike, če je vgrajena, vendar pa se pri uporabi nadomestnega načina nameščanja oznak iz odstavka 6.21.4.2.1.1 razdalja začne meriti v okviru 2 400 mm od sprednjega dela vozila proti zadnjemu delu.

A je razdalja med skrajno sprednjo vidnostno oznako in sprednjim delom vozila. Najvišja vrednost A je 2 400 mm (glej odstavek 6.21.4.2.1.1);

6.21.4.2.2.2

skupne dolžine vozila (brez vlečnega ojesa) pri priklopnikih.

6.21.4.3

Višina

6.21.4.3.1

Spodnji elementi črtnih oznak in oznak zunanjih robov

Čim nižje v razponu:

najmanj: vsaj 250 mm nad tlemi;

največ: največ 1 500 mm nad tlemi.

Vendar je lahko sprejemljiva največja višina vgradnje 2 500 mm, če pogoji v zvezi z obliko, konstrukcijo, zasnovo ali delovanjem vozila preprečujejo upoštevanje najvišje vrednosti 1 500 mm ali, po potrebi, da se izpolnijo zahteve iz odstavkov 6.21.4.1.2 in 6.21.4.2.2, ali v primeru vodoravne namestitve črtne oznake ali spodnjih elementov oznake zunanjih robov.

Namestitev vidnostnega materiala višje od 1 500 mm je treba ustrezno utemeljiti na obrazcu za sporočilo.

6.21.4.3.2

Zgornji elementi oznak zunanjih robov:

čim višje, vendar do 400 mm od skrajnega zgornjega roba vozila.

6.21.5

Vidnost

Vidnostna oznaka se šteje za vidno, če je najmanj 70 % svetleče površine nameščene oznake vidne opazovalcu, ki stoji na kateri koli točki v nadaljevanju opredeljenih ravnin opazovanja:

6.21.5.1

pri zadnjih in sprednjih vidnostnih oznakah (glej sliki 1a in 1b v Prilogi 11) je ravnina opazovanja pravokotna na vzdolžno os vozila, 25 m od skrajnega roba vozila in omejena:

6.21.5.1.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m oziroma 3,0 m nad tlemi;

6.21.5.1.2

po širini z navpičnima ravninama, ki oklepata kot 4°navzven od vzdolžne srednje ravnine vozila in potekata skozi presečišče navpičnih ravnin, ki sta vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in omejujeta skupno širino vozila, in ravnino, pravokotno na vzdolžno os vozila, ki omejuje konec vozila;

6.21.5.2

pri stranskih vidnostnih oznakah (glej sliko 2 v Prilogi 11) je ravnina opazovanja vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila, 25 m od skrajnega zunanjega roba vozila in omejena:

6.21.5.2.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1,0 m oziroma 1,5 m nad tlemi;

6.21.5.2.2

po širini z navpičnima ravninama, ki oklepata kot 4° navzven od ravnine, ki je pravokotna na vzdolžno os vozila, in potekata skozi presečišče navpičnih ravnin, ki sta pravokotni na vzdolžno os vozila ter omejujeta skupno dolžino vozila in skrajni zunanji rob vozila.

6.21.6

Usmeritev

6.21.6.1

Ob strani:

čim bolj vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila v skladu z zahtevami glede oblike, konstrukcije, zasnove in delovanja vozila, če pa to ni mogoče, čim bolj sledi zunanjemu robu oblike vozila.

6.21.6.2

Zadaj in spredaj:

čim bolj vzporedno s prečno ravnino vozila v skladu z zahtevami glede oblike, konstrukcije, zasnove in delovanja vozila, če pa to ni mogoče, čim bolj sledi zunanjemu robu oblike vozila.

6.21.7

Druge zahteve

6.21.7.1

Vidnostne oznake se štejejo za neprekinjene, če je razdalja med sosednjima elementoma čim manjša in ni večja od 50 % dolžine najkrajšega sosednjega elementa. Če pa proizvajalec homologacijskemu organu lahko zadovoljivo dokaže, da ni mogoče doseči vrednosti 50 %, je razdalja med sosednjima elementoma lahko večja od 50 % dolžine najkrajšega sosednjega elementa ter mora biti čim manjša in ne sme presegati 1 000 mm.

6.21.7.2

Pri delnih oznakah zunanjih robov je vsak zgornji vogal omejen s črtama, ki oklepata kot 90°, obe pa sta dolgi najmanj 250 mm, če pa to ni mogoče, oznaka čim bolj sledi zunanjemu robu oblike vozila.

6.21.7.3

Razdalja med vidnostno oznako, nameščeno na zadnjem delu vozila, in vsako obvezno zavorno svetilko bi morala biti večja od 200 mm.

6.21.7.4

Če so nameščene zadnje table za označevanje v skladu s spremembami 01 Pravilnika ZN št. 70 ali Pravilnika ZN št. 150, se lahko te po presoji proizvajalca štejejo za del zadnje vidnostne oznake za namene izračuna dolžine vidnostne oznake in njene oddaljenosti od strani vozila.

6.21.7.5

Mesta na vozilu, ki so namenjena vidnostnim oznakam, omogočajo namestitev oznak, širokih najmanj 60 mm.

6.22

Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS) (Pravilnik ZN št. 123 ali 149)

Če ni drugače določeno v nadaljevanju, se zahteve za žaromete za dolgi svetlobni pramen (odstavek 6.1) in žaromete za kratki svetlobni pramen (odstavek 6.2) tega pravilnika uporabljajo za ustrezni del sistema AFS.

6.22.1

Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.22.2

Število

En.

6.22.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.22.4

Položaj

Sistem AFS se pred nadaljnjimi preskusnimi postopki nastavi v nevtralni položaj.

6.22.4.1

Po širini in višini:

pri zadevni svetlobni funkciji ali načinu osvetlitve zahteve iz odstavkov od 6.22.4.1.1 do 6.22.4.1.4 izpolnjujejo tiste svetilne enote, ki so istočasno pod napetostjo za zadevno svetlobno funkcijo ali način osvetlitve, v skladu z opisom vložnika.

Vse mere se nanašajo na najbližji rob vidnih svetlečih površin svetilnih enot, če se opazujejo v smeri referenčne osi.

6.22.4.1.1

Dve simetrično postavljeni svetilni enoti se namestita na višino v skladu z zahtevami iz zadevnih odstavkov 6.1.4 in 6.2.4, pri čemer se kot „simetrično postavljeni svetilni enoti“ štejeta svetilni enoti, ena na vsaki strani vozila, ki sta nameščeni tako, da sta (geometrijski) težišči njunih vidnih svetlečih površin na isti višini in enako oddaljeni od vzdolžne srednje ravnine vozila, pri čemer vsaka enota lahko odstopa za 50 mm, njuni površini sevanja, svetleči površini in izhodna svetloba pa se lahko razlikujejo.

6.22.4.1.2

Dodatne svetilne enote na vsaki strani vozila, če obstajajo, se namestijo tako, da so od najbližje svetilne enote oddaljene največ 140 mm (14) v vodoravni smeri (razdalja E na sliki), v navpični smeri pa največ 400 mm (razdalja D na sliki).

6.22.4.1.3

Nobena od dodatnih svetilnih enot, opisanih v odstavku 6.22.4.1.2, ni nameščena nižje od 250 mm nad tlemi (razdalja F na sliki) ali višje nad tlemi, kot je navedeno v odstavku 6.2.4.2 tega pravilnika (razdalja G na sliki).

6.22.4.1.4

Poleg tega po širini:

za vsak način osvetlitve kratkega svetlobnega pramena:

zunanji rob vidne svetleče površine vsaj ene svetilne enote na vsaki strani vozila ne sme biti oddaljen več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (razdalja A na sliki) in

razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi znaša vsaj 600 mm. Vendar to ne velja za vozila kategorij M1 in N1, pri vseh drugih kategorijah motornih vozil pa se lahko ta razdalja zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

.tifSvetilne enote, ki so istočasno pod napetostjo za zadevni način osvetlitve:

št. 3 in 9	:	(simetrično postavljeni svetilni enoti)
št. 1 in 11	:	(simetrično postavljeni svetilni enoti)
št. 4 in 8	:	(dodatni svetilni enoti)

Svetilne enote, ki niso pod napetostjo za zadevni način osvetlitve:

št. 2 in 10	:	(simetrično postavljeni svetilni enoti)
št. 5	:	(dodatna svetilna enota)
št. 6 in 7	:	(simetrično postavljeni svetilni enoti)

Vodoravne mere v mm:

A ≤ 400

B ≥ 600 ali B ≥ 400, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm, vendar ni zahteve za vozila kategorij M1 in N1

C ≤ 200

E ≤ 140

Navpične mere v mm:

D ≤ 400

F ≥ 250

G ≤ 1 200

6.22.4.2

Po dolžini:

vse svetilne enote sistema AFS se vgradijo na sprednjo stran. Ta zahteva se šteje za izpolnjeno, če oddana svetloba ne moti voznika neposredno ali posredno prek naprav za posredno gledanje in/ali drugih odsevnih površin vozila.

6.22.5

Geometrijska vidnost

Na vsaki strani vozila, za vsako predvideno svetlobno funkcijo in način osvetlitve:

kote geometrijske vidnosti, določene za ustrezne svetilne funkcije v skladu z odstavkoma 6.1.5 in 6.2.5 tega pravilnika, upošteva vsaj ena od svetilnih enot, ki so istočasno pod napetostjo za opravljanje zadevne funkcije in načinov, v skladu z opisom vložnika. Za izpolnjevanje zahtev za različne kote se lahko uporabijo posamezne svetilne enote.

6.22.6

Usmeritev

Naprej.

Sistem AFS se pred nadaljnjimi preskusnimi postopki nastavi v nevtralni položaj, v katerem oddaja osnovni kratki svetlobni pramen.

6.22.6.1

Navpična usmeritev:

6.22.6.1.1

osnovni naklon meje zastiranja osnovnega kratkega svetlobnega pramena navzdol, ki se nastavi pri neobremenjenem vozilu z eno osebo na voznikovem sedežu, določi proizvajalec vozila na 0,1 % natančno in ga na vsakem vozilu jasno berljivo in neizbrisno označi v bližini sistema sprednje osvetlitve ali tablice proizvajalca s simbolom iz Priloge 7.

Če proizvajalec vozila določi različne osnovne naklone navzdol za različne svetilne enote, ki zagotavljajo mejo zastiranja osnovnega kratkega svetlobnega pramena ali prispevajo k njej, določi te vrednosti naklona navzdol na 0,1 % natančno ter jih na vsakem vozilu jasno berljivo in neizbrisno označi v bližini zadevnih svetilnih enot ali na tablici proizvajalca, tako da se lahko vse zadevne svetilne enote nedvoumno opredelijo.

6.22.6.1.2

Naklon navzdol vodoravnega dela meje zastiranja osnovnega kratkega svetlobnega pramena ostane znotraj mejnih vrednosti iz odstavka 6.2.6.1.2 tega pravilnika pri vseh stanjih statične obremenitve vozila iz Priloge 5 k temu pravilniku, osnovna nastavitev pa je znotraj določenih vrednosti.

6.22.6.1.2.1

Če kratki svetlobni pramen nastane iz več svetlobnih pramenov iz različnih svetilnih enot, določbe v skladu z odstavkom 6.22.6.1.2 veljajo za vsako zadevno „mejo zastiranja“ (če obstaja), ki je zasnovana za projiciranje v območje kota, kot je določeno v točki 9.3 obrazca za sporočilo, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k Pravilniku ZN št. 123, ali v točki 9.3.3 Priloge 1 k Pravilniku ZN št. 149.

6.22.6.2

Naprava za nastavitev naklona žarometov

6.22.6.2.1

Če je naprava za nastavitev naklona žarometov potrebna za izpolnitev zahtev iz odstavka 6.22.6.1.2, deluje samodejno.

6.22.6.2.2

V primeru okvare te naprave se žaromet za kratki svetlobni pramen ne sme postaviti v položaj, v katerem je naklon svetlobnega pramena manjši od naklona ob okvari naprave.

6.22.6.3

Vodoravna usmeritev:

pri vsaki svetilni enoti prelom meje zastiranja, če obstaja, pri projekciji na zaslon sovpada z navpičnico skozi referenčno os zadevne svetilne enote. Dovoljeno je odstopanje 0,5 stopinje na tisti strani, ki je stran smeri prometa. Druge svetilne enote se prilagodijo v skladu s specifikacijo vložnika, kot določa Priloga 10 k Pravilniku ZN št. 123 ali Priloga 14 k Pravilniku ZN št. 149.

6.22.6.4

Postopek merjenja:

po prilagoditvi začetne nastavitve usmeritve svetlobnega pramena se navpični naklon kratkega svetlobnega pramena ali, če je to ustrezno, navpični nakloni vseh različnih svetilnih enot, ki zagotavljajo meje zastiranja osnovnega kratkega svetlobnega pramena ali prispevajo k njim v skladu z odstavkom 6.22.6.1.2.1, preverijo za vsa stanja obremenitve vozila v skladu s specifikacijami iz odstavkov 6.2.6.3.1 in 6.2.6.3.2 tega pravilnika.

6.22.7

Električna vezava

6.22.7.1

Žarometi za dolgi svetlobni pramen (če so vključeni v sistem AFS)

6.22.7.1.1

Svetilne enote za dolgi svetlobni pramen se lahko vklopijo istočasno ali v parih. Pri preklopu s kratkega svetlobnega pramena na dolgi svetlobni pramen je vklopljen vsaj en par svetilnih enot za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega svetlobnega pramena na kratki svetlobni pramen se hkrati izklopijo vse svetilne enote za dolgi svetlobni pramen.

6.22.7.1.2

Dolgi svetlobni pramen je lahko zasnovan tako, da je prilagodljiv, v skladu z določbami iz odstavka 6.22.9.3, če kontrolne signale oddaja sistem tipal, ki lahko zazna v nadaljevanju navedene vhodne signale in se odzove nanje:

(a)	osvetljenost okolice,

(b)	svetlobo, ki jo oddajajo sprednje svetlobne naprave in sprednje svetlobno-signalne naprave nasproti vozečih vozil,

(c)	svetlobo, ki jo oddajajo zadnje svetlobno-signalne naprave vozil pred zadevnim vozilom.

Dovoljene so dodatne funkcije tipal za izboljšanje delovanja.

Za namen tega odstavka izraz „vozila“ pomeni vozila kategorij L, M, N, O, T in kolesa, ki so opremljena z odsevniki ter vklopljenimi svetlobnimi napravami in svetlobno-signalnimi napravami.

6.22.7.1.3

Zagotovi se, da je vedno mogoče ročno vklopiti in izklopiti prilagodljive ali neprilagodljive žaromete za dolgi svetlobni pramen ter ročno deaktivirati samodejni nadzor.

Poleg tega je vedno mogoče preprosto in takoj ročno izklopit žaromete za dolgi svetlobni pramen in deaktivirati njihov samodejni nadzor, uporaba podmenijev pa ni dovoljena.

6.22.7.1.4

Žarometi za kratki svetlobni pramen lahko ostanejo vklopljeni skupaj z žarometi za dolgi svetlobni pramen.

6.22.7.1.5

Če so vgrajene štiri svetilne enote, ki se lahko skrijejo, njihov delovni položaj preprečuje hkratno delovanje vseh dodatno vgrajenih žarometov, če so ti namenjeni za oddajanje svetlobnih signalov s prekinjenim vklapljanjem v kratkih časovnih presledkih podnevi (glej odstavek 5.12).

6.22.7.2

Žarometi za kratki svetlobni pramen:

(a)	upravljalni element za preklop na kratki svetlobni pramen hkrati izklopi vse žaromete za dolgi svetlobni pramen ali vse svetilne enote sistema AFS za dolgi svetlobni pramen;

(b)	žaromet za kratki svetlobni pramen lahko ostane vklopljen skupaj z žarometi za dolgi svetlobni pramen;

(c)	če so svetilne enote za kratki svetlobni pramen opremljene s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, ostanejo ti svetlobni viri med delovanjem žarometov za dolgi svetlobni pramen vklopljeni.

6.22.7.3

Pri vklapljanju in izklapljanju žarometov za kratki svetlobni pramen so izpolnjene zahteve za električno vezavo iz odstavkov 5.12 in 6.2.7 tega pravilnika.

6.22.7.4

Samodejno delovanje sistema AFS

Spremembe v predvidenih razredih in med njimi ter njihovimi načini svetlobnih funkcij AFS, kot so opredeljene v nadaljevanju, se izvedejo samodejno, ne da bi motile, zamotile ali zaslepile voznika ali druge udeležence v prometu.

Za vklop razredov in njihovih načinov žarometov za kratki svetlobni pramen ter žarometov za dolgi svetlobni pramen in/ali prilagajanje žarometov za dolgi svetlobni pramen, če je to ustrezno, veljajo v nadaljevanju navedeni pogoji.

6.22.7.4.1

Načini žarometa za kratki svetlobni pramen razreda C se vklopijo, če ni vklopljen noben način žarometa za kratki svetlobni pramen drugega razreda.

6.22.7.4.2

Načini žarometa za kratki svetlobni pramen razreda V ne delujejo, razen če se samodejno zazna en ali več pogojev, navedenih v nadaljevanju (uporablja se signal V):

(a)	ceste so v strnjenih naseljih in hitrost vozila je največ 60 km/h,

(b)	cestišče je stalno osvetljeno in hitrost vozila je največ 60 km/h,

(c)	vrednost svetlosti površine ceste 1 cd/m2 in/ali vodoravno izmerjena vrednost osvetlitve cestišča 10 lx sta stalno preseženi,

(d)	hitrost vozila je največ 50 km/h.

6.22.7.4.3

Načini žarometa za kratki svetlobni pramen razreda E ne delujejo, razen če je hitrost vozila večja od 60 km/h in se samodejno zazna en ali več naslednjih pogojev:

(a)	značilnosti ceste so v skladu s pogoji za avtoceste (15) ali hitrost vozila je večja od 110 km/h (uporablja se signal E);

(b)

v primeru načina žarometa za kratki svetlobni pramen razreda E, ki je glede na dokumente/sporočilo o homologaciji sistema v skladu le s podatkovnim nizom iz preglednice 6 Priloge 3 k Pravilniku ZN št. 123 ali samo preglednice 14 Pravilnika ZN št. 149.

Podatkovni niz E1: hitrost vozila je večja od 100 km/h (uporablja se signal E1).

Podatkovni niz E2: hitrost vozila je večja od 90 km/h (uporablja se signal E2).

Podatkovni niz E3: hitrost vozila je večja od 80 km/h (uporablja se signal E3).

6.22.7.4.4

Načini žarometa za kratki svetlobni pramen razreda W ne delujejo, razen če so žarometi za meglo, če obstajajo, izklopljeni in se samodejno zazna en ali več pogojev, navedenih v nadaljevanju (uporablja se signal W):

(a)	samodejno je bila zaznana vlažnost ceste;

(b)	brisalec vetrobranskega stekla deluje in je neprekinjeno ali pod samodejnim nadzorom deloval najmanj dve minuti.

6.22.7.4.5

Način žarometa za kratki svetlobni pramen razreda C, V, E ali W se ne sme spremeniti v način za osvetlitev ovinka navedenega razreda (uporablja se signal T v kombinaciji s signalom navedenega razreda žarometa za kratki svetlobni pramen v skladu z odstavki od 6.22.7.4.1 do 6.22.7.4.4), razen če se ovrednoti vsaj ena od naslednjih značilnosti (ali enakovrednih prikazov):

(a)	kot odklona krmiljenih koles,

(b)	pot težišča vozila.

Poleg tega veljajo naslednje določbe:

(i)

vodoravno gibanje asimetrične meje zastiranja vstran od vzdolžne osi vozila, če obstaja, je dovoljeno le, ko se vozilo premika naprej (16), in je tako, da vzdolžna navpična ravnina skozi prelom meje zastiranja ne seka poti težišča vozila pri oddaljenostih od sprednjega dela vozila, ki so večje od 100-kratne višine vgradnje zadevnih svetilnih enot;

(ii)	ena ali več svetilnih enot so lahko dodatno pod napetostjo le, če je vodoraven polmer ukrivljenosti poti težišča vozila 500 m ali manj.

6.22.7.5

Zagotovi se, da lahko voznik sistem AFS vedno nastavi v nevtralni položaj in ponovno vzpostavi samodejno delovanje.

6.22.8

Opozorilni signal

6.22.8.1

Določbe iz odstavkov 6.1.8 (za žaromete za dolgi svetlobni pramen) in 6.2.8 (za žaromete za kratki svetlobni pramen) tega pravilnika veljajo za ustrezen del sistema AFS.

6.22.8.2

Optičen opozorilni signal o okvari sistema AFS je obvezen. Signal je neutripajoč. Vklopi se, ko se zazna okvara v zvezi s kontrolnimi signali AFS ali ko je prejet signal o okvari v skladu z odstavkom 5.9 Pravilnika ZN št. 123. Med okvaro naprava ostane vklopljena. Začasno se lahko izključi, vendar se ob vklopu in izklopu naprave za zagon in ustavitev pogonskega sistema vsakič vključi.

6.22.8.3

Če je žaromet za dolgi svetlobni pramen prilagodljiv, se zagotovi optičen opozorilni signal, ki vozniku nakaže, da se je vklopilo prilagajanje žarometa za dolgi svetlobni pramen. Prikaz te informacije se izklopi šele ob izklopu prilagajanja.

6.22.8.4

Opozorilni signal, ki voznika opozori, da je nastavil sistem v položaj v skladu z odstavkom 5.8 Pravilnika ZN št. 123 ali odstavkom 4.12 Pravilnika ZN št. 149, ni obvezen.

6.22.9

Druge zahteve

6.22.9.1

Sistem AFS je dovoljen le ob vgradnji naprav za čiščenje žarometov v skladu s Pravilnikom ZN št. 45 (17) vsaj za tiste svetilne enote, ki so navedene v točki 9.2.3 obrazca za sporočilo, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k Pravilniku ZN št. 123, ali v točki 9.3.2.3 Priloge 1 k Pravilniku ZN št. 149, če je skupni ciljni svetlobni tok svetlobnih virov teh enot večji od 2 000 lumnov na vsaki strani, in ki prispevajo k (osnovnemu) kratkemu svetlobnemu pramenu razreda C.

6.22.9.2

Preverjanje skladnosti z zahtevami glede samodejnega delovanja sistema AFS

6.22.9.2.1

Vložnik s kratkim opisom ali na drug način, ki ga sprejme homologacijski organ, dokaže:

(a)

skladnost kontrolnih signalov AFS

i)	z opisom iz odstavka 3.2.6 tega pravilnika in

ii)	z ustreznimi kontrolnimi signali AFS, določenimi v dokumentih o homologaciji AFS; ter

(b)	skladnost z zahtevami glede samodejnega delovanja v skladu z odstavki od 6.22.7.4.1 do 6.22.7.4.5.

6.22.9.2.2

Tehnična služba za preverjanje, ali v skladu z odstavkom 6.22.7.4 samodejno delovanje AFS funkcij žarometov za kratki svetlobni pramen ni moteče, izvede preskusno vožnjo, ki vključuje vse razmere, pomembne za sistemsko upravljanje, na podlagi opisa vložnika, pri čemer se sporoči, ali se vsi načini vklopijo, delujejo in izklopijo v skladu z opisom vložnika, kakršno koli očitno nepravilno delovanje pa se izpodbija (npr. preveliko kotno gibanje ali utripanje).

6.22.9.2.3

Splošno delovanje samodejnega nadzora vložnik dokaže z dokumentacijo ali na drug način, ki ga odobri homologacijski organ. Poleg tega proizvajalec predloži sveženj dokumentacije, ki omogoča dostop do zasnove „varnostnega koncepta“ sistema. Ta „varnostni koncept“ je opis ukrepov, zasnovanih v okviru sistema, na primer znotraj elektronskih enot, za obravnavanje celovitosti sistema in zagotavljanje varnega delovanja tudi v primeru mehanske ali električne okvare, ki bi lahko motila, zamotila ali zaslepila voznika ali nasproti vozeča vozila in vozila pred zadevnim vozilom. Ta opis vsebuje tudi preprosto obrazložitev vseh nadzornih funkcij „sistema“ in metod, ki se uporabljajo za doseganje ciljev, vključno z navedbo mehanizmov, s katerimi se izvaja nadzor.

Predloži se seznam vseh vhodnih in zaznanih spremenljivk ter določi njihovo delovno območje. Del varnostnega koncepta je možnost zasilnega preklopa na funkcijo osnovnega kratkega svetlobnega pramena (razred C).

Pojasnijo se funkcije sistema in varnostni koncept, kot jih je določil proizvajalec. Dokumentacija je kratka, vendar vsebuje dokaze, da so bili v zasnovo in razvoj vključeni strokovno znanje in izkušnje z vseh zadevnih sistemskih področij.

V zvezi z rednimi tehničnimi pregledi dokumentacija vsebuje opis načina preverjanja trenutnega stanja delovanja „sistema“.

Za namene homologacije se ta dokumentacija obravnava kot osnovna referenca za postopek preverjanja.

6.22.9.2.4

Za preverjanje, ali prilagajanje žarometov za dolgi svetlobni pramen ne moti, zamoti ali zaslepi voznika ali nasproti vozečih vozil ali vozil pred zadevnim vozilom, tehnična služba izvede preskusno vožnjo v skladu z odstavkom 2 v Prilogi 12. To vključuje vse razmere, pomembne za sistemsko upravljanje, na podlagi opisa vložnika. Delovanje prilagajanja žarometa za dolgi svetlobni pramen se dokumentira in preveri glede na opis vložnika. Kakršno koli očitno nepravilno delovanje se izpodbija (npr. preveliko kotno gibanje ali utripanje).

6.22.9.3

Prilagajanje žarometa za dolgi svetlobni pramen

6.22.9.3.1

Sistem tipal, ki se uporablja za nadzor prilagajanja žarometov za dolgi svetlobni pramen, kot je opisano v odstavku 6.22.7.1.2, izpolnjuje naslednje zahteve:

6.22.9.3.1.1

meje najmanjših polj, v katerih lahko tipalo zazna svetlobo, ki jo oddajajo druga vozila, kot je opredeljeno v odstavku 6.22.7.1.2, so določene s koti iz odstavka 6.1.9.3.1.1 tega pravilnika;

6.22.9.3.1.2

občutljivost sistema tipal izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.1.9.3.1.2 tega pravilnika;

6.22.9.3.1.3

prilagodljivi žarometi za dolgi svetlobni pramen se izklopijo, ko intenzivnost osvetljenosti okolice preseže 7 000 lx.

6.22.9.4

Največja skupna svetilnost svetilnih enot, ki so lahko istočasno pod napetostjo za zagotavljanje funkcije žarometa za dolgi svetlobni pramen ali njegovih načinov, če obstajajo, ne sme presegati 430 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 100.

Ta največja svetilnost se izračuna tako, da se seštejejo posamezne referenčne oznake, ki so navedene na več enotah, ki se istočasno uporabljajo za zagotavljanje funkcije žarometa za dolgi svetlobni pramen.

6.22.9.5

Pogoji v skladu z določbami iz odstavka 5.8 Pravilnika ZN št. 123 ali odstavka 4.12 Pravilnika ZN št. 149, ki omogočajo začasno uporabo vozila na ozemlju z nasprotno smerjo vožnje od tiste, za katero se želi pridobiti homologacija, so podrobno pojasnjeni v navodilih za uporabo.

6.23

Signal za zaustavitev s sili

6.23.1

Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih.

Dovoljena na priklopnikih.

Signal za zaustavitev v sili se oddaja z istočasnim delovanjem vseh zavornih ali smernih svetilk, vgrajenih v skladu z odstavkom 6.23.7.

6.23.2

Število

Kot je določeno v odstavku 6.5.2 ali 6.7.2.

6.23.3

Namestitev

Kot je določena v odstavku 6.5.3 ali 6.7.3.

6.23.4

Položaj

Kot je določen v odstavku 6.5.4 ali 6.7.4.

6.23.5

Geometrijska vidnost

Kot je določena v odstavku 6.5.5 ali 6.7.5.

6.23.6

Usmeritev

Kot je določena v odstavku 6.5.6 ali 6.7.6.

6.23.7

Električna vezava

6.23.7.1

Vse svetilke signala za zaustavitev v sili utripajo usklajeno s frekvenco 4,0 ± 1,0 Hz.

6.23.7.1.1

Če pa katera koli svetilka signala za zaustavitev v sili na zadnjem delu vozila uporablja svetlobni vir z žarilno nitko, je frekvenca 4,0 + 0,0/– 1,0 Hz.

6.23.7.2

Signal za zaustavitev v sili deluje neodvisno od drugih svetilk.

6.23.7.3

Signal za zaustavitev v sili se samodejno vklopi in izklopi.

6.23.7.3.1

Signal za zaustavitev v sili se vklopi le, če je hitrost vozila večja od 50 km/h in zavorni sistem oddaja logični signal za zaviranje v sili, opredeljen v pravilnikih ZN št. 13 in št. 13-H.

6.23.7.3.2

Signal za zaustavitev v sili se samodejno izklopi, če se logični signal za zaviranje v sili, kot je opredeljen v pravilnikih ZN št. 13 in št. 13-H, ne oddaja več ali če se vklopijo varnostne utripalke.

6.23.8

Opozorilni signal

Neobvezen.

6.23.9

Druge zahteve

6.23.9.1

Razen v primerih iz odstavka 6.23.9.2 lahko signal za zaustavitev v sili pri motornih vozilih, ki so opremljena za vleko priklopnika, upravlja tudi signal za zaustavitev v sili na priklopniku.

Če je motorno vozilo elektronsko povezano s priklopnikom, je delovna frekvenca signala za zaustavitev v sili za kombinacijo omejena na frekvenco iz odstavka 6.23.7.1.1. Če pa lahko motorno vozilo zazna, da se svetlobni viri z žarilno nitko na priklopniku ne uporabljajo za signal za zaustavitev v sili, je lahko frekvenca frekvenca, ki je določena v odstavku 6.23.7.1.

6.23.9.2

Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika s povezanim ali polpovezanim zavornim sistemom, kot je opredeljeno v Pravilniku št. 13, se zagotovi, da se zavorne svetilke takih priklopnikov med zaviranjem stalno napajajo z energijo prek električnega konektorja.

Signal za zaustavitev v sili lahko na vsakem takem priklopniku deluje neodvisno od vlečnega vozila in ni treba, da deluje z isto frekvenco kot vlečno vozilo ali usklajeno z njim.

6.24

Zunanja svetilka

6.24.1

Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih.

6.24.2

Število

Dve, vendar so dovoljene dodatne zunanje svetilke za osvetlitev stopničk in/ali kljuk na vratih. Vsako kljuko na vratih ali stopničko osvetljuje največ ena svetilka.

6.24.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev, vendar veljajo zahteve iz odstavka 6.24.9.3.

6.24.4

Položaj

Ni posebnih zahtev.

6.24.5

Geometrijska vidnost

Ni posebnih zahtev.

6.24.6

Usmeritev

Ni posebnih zahtev.

6.24.7

Električna vezava

Ni posebnih zahtev.

6.24.8

Opozorilni signal

Ni posebnih zahtev.

6.24.9

Druge zahteve

6.24.9.1

Zunanja svetilka se ne sme vklopiti, če vozilo ne miruje in če ni izpolnjen en ali več naslednjih pogojev:

(a)	pogonski sistem se ustavi ali

(b)	voznikova vrata ali vrata na sopotnikovi strani so odprta ali

(c)	vrata tovorišča so odprta.

Določbe iz odstavka 5.10 so izpolnjene v vseh stalnih položajih uporabe.

6.24.9.2

Kot zunanje svetilke se lahko vklopijo homologirane svetilke, ki oddajajo belo svetlobo, razen žarometov za dolgi svetlobni pramen, svetilk za dnevno vožnjo in svetilk za vzvratno vožnjo. Prav tako se lahko vklopijo skupaj z zunanjimi svetilkami, pogoji iz odstavkov 5.11 in 5.12 pa ne smejo veljati.

6.24.9.3

Tehnična služba v skladu z zahtevami homologacijskega organa opravi vizualni preskus, s katerim preveri, da vidna svetleča površina zunanjih svetilk ni neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje po meji območja v prečni ravnini 10 m od sprednjega dela vozila, prečni ravnini 10 m od zadnjega dela vozila in dveh vzdolžnih ravninah 10 m od vsakega boka vozila; te štiri ravnine so od 1 m do 3 m nad tlemi in so pravokotne na tla, kot je prikazano v Prilogi 14.

Na zahtevo vložnika in s soglasjem tehnične službe se lahko ta zahteva preveri z risbo ali simulacijo.

6.25

Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila

6.25.1

Prisotnost

Neobvezna.

Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila se oddaja z istočasnim delovanjem vseh smernih svetilk, vgrajenih v skladu z odstavkom 6.25.7.

6.25.2

Število

Kot je določeno v odstavku 6.5.2.

6.25.3

Namestitev

Kot je določena v odstavku 6.5.3.

6.25.4

Položaj

Kot je določen v odstavku 6.5.4.

6.25.5

Geometrijska vidnost

Kot je določena v odstavku 6.5.5.

6.25.6

Usmeritev

Kot je določena v odstavku 6.5.6.

6.25.7

Električna vezava Vložnik dokaže izpolnjevanje teh zahtev s simulacijo ali na drug način preverjanja, ki ga odobri tehnična služba, ki je pristojna za homologacijo.

6.25.7.1

Vse svetilke opozorilnega signala za trk v zadnji del vozila usklajeno utripajo s frekvenco 4,0 +/– 1,0 Hz.

6.25.7.1.1

Če pa katera koli svetilka opozorilnega signala za trk v zadnji del vozila na zadnjem delu vozila uporablja svetlobni vir z žarilno nitko, je frekvenca 4,0 + 0,0/– 1,0 Hz.

6.25.7.2

Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila deluje neodvisno od drugih svetilk.

6.25.7.3

Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila se samodejno vklopi in izklopi.

6.25.7.4

Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila se ne sme vklopiti, če so vklopljene smerne svetilke, varnostne utripalke ali signal za zaustavitev v sili.

6.25.7.5

Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila se lahko vklopi le pod naslednjimi pogoji:

Vr	vklop
Vr > 30 km/h	TTC ≤ 1,4
Vr ≤ 30 km/h	TTC ≤ 1,4/30 x Vr

„Vr (relativna hitrost)“: pomeni razliko med hitrostjo vozila z opozorilnim signalom za trk v zadnji del vozila in hitrostjo vozila, ki vozi za njim po istem voznem pasu.

„TTC (čas do trka)“: pomeni ocenjeni čas, v katerem vozilo z opozorilnim signalom za trk v zadnji del vozila in vozilo, ki vozi za njim po istem voznem pasu, trčita, če relativna hitrost v času ocene ostane nespremenjena.

6.25.7.6

Opozorilni signal za trk v zadnji del vozila ni vklopljen več kot 3 sekunde.

6.25.8

Opozorilni signal

Neobvezen.

6.26

Manevrirne svetilke (Pravilnik ZN št. 23 ali 148)

6.26.1

Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih.

6.26.2

Število

Ena ali dve (ena na vsaki strani).

6.26.3

Namestitev

Ni posebnih zahtev, vendar veljajo zahteve iz odstavka 6.26.9.

6.26.4

Položaj

Ni posebnih zahtev.

6.26.5

Geometrijska vidnost

Ni posebnih zahtev.

6.26.6

Usmeritev

Navzdol, vendar veljajo zahteve iz odstavka 6.26.9.

6.26.7

Električna vezava

Manevrirne svetilke so povezane tako, da jih ni mogoče vklopiti, razen če so hkrati vklopljeni žarometi za dolgi svetlobni pramen ali žarometi za kratki svetlobni pramen.

Manevrirne svetilke se samodejno vklopijo pri počasnih manevrih do 15 km/h, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)	preden se vozilo prvič premakne po vsakem ročnem vklopu pogonskega sistema ali

(b)	aktivirana je vzvratna prestava ali

(c)	deluje sistem kamere, ki pomaga pri manevrih pri parkiranju.

Manevrirne svetilke se samodejno izklopijo, če je hitrost vožnje vozila v smeri naprej večja od 15 km/h, in ostanejo izklopljene, dokler niso ponovno izpolnjeni pogoji za vklop.

6.26.8

Opozorilni signal

Ni posebnih zahtev.

6.26.9

Druge zahteve

6.26.9.1

Tehnična služba v skladu z zahtevami homologacijskega organa opravi vizualni preskus, s katerim preveri, da vidna svetleča površina teh svetilk ni neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje po meji območja v prečni ravnini 10 m od sprednjega dela vozila, prečni ravnini 10 m od zadnjega dela vozila in dveh vzdolžnih ravninah 10 m od vsakega boka vozila; te štiri ravnine so od 1 m do 3 m nad tlemi in vzporedne s tlemi, kot je prikazano v Prilogi 14.

6.26.9.2

Na zahtevo vložnika in s soglasjem tehnične službe se lahko zahteva 6.26.9.1 preveri z risbo ali simulacijo ali pa se šteje za izpolnjeno, če so izpolnjeni pogoji vgradnje iz odstavka 6.2.2 Pravilnika ZN št. 23 ali odstavka 5.10.2 Pravilnika ZN št. 148, kot je navedeno v sporočilu iz odstavka 9 Priloge 1.

7. SPREMEMBE IN RAZŠIRITVE HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA ALI VGRADNJE SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV V VOZILO

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila ali vgradnje svetlobnih ali svetlobno-signalnih naprav v vozilo ali seznama iz odstavka 3.2.2 se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za navedeni tip vozila. Organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

7.2

Potrditev razširitve ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in z obrazcem za sporočilo, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

8.1

vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5 in 6.

8.2

Imetnik homologacije mora zlasti:

8.2.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti vozil v zvezi z vsemi vidiki, ki so pomembni za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 5 in 6;

8.2.2

zagotoviti, da se za vsak tip vozila opravijo vsaj preskusi iz Priloge 9 k temu pravilniku ali fizični pregledi, na podlagi katerih se lahko pridobijo enakovredni podatki.

8.3

Homologacijski organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih, pri čemer ne smejo povzročiti zamude proizvajalca v zvezi z obveznostmi dobave.

8.4

Homologacijski organ si prizadeva zagotoviti, da se pregledi opravijo enkrat na leto. Vendar je to prepuščeno presoji homologacijskega organa in njegovemu zaupanju v ureditve za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, homologacijski organ zagotovi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

9. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če vozilo s homologacijsko oznako ni v skladu s homologiranim tipom.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočilo, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10. DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, mora o tem obvestiti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočilo, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11. NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

12. PREHODNE DOLOČBE

12.1

Splošno

12.1.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti najnovejših sprememb nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z najnovejšimi spremembami.

12.1.2

Od uradnega datuma začetka veljavnosti najnovejših sprememb nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti nacionalnih ali regionalnih homologacij tipa vozila, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z najnovejšimi spremembami.

12.1.3

Od uradnega datuma začetka veljavnosti najnovejših sprememb in do datuma začetka obvezne uporabe novih homologacij pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za tipe vozil, ki so skladni z zahtevami iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z vsemi veljavnimi predhodnimi spremembami.

12.1.4

Obstoječe homologacije v skladu s tem pravilnikom, podeljene pred datumom začetka obvezne uporabe najnovejših sprememb, še naprej veljajo za nedoločen čas, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo in ne smejo zavrniti podelitve razširitev tem homologacijam (razen v primerih, navedenih v odstavku 12.1.6).

12.1.5

Če tip vozila, homologiran v skladu s katerimi koli predhodnimi spremembami, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z najnovejšimi spremembami, pogodbenica, ki je podelila homologacijo, o tem uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik.

12.1.6

Ne glede na odstavek 12.1.4 pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po datumu začetka veljavnosti najnovejših sprememb, ni treba priznati homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli predhodnimi spremembami tega pravilnika.

12.1.7

Dokler generalni sekretar Združenih narodov ni obveščen nasprotno, Japonska izjavlja, da jo bodo v zvezi z vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav vezale le obveznosti Sporazuma, h kateremu je priložen ta pravilnik, za vozila kategorij M1 in N1.

12.2

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za spremembe 03.

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

(a)	od 10. oktobra 2007 (12 mesecev po datumu začetka veljavnosti) homologacije podelijo le, če tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03;

(b)	do 9. oktobra 2009 (36 mesecev po datumu začetka veljavnosti) ne smejo zavračati nacionalnih ali regionalnih homologacij tipa vozila, homologiranega v skladu s predhodnimi spremembami tega pravilnika;

(c)

od 10. oktobra 2009 (36 mesecev po datumu začetka veljavnosti) lahko zavrnejo prvi nacionalni ali regionalni začetek uporabe vozil kategorij N2 (z največjo dovoljeno maso, ki je večja od 7,5 tone), N3, O3 in O4, ki so širša od 2 100 mm (za zadnje oznake) in daljša od 6 000 mm (za stranske oznake), razen pri vlečnih vozilih za polpriklopnike in nedodelanih vozilih, ki ne izpolnjujejo zahtev sprememb 03 tega pravilnika;

(d)

ne glede na odstavek 12.1.4 od 10. oktobra 2011 (60 mesecev po datumu začetka veljavnosti) ne smejo več priznavati homologacij v skladu s tem pravilnikom, podeljenih tipom vozil kategorij N2 (z največjo dovoljeno maso, ki je večja od 7,5 tone), N3, O3 in O4, ki so širša od 2 100 mm (za zadnje oznake) in daljša od 6 000 mm (za stranske oznake), razen pri vlečnih vozilih za polpriklopnike in nedodelanih vozilih, v skladu s katerimi koli predhodnimi spremembami, ki niso več veljavne;

(e)	od 12. junija 2010 (36 mesecev od začetka veljavnosti Dopolnila 3 sprememb 03) podelijo homologacije le, če tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 3 sprememb 03;

(f)

do 11. januarja 2010 (18 mesecev po uradnem datumu začetka veljavnosti Dopolnila 4 sprememb 03) še naprej podeljujejo homologacije za nove tipe vozila, ki ne izpolnjujejo zahtev o navpični usmeritvi žarometov za meglo (odstavek 6.3.6.1.1) in/ali o opozorilnem signalu za delovanje smernih svetilk (odstavek 6.5.8) in/ali o izklopu svetilk za dnevno vožnjo (odstavek 6.19.7.3);

(g)	do 10. oktobra 2011 (60 mesecev po uradnem datumu začetka veljavnosti) še naprej podeljujejo homologacije za nove tipe vozila, ki ne izpolnjujejo zahtev o skupni dolžini vidnostnih oznak (odstavek 6.21.4.1.3) (18).

12.3

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za spremembe 04.

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

(a)

od 7. februarja 2011 za vozila kategorij M1 in N1 ter od 7. avgusta 2012 za vozila drugih kategorij (30 oziroma 48 mesecev po uradnemu datumu začetka veljavnosti) podelijo homologacije le, če tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04;

(b)

po 22. juliju 2009 (datum začetka veljavnosti Dopolnila 2 sprememb 04) še naprej podeljujejo homologacije za tipe vozila, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 5.2.1, kot so bile spremenjene z Dopolnilom 2 sprememb 04, če imajo vgrajene žaromete, homologirane v skladu s Pravilnikom št. 98 (pred Dopolnilom 9) ali Pravilnikom št. 112 (pred Dopolnilom 8);

(c)	od 24. oktobra 2012 (36 mesecev od začetka veljavnosti Dopolnila 3 sprememb 04) podelijo homologacije le, če tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve o omejitvi napetosti iz odstavka 3.2.7 in odstavkov od 5.27 do 5.27.4 tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 3 sprememb 04;

(d)

do 7. februarja 2011 za vozila kategorij M1 in N1 ter do 7. avgusta 2012 za vozila drugih kategorij (30 oziroma 48 mesecev po uradnem datumu začetka veljavnosti Dopolnila 2 sprememb 04) še naprej podeljujejo homologacije za nove tipe vozila, ki ne izpolnjujejo zahtev o izklopu svetilk za dnevno vožnjo, integriranih s sprednjimi smernimi svetilkami (odstavek 6.19.7.6).

12.3.1

Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki Pravilnik št. 112 začnejo uporabljati po 7. avgustu 2008 (datum začetka veljavnosti sprememb 04 tega pravilnika), ni treba sprejeti homologacij, če tip vozila v postopku homologacije ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 6.1.2 in 6.2.2 tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 04 tega pravilnika glede na Pravilnik št. 112.

12.4

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za spremembe 05.

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

(a)	od 30. januarja 2015 (48 mesecev po uradnem datumu začetka veljavnosti) homologacije podelijo le, če tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 05;

(b)

do 30. julija 2016 za nove tipe vozil kategorij M1 in N1 ter do 30. januarja 2018 za nove tipe vozil drugih kategorij (66 oziroma 84 mesecev po uradnemu datumu začetka veljavnosti) podelijo homologacije le, če nov tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz enega ali več odstavkov 6.2.7.6.2 ali 6.2.7.6.3 do 6.2.7.6.3.3 namesto zahtev iz odstavka 6.2.7.6.1 tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 05.

12.5

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za spremembe 06.

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik:

od 18. novembra 2017 (60 mesecev po datumu začetka veljavnosti) homologacije podelijo le, če tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 06.

12.6

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za spremembe 07:

12.6.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij ZN v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

12.6.2

Od 6. julija 2022 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije ZN v skladu s prejšnjimi spremembami, ki so bile prvič izdane po 5. juliju 2022.

12.6.3

Do 6. julija 2024 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, priznavajo homologacije ZN in njihove razširitve v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, ki so bile prvič izdane pred 6. julija 2022.

12.6.4

Od 7. julija 2024 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije ZN, vključno z razširitvami, podeljene v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, če niso nameščeni signali za zaustavitev v sili.

12.6.5

Ne glede na zgoraj navedene prehodne določbe pogodbenice, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po datumu začetka veljavnosti najnovejših sprememb, niso zavezane, da priznajo homologacije ZN, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.6.6

Ne glede na odstavek 12.6.4 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije ZN v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika za tipe vozil, ki jih ne zadevajo spremembe, uvedene s spremembami 07.

12.6.7

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti podelitve homologacij ZN v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika ali njihovih razširitev.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2) Pri svetlobnih napravah za zadnjo registrsko tablico in smernih svetilkah kategorij 5 in 6 se uporablja „površina sevanja“.

(3) Primeri, ki omogočajo sprejetje odločitve glede integriranja svetilk, so opisani v delu 7 Priloge 3.

(4) Publikacija CIE 15.2, 1986, Kolorimetrija, standardni kolorimetrični analizator CIE (1931).

(5) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html

(6) To ne velja za namenske predmete, ki se lahko dodajo na zunanji del žarometa.

(7) Merjenje kromatskih koordinat svetlobe, ki jo oddajajo svetilke, ni sestavni del tega pravilnika.

(8) Imenovan tudi bel ali brezbarvni odsevnik.

(9) Ta pravilnik ne izključuje možnosti, da pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na svojih ozemljih dovolijo uporabo belih vidnostnih oznak na zadnji strani vozila.

(10) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(11) Pogodbenice zadevnih pravilnikov ZN lahko še vedno prepovejo uporabo mehanskih sistemov za čiščenje, če so vgrajeni žarometi s plastičnimi lečami z oznako „PL“.

(12) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(13) Novi tipi vozil, ki ne izpolnjujejo te določbe, se lahko še naprej homologirajo do 18 mesecev po začetku veljavnosti Dopolnila 4 sprememb 03.

(14) V primeru dodatnih „simetrično postavljenih svetilnih enot“ je lahko vodoravna razdalja 200 mm (razdalja C na sliki).

(15) Smeri prometa so ločene s cestnimi konstrukcijami ali pa je določena ustrezna stranska razdalja med prometom v nasprotni smeri. S tem se zmanjša prekomerno bleščanje žarometov vozil, ki vozijo v nasprotni smeri.

(16) Ta določba ne velja za žaromet za kratki svetlobni pramen, če se ovinek osvetli pri zavoju v desno pri vožnji po desni strani cestišča (zavoju v levo pri vožnji po levi strani cestišča).

(17) Pogodbenice zadevnih pravilnikov lahko še vedno prepovejo uporabo mehanskih sistemov za čiščenje, če so vgrajeni žarometi s plastičnimi lečami z oznako „PL“.

(18) Opomba sekretariata: za odstavek 6.21.4.1.3 glej besedilo sprememb 03 v dokumentu E/ECE/324/Rev.1/Add.47/Rev.6 – E/ECE/TRANS/505/Rev.1/Add.47/Rev.6.

PRILOGA 1

Sporočilo

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

(1)

Izdal:

naziv homologacijskega organa

…

o: (2)

podeljeni homologaciji

razširjeni homologaciji

zavrnjeni homologaciji

preklicani homologaciji

dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v skladu s Pravilnikom št. 48.

Št. homologacije: … Št. razširitve: …

Blagovno ime ali znamka vozila: …

Ime za tip vozila, kot ga je določil proizvajalec: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja:

Predloženo v homologacijo dne: …

Tehnična služba, pristojna za izvajanje homologacijskih preizkusov:

Datum poročila o preizkusu: …

Številka poročila o preizkusu: …

Kratek opis

Svetlobne in svetlobno-signalne naprave na vozilu:

9.1

Žarometi za dolgi svetlobni pramen:

da/ne2…

9.2

Žarometi za kratki svetlobni pramen:

da/ne2…

9.3

Žarometi za meglo:

da/ne2…

Pripombe: integrirani v žaromet: da/ne2

9.4

Svetilke za vzvratno vožnjo:

da/ne2…

9.5

Sprednje smerne svetilke:

da/ne2…

9.6

Zadnje smerne svetilke:

da/ne2…

9.7

Bočne smerne svetilke:

da/ne2…

9.8

Varnostne utripalke:

da/ne2…

9.9

Zavorne svetilke:

da/ne2…

9.9.1

Opozorilni signal za prikaz okvare, kot je zahtevano v ustreznem pravilniku, vgrajen:

da/ne2…

9.10

Svetlobna naprava

za osvetlitev zadnje registrske tablice:

da/ne2…

9.11

Sprednje pozicijske svetilke:

da/ne2…

9.11.1

Opozorilni signal za prikaz okvare, kot je zahtevano v ustreznem pravilniku, vgrajen:

da/ne2…

9.12

Zadnje pozicijske svetilke:

da/ne2…

9.12.1

Opozorilni signal za prikaz okvare, kot je zahtevano v ustreznem pravilniku, vgrajen:

da/ne2…

9.13

Zadnje svetilke za meglo:

da/ne2…

9.14

Parkirne svetilke:

da/ne2…

9.15

Gabaritne svetilke:

da/ne2…

9.15.1

Opozorilni signal za prikaz okvare, kot je zahtevano v ustreznem pravilniku, vgrajen:

da/ne2…

9.16

Zadnji odsevniki,

netrikotni:

da/ne2…

9.17

Zadnji odsevniki, trikotni:

da/ne2…

9.18

Sprednji odsevniki,

netrikotni:

da/ne2…

9.19

Bočni odsevniki,

netrikotni:

da/ne2…

9.20

Bočne svetilke:

da/ne2…

9.21

Svetilke za dnevno vožnjo:

da/ne2…

9.21.1

Opozorilni signal za prikaz okvare, kot je zahtevano v ustreznem pravilniku, vgrajen:

da/ne2…

9.22

Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): da/ne2

9.23

Svetilke za zavijanje:

da/ne2…

9.24

Vidnostne oznake:

zadaj …

ob strani

9.24.1

Celotne oznake zunanjih robov:

da/ne2…

da/ne2

9.24.2

Delne oznake zunanjih robov:

da/ne2…

da/ne2

9.24.3

Črtne oznake:

da/ne2…

da/ne2

9.24.4

Izjema glede vidnostne oznake v skladu z odstavkom 6.21.1.2.5:

zadaj

da/ne2

Pripombe: …

ob strani

da/ne2

pripombe: …

9.25

Signal za zaustavitev v sili:

da/ne2…

9.26

Manevrirne svetilke:

da/ne2…

9.27

Zunanje svetilke:

da/ne2…

9.28

Enakovredne svetilke:

da/ne2…

9.29

Največja dovoljena obremenitev prtljažnika: …

9.30

Svetilke, homologirane za nadomestne svetlobne vire LED in opremljene z njimi, se lahko namestijo na ta tip vozila: da/ne2, (3)

10.

Pripombe: …

10.1

Morebitne pripombe glede gibljivih sestavnih delov: …

10.2

Metoda, uporabljena za opredelitev vidne svetleče površine:

(a)	meja svetleče površine2 ali

(b)	površina sevanja2

10.3

Druge pripombe (velja za vozila z volanom na desni ali levi strani): …

10.4

Pripombe glede sistema AFS (v skladu z odstavkoma 3.2.6 in 6.22.7.4 tega pravilnika): …

10.5

Pripombe glede velikosti vidnostne oznake, če je manjša od najnižje vrednosti v višini 70 %, zahtevane v odstavkih 6.21.4.1.2 in 6.21.4.2.2 tega pravilnika:

10.6

Za vozila kategorij M in N pripombe glede pogojev oskrbe z električno energijo (v skladu z odstavkoma 3.2.7 in 5.27 tega pravilnika) …

10.7

Pripombe glede vidnostne oznake (v skladu z odstavkoma 6.21.1.2.5 in 6.21.4.3.1 tega pravilnika): …

10.8

Pripombe glede vidnostne oznake (nedodelana vozila ali dokončana vozila v skladu z odstavkoma 6.21.1.2.1 in 6.21.1.2.2.1 tega pravilnika): …

Nedodelana vozila:

da/ne2

Dokončana vozila:

da/ne2

Dodelana vozila:

da/ne2

11.

Mesto homologacijske oznake: …

12.

Razlogi za razširitev homologacije (če je primerno): …

13.

Homologacija podeljena/razširjena/zavrnjena/preklicana2

14.

Kraj: …

15.

Datum: …

16.

Podpis: …

17.

Na zahtevo je mogoče pridobiti naslednje dokumente z zgoraj navedeno homologacijsko številko: …

(1) Distinguishing number of the country which has granted/refused/withdrawn approval (see approval provisions in the Regulation).

(2) Neustrezno črtati.

(3) Če da, navedite zadevne svetilke.

PRILOGA 2

Namestitev homologacijskih oznak

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom ZN št. 48, kot je bil spremenjen s spremembami 07. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika ZN št. 48, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

a = najmanj 8 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 48, kot je bil spremenjen s spremembami 07, in Pravilnikom ZN št. 33 (1). Homologacijska številka pomeni, da je bil na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik ZN št. 48 spremenjen s spremembami 07, Pravilnik ZN št. 33 pa je bil v svoji izvirni obliki.

(1) Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

Primeri površin svetilk, osi, referenčnih središč in kotov geometrijske vidnosti

Ti primeri prikazujejo nekaj namestitev za pomoč pri razumevanju določb in niso namenjeni omejevanju zasnove.

Legenda za vse primere v tej prilogi:

1.	Svetleča površina

2.	Referenčna os

3.	Referenčno središče

4.	Kot geometrijske vidnosti

5.	Površina sevanja

6.	Vidna svetleča površina glede na svetlečo površino

7a.	Vidna svetleča površina glede na površino sevanja v skladu z odstavkom 2.10.2(a) (brez zunanje leče)

7b.	Vidna svetleča površina glede na površino sevanja v skladu z odstavkom 2.10.2(b) (brez zunanje leče)

8.	Smer vidnosti

IO	Notranji optični del

LG	Svetlobni vodnik

L	Zunanja leča

Reflektor

S	svetlobni vir

X	Ni del te funkcije

F1	Funkcija ena

F2	Funkcija dve

Del 1

Površina sevanja svetlobno-signalne naprave, ki ni odsevnik

Del 2

Svetleča površina svetlobno-signalne naprave, ki ni odsevnik

Del 3

Primeri vidne svetleče površine glede na svetlečo površino v različnih smereh geometrijske vidnosti

Del 4

Primeri vidne svetleče površine glede na površino sevanja v različnih smereh geometrijske vidnosti

Del 5

Primeri svetleče površine v primerjavi s površino sevanja pri „svetilki z eno funkcijo“

(glej odstavka 2.10.2 do 2.10.3 tega pravilnika)

Primera svetlobnega vira z reflektorsko optiko za zunanjo lečo:

Primer 1

Primer 2

(Vključno z zunanjo lečo)

(Brez neteksturirane zunanje leče)

Primera svetlobnega vira z reflektorsko optiko z notranjo lečo za zunanjo lečo:

Primer 3

Primer 4

(Vključno z zunanjo lečo)

(Brez neteksturirane zunanje leče)

Primera svetlobnega vira z reflektorsko optiko z delno notranjo lečo za zunanjo lečo:

Primer 5

Primer 6

(Vključno z zunanjo lečo)

(Brez neteksturirane zunanje leče)

Primer optike svetlobnega vodnika za zunanjo lečo:

Primer optike svetlobnega vodnika ali reflektorske optike za zunanjo lečo:

Primer svetlobnega vira z reflektorsko optiko v kombinaciji z območjem, ki ni del te funkcije, za zunanjo lečo:

Del 6

Primeri, ki prikazujejo določanje površine sevanja v primerjavi s svetlečo površino

(glej odstavke 2.10.2 do 2.10.3 tega pravilnika)

Opomba: Odbita svetloba lahko prispeva k določanju površine sevanja.

	Svetleča površina	Navedena površina sevanja v skladu s točko 2.10.2 (a)
Robova sta	a in b	c in d

	Svetleča površina	Navedena površina sevanja v skladu s točko 2.10.2 (a)
Robova sta	a in b	c in d

Primer C

Primer za določanje svetleče površine v kombinaciji z območjem, ki ni del te funkcije:

	Svetleča površina
Robova sta	a in b

Primer D

Primer za določanje površine sevanja v skladu s točko 2.10.2(a) v kombinaciji z območjem, ki ni del te funkcije:

	Navedena površina sevanja v skladu s točko 2.10.2 (a)
Robova sta	c–d in e–f

Primer E

Primer za določanje vidne svetleče površine v kombinaciji z območjem, ki ni del funkcije, in neteksturirano zunanjo lečo (v skladu s točko 2.10.2 (b)):

	Navedena površina sevanja v skladu s točko 2.10.2 (b) na primer
Robova sta	c’–d’ in e’–f’

Del 7

Primeri, ki omogočajo odločitev glede integriranja dveh funkcij

Pri teksturirani zunanji leči z vmesno steno:

Pri teksturirani zunanji leči:

Če je neteksturirana zunanja leča izvzeta:

Če je neteksturirana zunanja leča izvzeta:

Če je zunanja (teksturirana ali neteksturirana) leča vključena:

Če je zunanja (teksturirana ali neteksturirana) leča vključena:

Če je neteksturirana zunanja leča izvzeta, je „7b“ vidna svetleča površina v skladu z odstavkom 2.10.2 in F1 ne sme biti prepustna za F2:

Če je neteksturirana zunanja leča izvzeta ali ne:

PRILOGA 4

Vidnost rdeče svetilke od spredaj in vidnost bele svetilke od zadaj

(glej odstavka 5.10.1 in 5.10.2 tega pravilnika)

PRILOGA 5

Stanja obremenitve, ki jih je treba upoštevati pri določanju spreminjanja navpične usmeritve žarometov za kratki svetlobni pramen

Stanja obremenitve osi iz odstavkov 6.2.6.1 in 6.2.6.3.1

Za naslednje preskuse se pri izračunu mase potnikov upošteva 75 kg na osebo.

Stanja obremenitve za različne tipe vozil:

2.1

Vozila kategorije M1 (1):

2.1.1

naklon svetlobnega pramena žarometov za kratki svetlobni pramen se določi pri naslednjih stanjih obremenitve:

2.1.1.1

ena oseba na voznikovem sedežu;

2.1.1.2

voznik in sopotnik na sprednjem sedežu, ki je najbolj oddaljen od voznika;

2.1.1.3

voznik in sopotnik na sprednjem sedežu, ki je najbolj oddaljen od voznika, ter zasedeni vsi sedeži, ki so najbolj zadaj;

2.1.1.4

vsi sedeži zasedeni;

2.1.1.5

vsi sedeži zasedeni in enakomerno razporejen tovor v prtljažniku, da se doseže dovoljena obremenitev na zadnji ali sprednji osi, če je prtljažnik spredaj. Če ima vozilo sprednji in zadnji prtljažnik, se dodatni tovor ustrezno razporedi, da se doseže dovoljena osna obremenitev. Če pa se največja dovoljena masa obremenjenega vozila doseže pred dovoljeno obremenitvijo na eni od osi, se obremenitev prtljažnikov omeji na vrednost, pri kateri se lahko doseže največja dovoljena masa vozila;

2.1.1.6

voznik in enakomerno razporejen tovor v prtljažniku, da se doseže dovoljena obremenitev ustrezne osi.

Če pa se največja dovoljena masa obremenjenega vozila doseže pred dovoljeno obremenitvijo osi, se obremenitev prtljažnikov omeji na vrednost, pri kateri se lahko doseže največja dovoljena masa vozila;

2.1.2

pri določanju zgornjih stanj obremenitve se upoštevajo vse omejitve glede obremenitve, ki jih določi proizvajalec;

2.2

vozila kategorij M2 in M3 1:

naklon svetlobnega pramena žarometov za kratki svetlobni pramen se določi pri naslednjih stanjih obremenitve:

2.2.1

neobremenjeno vozilo in ena oseba na voznikovem sedežu;

2.2.2

vozilo je obremenjeno tako, da vsaka os nosi svojo največjo tehnično dovoljeno obremenitev ali dokler se ne doseže največja dovoljena masa vozila, pri čemer so sprednje in zadnje osi obremenjene sorazmerno z njihovimi največjimi tehnično dovoljenimi obremenitvami, kar se doseže prej;

2.3

vozila kategorije N s prostorom za tovor:

2.3.1

naklon svetlobnega pramena žarometov za kratki svetlobni pramen se določi pri naslednjih stanjih obremenitve:

2.3.1.1

neobremenjeno vozilo in ena oseba na voznikovem sedežu;

2.3.1.2

voznik in tako razporejena obremenitev, da se doseže največja tehnično dovoljena obremenitev zadnje osi ali zadnjih osi ali največja dovoljena masa vozila, kar se doseže prej, pri čemer obremenitev sprednje osi ne sme preseči obremenitve, ki se izračuna kot vsota obremenitve sprednje osi neobremenjenega vozila in 25 % največjega dovoljenega koristnega tovora na sprednji osi. Obratno to velja za obremenitev sprednje osi, če je prostor za tovor spredaj;

2.4

vozila kategorije N brez prostora za tovor:

2.4.1

vlečna vozila za polpriklopnike:

2.4.1.1

neobremenjeno vozilo brez obremenitve sedla in ena oseba na voznikovem sedežu;

2.4.1.2

ena oseba na voznikovem sedežu: tehnično dovoljena obremenitev sedla je taka, da je sedlo nameščeno v položaju, ki ustreza največji obremenitvi na zadnji osi;

2.4.2

vlečna vozila za priklopnike:

2.4.2.1

neobremenjeno vozilo in ena oseba na voznikovem sedežu;

2.4.2.2

ena oseba na voznikovem sedežu, vsa druga mesta v vozniški kabini zasedena.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

PRILOGA 6

Merjenje spreminjanja naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve

1. PODROČJE UPORABE

Ta priloga določa metodo za merjenje spreminjanja naklona kratkega svetlobnega pramena motornega vozila glede na njegov osnovni naklon, ki je posledica sprememb položaja vozila zaradi obremenitve.

2. OPREDELITEV POJMOV

2.1 Osnovni naklon

2.1.1 Navedeni osnovni naklon

Vrednost osnovnega naklona kratkega svetlobnega pramena, ki jo določi proizvajalec motornega vozila in se uporablja kot referenčna vrednost za izračun dovoljenih spreminjanj.

2.1.2 Izmerjeni osnovni naklon

Srednja vrednost naklona kratkega svetlobnega pramena ali naklona vozila, izmerjena pri vozilu v stanju št. 1 iz Priloge 5, za kategorijo vozila, ki se preskuša. Uporablja se kot referenčna vrednost za oceno spreminjanja naklona svetlobnega pramena zaradi spreminjanja obremenitve vozila.

2.2 Naklon kratkega svetlobnega pramena

Določi se:

kakor kot, izražen v miliradianih, med smerjo svetlobnega pramena proti značilni točki na vodoravnem delu meje zastiranja pri porazdelitvi svetlobe žarometa in vodoravno ravnino ali

v odstotkih naklona, izraženih s tangensom tega kota, ker so koti majhni (za te male kote je 1 % enak 10 mrad).

Če je naklon izražen v odstotkih, se lahko izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

h1	v milimetrih izražena oddaljenost zgoraj navedene značilne točke od tal, izmerjene na navpičnem zaslonu, ki je pravokoten na vzdolžno srednjo ravnino vozila, postavljeno na vodoravni razdalji L;
h2	v milimetrih izražena oddaljenost referenčnega središča od tal (ki je nominalno izhodišče značilne točke, izbrane pri h1);
L	v milimetrih izražena razdalja od zaslona do referenčnega središča.

Negativne vrednosti pomenijo naklon navzdol (glej sliko 1).

Pozitivne vrednosti pomenijo naklon navzgor.

Slika 1 Naklon kratkega svetlobnega pramena navzdol pri vozilu kategorije M1

Opombe:

1.	Na tej risbi je vozilo kategorije M1, vendar se prikazano načelo enako uporablja za vozila drugih kategorij.

2.	Če vozilo nima vgrajenega sistema za nastavitev naklona žarometov, je spreminjanje naklona kratkega svetlobnega pramena enako spreminjanju naklona vozila.

3. MERILNI POGOJI

3.1

Če se uporablja vizualno preverjanje oblike kratkega svetlobnega pramena na zaslonu ali fotometrična metoda, se meritev opravi v temnem okolju (na primer v temnem prostoru), ki je dovolj veliko, da se lahko vanj postavita vozilo in zaslon, kot je prikazano na sliki 1. Referenčna središča žarometov so od zaslona oddaljena najmanj 10 m.

3.2

Tla, na katerih se opravljajo meritve, so čim bolj ravna in vodoravna, da se zagotovi ponovljivost meritev naklona kratkega svetlobnega pramena s točnostjo ± 0,5 mrad (± 0,05 % naklona).

3.3

Če se uporablja zaslon, so njegova oznaka, položaj in usmeritev glede na tla in vzdolžno srednjo ravnino vozila takšni, da se zagotovi ponovljivost meritev naklona kratkega svetlobnega pramena s točnostjo ± 0,5 mrad (± 0,05 % naklona).

3.4

Med meritvami je temperatura okolice med 10 °C in 30 °C.

4. PRIPRAVA VOZILA

4.1

Meritve se opravijo na vozilu, ki je prevozilo od 1 000 km do 10 000 km, najbolje pa je, če je prevozilo 5 000 km.

4.2

Pnevmatike so napolnjene s tlakom, ki ga določi proizvajalec vozila za polno obremenitev. Vozilo je v celoti oskrbljeno (z gorivom, vodo, oljem) ter opremljeno z vsemi pripomočki in orodjem, ki jih določi proizvajalec. Popolna oskrba z gorivom pomeni, da je napolnjenih vsaj 90 % prostornine posode za gorivo.

4.3

Vozilo ima sproščeno parkirno zavoro in menjalnik v prostem teku.

4.4

Vozilo se kondicionira najmanj osem ur pri temperaturi iz odstavka 3.4.

4.5

Če se uporablja fotometrična ali vizualna metoda, je najbolje, da so na vozilu, ki se preskuša, vgrajeni žarometi z izrazito mejo zastiranja, da se olajšajo meritve. Dovoljeni so tudi drugi načini, da se dobijo natančnejši odčitki (na primer odstranitev leče z žarometa).

5. PRESKUSNI POSTOPEK

5.1 Splošno

Spreminjanje naklona kratkega svetlobnega pramena ali vozila se, odvisno od izbrane metode, meri ločeno za vsako stran vozila. Rezultati za leve in desne žaromete pri vseh stanjih obremenitve iz Priloge 5 so znotraj mejnih vrednosti iz odstavka 5.5. Obremenitev se dodaja postopno, pri čemer vozilo ni izpostavljeno pretiranim sunkom.

5.1.1

Če je vgrajen sistem AFS, se meritve izvedejo pri nevtralnem položaju sistema AFS.

5.2 Določitev izmerjenega osnovnega naklona

Vozilo se pripravi, kot je določeno v odstavku 4, in obremeni, kot je določeno v Prilogi 5 (prvo stanje obremenitve vozila zadevne kategorije). Pred vsako meritvijo se vozilo ziba, kot je določeno v odstavku 5.4. Meritve se opravijo trikrat.

5.2.1

Če se nobena od treh meritev od aritmetične sredine rezultatov ne razlikuje za več kot 2 mrad (0,2 % naklona), je ta sredina končni rezultat.

5.2.2

Če se katera koli meritev od aritmetične sredine rezultatov razlikuje za več kot 2 mrad (0,2 % naklona), se opravi še 10 meritev, njihova aritmetična sredina pa je končni rezultat.

5.3 Merilne metode

Za merjenje sprememb naklona se lahko uporabijo katere koli metode, če so odčitki v okviru točnosti ± 0,2 mrad (± 0,02 % naklona).

5.4 Priprava vozila v posameznem stanju obremenitve

Obešenje vozila in vsi drugi sestavni deli, ki bi lahko vplivali na naklon kratkega svetlobnega pramena, se pripravijo po metodah, opisanih v nadaljevanju.

Vendar lahko tehnične službe in proizvajalci skupaj predlagajo druge metode (preskusne metode ali metode, ki temeljijo na izračunih), zlasti če preskus pomeni določene težave, če je jasno, da so takšni izračuni veljavni.

5.4.1 Vozila kategorije M1 z običajnim obešenjem

Vozilo, ki stoji na merilnem mestu in po potrebi s kolesi na pomičnih ploščadih (ki se uporabijo, če bi bilo sicer omejeno gibanje obešenja, kar bi verjetno vplivalo na rezultate meritev), se ziblje neprekinjeno vsaj tri celotne cikle, pri čemer se pri vsakem ciklu najprej potisne navzdol zadnji del vozila in nato sprednji del vozila.

Zaporedje zibanja se konča s sklenitvijo cikla. Pred začetkom meritev se mora vozilo spontano umiriti. Enak rezultat se lahko namesto z uporabo pomičnih ploščadi doseže s premikanjem vozila nazaj in naprej najmanj za celoten vrtljaj kolesa.

5.4.2 Vozila kategorij M2, M3 in N z običajnim obešenjem

5.4.2.1

Če metoda priprave iz odstavka 5.4.1 za vozila kategorije M1 ni mogoča, se lahko uporabi metoda iz odstavka 5.4.2.2 ali 5.4.2.3.

5.4.2.2

Vozilo s kolesi na tleh, ki stoji na merilnem mestu, se ziblje tako, da se začasno spremeni obremenitev.

5.4.2.3

Ko vozilo stoji na merilnem mestu s kolesi na tleh, se s pripravo za oddajanje vibracij sprožijo njegovo obešenje in vsi drugi sestavni deli, ki lahko vplivajo na naklon kratkega svetlobnega pramena. Za to se lahko uporabi vibracijska ploščad, na kateri stojijo kolesa.

5.4.3 Vozila z neobičajnim obešenjem, pri katerih mora pogonski sistem delovati

Preden se opravi katera koli meritev, je treba počakati, da vozilo zavzame končni položaj z zagnanim motorjem.

5.5 Meritve

Spreminjanje naklona kratkega svetlobnega pramena se oceni za vsako različno stanje obremenitve glede na izmerjeni osnovni naklon, določen v skladu z odstavkom 5.2.

Če ima vozilo vgrajen sistem za ročno nastavitev naklona žarometov, se ti nastavijo na položaje, ki jih določi proizvajalec za navedena stanja obremenitve (v skladu s Prilogo 5).

5.5.1

Za začetek se opravi posamezna meritev za vsako stanje obremenitve. Zahteve so izpolnjene, če je pri vseh stanjih obremenitve spreminjanje naklona znotraj izračunanih mejnih vrednosti (na primer znotraj razlike med navedenim osnovnim naklonom ter spodnjo in zgornjo mejno vrednostjo, kot sta določeni za homologacijo), z varnostnim pribitkom 4 mrad (0,4 % naklona).

5.5.2

Če rezultati katerih koli meritev niso znotraj varnostnega pribitka iz odstavka 5.5.1 ali presegajo mejne vrednosti, se za to stanje obremenitve opravijo tri dodatne meritve, kot je določeno v odstavku 5.5.3.

5.5.3

Za vsako od zgornjih stanj obremenitve:

5.5.3.1

če se noben od treh izmerjenih rezultatov od aritmetične sredine rezultatov ne razlikuje za več kot 2 mrad (0,2 % naklona), je ta sredina končni rezultat;

5.5.3.2

če se katera koli meritev od aritmetične sredine rezultatov razlikuje za več kot 2 mrad (0,2 % naklona), se opravi še 10 meritev, njihova aritmetična sredina pa je končni rezultat;

5.5.3.3

če ima vozilo vgrajen sistem za samodejno nastavitev naklona žarometov, ki deluje s histerezno zanko, se za pomembne vrednosti štejejo povprečni rezultati, pridobljeni pri zgornji in spodnji točki histerezne zanke.

Vse te meritve se opravijo v skladu z odstavkoma 5.5.3.1 in 5.5.3.2.

5.5.4

Zahteve so izpolnjene, če je pri vseh stanjih obremenitve odstopanje med izmerjenim osnovnim naklonom, določenim v skladu z odstavkom 5.2, in naklonom, izmerjenim pri vsakem stanju obremenitve, manjše od vrednosti, izračunanih v odstavku 5.5.1 (brez varnostnega pribitka).

5.5.5

Če je presežena le ena od izračunanih zgornjih ali spodnjih mejnih vrednosti, se proizvajalcu dovoli, da izbere drugo vrednost za navedeni osnovni naklon v okviru mejnih vrednosti, določenih za homologacijo.

PRILOGA 7

Prikaz naklona navzdol meje zastiranja žarometa za kratki svetlobni pramen iz odstavka 6.2.6.1.1 in naklona navzdol meje zastiranja žarometa za meglo iz odstavka 6.3.6.1.2 tega pravilnika

Primer 1

Velikost simbola in znakov je prepuščena presoji proizvajalca.

Primer 2

Velikost simbola in znakov je prepuščena presoji proizvajalca.

PRILOGA 8

Upravljalni elementi naprav za nastavitev naklona žarometov iz odstavka 6.2.6.2.2 tega pravilnika

1. SPECIFIKACIJE

1.1

Naklon navzdol kratkega svetlobnega pramena se v vseh primerih doseže na enega od naslednjih načinov:

(a)	s premikanjem upravljalnega elementa navzdol ali na levo;

(b)	z vrtenjem upravljalnega elementa v nasprotni smeri urinega kazalca;

(c)	s pritiskom na gumb (potisno-vlečno nastavljanje).

Če se za nastavitev svetlobnega pramena uporablja več gumbov, se gumb, ki omogoča največji naklon navzdol, vgradi levo od gumbov za druge položaje kratkega svetlobnega pramena ali pod njih.

Pri vrtljivem upravljalnem elementu, ki je vgrajen bočno ali tako, da je viden le rob, je treba upoštevati načela delovanja za upravljalne elemente tipa (a) ali (c).

1.1.1

Ta upravljalni element je označen s simboli, ki jasno prikazujejo premike, ki ustrezajo naklonu kratkega svetlobnega pramena navzgor ali navzdol.

1.2

Položaj „0“ ustreza osnovnemu naklonu v skladu z odstavkom 6.2.6.1.1 tega pravilnika.

1.3

Ni nujno, da je položaj „0“, ki mora biti v skladu z odstavkom 6.2.6.2.2 tega pravilnika „zaskočni položaj“, na koncu lestvice.

1.4

Oznake, uporabljene na upravljalnem elementu, so razložene v navodilih za uporabo.

1.5

Za identifikacijo upravljalnih elementov se lahko uporabijo le naslednji simboli:

Lahko se uporabijo tudi simboli s petimi črtami namesto štirih.

PRILOGA 9

Nadzor skladnosti proizvodnje

1. PRESKUSI

1.1 Položaj svetilk

Položaj svetilk iz odstavka 2.1.6 tega pravilnika po širini, višini in dolžini se preveri v skladu s splošnimi zahtevami iz odstavkov 2.10.2, 2.10.3, 2.10.4, 2.3.3 in 5.4 tega pravilnika.

Vrednosti izmerjenih razdalj so takšne, da so izpolnjene posamezne specifikacije za vsako svetilko.

1.2 Vidnost svetilk

1.2.1

Koti geometrijske vidnosti se preverijo v skladu z odstavkom 2.10.7 tega pravilnika.

Vrednosti izmerjenih kotov so takšne, da so izpolnjene posamezne specifikacije za vsako svetilko, razen pri omejitvi kotov, kjer je dovoljeno odstopanje ± 3° v skladu z odstavkom 5.3 za vgradnjo svetlobno-signalnih naprav.

1.2.2

Vidnost rdeče svetilke od spredaj in bele svetilke od zadaj se preveri v skladu z odstavkom 5.10 tega pravilnika.

1.3 Usmeritev žarometov za kratki svetlobni pramen in žarometov za meglo razreda „F3“ naprej

1.3.1 Osnovni naklon navzdol

Osnovni naklon meje zastiranja kratkega svetlobnega pramena in žarometov za meglo razreda „F3“ navzdol se nastavi na navedeno vrednost, kot je zahtevano in prikazano v Prilogi 7.

Poleg tega lahko proizvajalec določi vrednost osnovne nastavitve, ki je drugačna od navedene vrednosti, če se lahko prikaže, da je reprezentativna za homologirani tip, če se preskuša v skladu s postopki iz Priloge 6 in zlasti iz odstavka 4.1.

1.3.2 Spreminjanje naklona z obremenitvijo

Spreminjanje naklona kratkega svetlobnega pramena navzdol v odvisnosti od stanj obremenitve, določenih v tem odstavku, ostane v razponu:

od 0,2 % do 2,8 %	za višino vgradnje žarometa h < 0,8;
od 0,2 % do 2,8 %	za višino vgradnje žarometa 0,8 ≤ h ≤ 1,0 ali
od 0,7 % do 3,3 %	(v skladu z razponom nastavitve, ki ga izbere proizvajalec ob homologaciji);
od 0,7 % do 3,3 %	za višino vgradnje žarometa 1,0 < h ≤ 1,2 m;
od 1,2 % do 3,8 %	za višino vgradnje žarometa h > 1,2 m.

Pri žarometih za meglo razreda „F3“ s svetlobnimi viri s skupnim ciljnim svetlobnim tokom, ki presega 2 000 lumnov, spreminjanje naklona navzdol v odvisnosti od stanj obremenitve, določenih v tem odstavku, ostane v razponu:

od 0,7 % do 3,3 %	za višino vgradnje žarometa za meglo h ≤ 0,8;
od 1,2 % do 3,8 %	za višino vgradnje žarometa za meglo h > 0,8 m.

Stanja obremenitve, ki se uporabijo, so ustrezno prilagojena za vsak sistem, kot je določeno v Prilogi 5 k temu pravilniku.

1.3.2.1

Vozila kategorije M1:

odstavek 2.1.1.1,

odstavek 2.1.1.6 ob upoštevanju

odstavka 2.1.2.

1.3.2.2

Vozila kategorij M2 in M3:

odstavek 2.2.1,

odstavek 2.2.2.

1.3.2.3

Vozila kategorije N s prostorom za tovor:

odstavek 2.3.1.1,

odstavek 2.3.1.2.

1.3.2.4

Vozila kategorije N brez prostora za tovor:

1.3.2.4.1

vlečna vozila za polpriklopnike:

odstavek 2.4.1.1,

odstavek 2.4.1.2;

1.3.2.4.2

vlečna vozila za priklopnike:

odstavek 2.4.2.1,

odstavek 2.4.2.2.

1.4 Električne vezave in opozorilni signali

Električne vezave se preverijo z vklopom vsake svetilke, ki se napaja prek električnega sistema vozila.

Svetilke in opozorilni signali delujejo v skladu z določbami iz odstavkov od 5.11 do 5.14 tega pravilnika ter v skladu s posameznimi specifikacijami za vsako svetilko.

1.5 Svetilnost

1.5.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen

Največja skupna svetilnost žarometov za dolgi svetlobni pramen se preveri s postopkom iz odstavka 6.1.9.2 tega pravilnika. Pridobljena vrednost je takšna, da je izpolnjena zahteva iz odstavka 6.1.9.1 tega pravilnika.

1.6 Prisotnost, število, barva, namestitev in, če je to ustrezno, kategorija svetilk se preverijo z vizualnim pregledom svetilk in njihovih oznak.

Te so takšne, da so izpolnjene zahteve iz odstavkov 5.15 in 5.16 ter posamezne specifikacije za vsako svetilko.

PRILOGA 10

Rezervirano

PRILOGA 11

Vidnost vidnostnih oznak od zadaj, spredaj in s strani vozila

(glej odstavek 6.21.5 tega pravilnika)

PRILOGA 12

Preskusna vožnja

1. Specifikacije preskusne vožnje za samodejni nadzor žarometov za dolgi svetlobni pramen

1.1

Preskusna vožnja se izvede v jasnem vremenu (1) in s čistimi žarometi.

1.2

Preskusno stezo sestavljajo preskusni odseki s prometnimi razmerami in hitrostjo, ki ustreza zadevnemu tipu ceste, kot je opisano v preglednici 1:

Preglednica 1

Preskusni odsek	Prometne razmere	Vrsta ceste
	Prometne razmere	mestna območja	večpasovnica, npr. avtocesta	podeželska cesta
	Hitrost	50 ± 10 km/h	100 ± 20 km/h	80 ± 20 km/h
	Povprečni odstotek celotne dolžine preskusne steze	10 %	20 %	70 %
A	Eno nasproti vozeče vozilo ali eno vozilo pred zadevnim vozilom v rednih presledkih, da se bo žaromet za dolgi svetlobni pramen vklapljal in izklapljal.		X	X
B	Kombinacija prometnih razmer z nasproti vozečimi vozili in vozili pred zadevnim vozilom v rednih presledkih, da se bo žaromet za dolgi svetlobni pramen vklapljal in izklapljal.		X	X
C	Aktivni in pasivni prehitevalni manevri v rednih presledkih, da se bo žaromet za dolgi svetlobni pramen vklapljal in izklapljal.		X	X
D	Nasproti vozeče kolo, kot je opisano v odstavku 6.1.9.3.1.2.			X
E	Kombinacija prometnih razmer z nasproti vozečimi vozili in vozili pred zadevnim vozilom.	X

1.3

Mestna območja sestavljajo ceste z osvetlitvijo in brez nje.

1.4

Podeželske ceste sestavljajo dvopasovni odseki in odseki s štirimi ali več pasovi ter vključujejo križišča, klance in/ali strmine, spuste in ovinkaste ceste.

1.5

Večpasovnice (npr. avtoceste) in podeželske ceste vključujejo odseke, ki imajo ravne vodoravne dele, daljše od 600 m. Poleg tega vključujejo odseke, ki imajo leve in desne ovinke.

1.6

Upošteva se gost promet.

2. Specifikacije preskusne vožnje za prilagodljive žaromete za dolgi svetlobni pramen

2.1

Preskusna vožnja se izvede v jasnem vremenu (2) in s čistimi žarometi.

2.2

Preskusno stezo sestavljajo preskusni odseki s prometnimi razmerami in hitrostjo, ki ustreza zadevnemu tipu ceste, kot je opisano v preglednici 2:

Preglednica 2

Preskusni odsek	Prometne razmere	Vrsta ceste
	Prometne razmere	mestna območja	večpasovnica, npr. avtocesta	podeželska cesta
	Hitrost	50 ± 10 km/h	100 ± 20 km/h	80 ± 20 km/h
	Povprečni odstotek celotne dolžine preskusne steze	10 %	20 %	70 %
A	Eno nasproti vozeče vozilo ali eno vozilo pred zadevnim vozilom v rednih presledkih, da se bo prilagodljivi žaromet za dolgi svetlobni pramen odzval in da se s tem dokaže postopek prilagajanja.		X	X
B	Kombinacija prometnih razmer z nasproti vozečimi vozili in vozili pred zadevnim vozilom v rednih presledkih, da se bo prilagodljivi žaromet za dolgi svetlobni pramen odzval in da se s tem dokaže postopek prilagajanja.		X	X
C	Aktivni in pasivni prehitevalni manevri v rednih presledkih, da se bo prilagodljivi žaromet za dolgi svetlobni pramen odzval in da se s tem dokaže postopek prilagajanja.		X	X
D	Nasproti vozeče kolo, kot je opisano v odstavku 6.22.9.3.1.2.			X
E	Kombinacija prometnih razmer z nasproti vozečimi vozili in vozili pred zadevnim vozilom.	X

2.3

Mestna območja sestavljajo ceste z osvetlitvijo in brez nje.

2.4

Podeželske ceste sestavljajo dvopasovni odseki in odseki s štirimi ali več pasovi ter vključujejo križišča, klance in/ali strmine, spuste in ovinkaste ceste.

2.5

Večpasovnice (npr. avtoceste) in podeželske ceste vključujejo odseke, ki imajo ravne vodoravne dele, daljše od 600 m. Poleg tega vključujejo odseke, ki imajo leve in desne ovinke.

2.6

Upošteva se gost promet.

2.7

Za preskusna odseka A in B iz zgornje preglednice inženirji, ki opravljajo preskuse, ocenijo in zabeležijo sprejemljivost delovanja postopka prilagajanja glede na nasproti vozeče udeležence v prometu in udeležence v prometu pred zadevnim vozilom. To pomeni, da so inženirji, ki opravljajo preskuse, v vozilu, ki se preskuša, poleg tega pa tudi v vozilih, ki vozijo nasproti ali pred zadevnim vozilom.

(1) Dobra vidljivost (meteorološka optična vidljivost MOR > 2 000 m, določena v skladu z vodnikom Svetovne meteorološke organizacije „Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation“, šesta izdaja, ISBN: 92-63-16008-2, str. 1. 9. 1/1. 9. 11, Ženeva 1996).

(2) Dobra vidljivost (meteorološka optična vidljivost MOR > 2 000 m, določena v skladu z vodnikom Svetovne meteorološke organizacije „Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation“, šesta izdaja, ISBN: 92-63-16008-2, odstavek 1. 9. 1/1. 9. 11, Ženeva 1996).

PRILOGA 13

Pogoji samodejnega vklapljanja žarometov za kratki svetlobni pramen

Pogoji samodejnega vklapljanja žarometov za kratki svetlobni pramen (1)
Osvetljenost okolice zunaj vozila (2)	Žarometi za kratki svetlobni pramen	Odzivni čas
manj kot 1 000 luksov	vklopljeni	največ 2 sekundi
med 1 000 luksi in 7 000 luksi	po presoji proizvajalca	po presoji proizvajalca
več kot 7 000 luksov	izklopljeni	več kot 5 sekund, vendar največ 300 sekund

(1) Vložnik dokaže izpolnjevanje teh pogojev s simulacijo ali drugim načinom preverjanja, ki ga odobri homologacijski organ.

(2) Intenzivnost osvetlitve se meri na vodoravni površini s kosinusno popravljenim tipalom na isti višini, kot je vgrajeno tipalo na vozilu. To lahko proizvajalec dokaže z zadostno dokumentacijo ali na drug način, ki ga odobri homologacijski organ.

PRILOGA 14

Območje opazovanja v smeri vidne svetleče površine manevrirnih svetilk in zunanjih svetilk

Območja opazovanja

Ta risba prikazuje območje z ene strani, druga območja pa s sprednje, zadnje in druge strani vozila.

Meje območij

PRILOGA 15

Gonio(foto)metrski sistem, ki se uporablja za fotometrične meritve, kot je opredeljeno v odstavku 2.10.9 tega pravilnika

30.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 347/123

Pravilnik ZN št. 148 – Enotne določbe o homologaciji svetlobno-signalnih naprav (svetilk) za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike [2021/1719]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 3 prvotne različice Pravilnika – začetek veljavnosti: 30. september 2021

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojna in pravno zavezujoča besedila so:

—	ECE/TRANS/WP.29/2018/157,

—	ECE/TRANS/WP.29/2019/81,

—	ECE/TRANS/WP.29/2020/32 in

—	ECE/TRANS/WP.29/2021/45.

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Upravne določbe

Splošne tehnične zahteve

Posebne tehnične zahteve

Prehodne določbe

PRILOGE

Sporočilo

Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Standardna razporeditev svetlobe

Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

Preizkus odpornosti proti toploti za zadnje svetilke za meglo in svetilke za dnevno vožnjo

Namestitev homologacijskih oznak

UVOD

Ta pravilnik združuje določbe posameznih pravilnikov ZN št. 4, 6, 7, 23, 38, 50, 77, 87 in 91 v en pravilnik ter je rezultat odločitve Svetovnega foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (v nadaljnjem besedilu: WP.29) za poenostavitev pravilnikov o svetlobnih in svetlobno-signalnih napravah na podlagi prvotnega predloga Evropske unije in Japonske.

Cilj tega pravilnika je povečati jasnost, združiti in racionalizirati kompleksnost zahtev iz pravilnikov ZN št. 4, 6, 7, 23, 38, 50, 77, 87 in 91 ter zagotoviti podlago za prihodnji prehod na zahteve na podlagi delovanja z zmanjšanjem števila pravilnikov s postopkom urejanja, pri katerem se ne spreminjajo podrobne tehnične zahteve, ki že veljajo do datuma začetka veljavnosti tega pravilnika.

Čeprav ta pravilnik odstopa od tradicionalnega pristopa, pri katerem bi se za vsako svetilko uporabljal ločen pravilnik, in vse svetlobno-signalne svetilke združuje v en poenostavljen pravilnik, ta pravilnik vključuje vse določbe ter deluje v skladu z obstoječo strukturo sprememb, njihovih prehodnih določb in dopolnil. Prehodne določbe, povezane z novimi spremembami tega pravilnika, bodo določene za vsako napravo, kot je ustrezno, pri čemer to vključuje tudi seznam naprav in njihove veljavne indekse sprememb, ki se nanašajo na spremembe.

Pričakuje se, da bodo vse pogodbenice Sporazuma iz leta 1958 sprejele ta pravilnik in navedle podrobno razlago, če določenih svetilk ne bodo mogle sprejeti. Te odločitve bodo evidentirane v dokumentu ECE/TRANS/WP.29/343, v katerem se evidentira stanje priloženih pravilnikov in sprememb.

V zvezi z zahtevami za homologacijske oznake ta pravilnik vključuje zahteve za uporabo t. i. edinstvenega identifikatorja (Unique Identifier – UI) in določa pogoj dostopa do varne spletne podatkovne zbirke, ki jo je vzpostavil UN/ECE (v skladu z Dodatkom 5 Sporazuma iz leta 1958) in v kateri se hrani celotna homologacijska dokumentacija. Kadar se uporablja edinstveni identifikator, ni treba, da imajo svetilke običajne homologacijske oznake (oznaka E). Če edinstvenega identifikatorja tehnično ni mogoče uporabiti (npr. če ni mogoče zagotoviti dostopa do spletne podatkovne zbirke UN/ECE ali podatkovna zbirka ne deluje), je treba uporabljati običajne homologacijske oznake, dokler uporaba edinstvenega identifikatorja ni omogočena.

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za naslednje svetilke:

Svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice

Smerne svetilke

Pozicijske svetilke

Zavorne svetilke

Gabaritne svetilke

Svetilke za vzvratno vožnjo

Manevrirne svetilke

Zadnje svetilke za meglo

Parkirne svetilke

Svetilke za dnevno vožnjo

Bočne svetilke

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	se uporabljajo vse opredelitve pojmov iz zadnjih sprememb Pravilnika ZN št. 48, ki so veljale v času vložitve vloge za homologacijo, razen če je v tem pravilniku ali ustreznih pravilnikih ZN št. 53, 74 in 86 o vgradnji določeno drugače;

2.2

„svetilke različnih tipov“ pomenijo svetilke, ki se razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

(a)

blagovno ime ali znamka;

(i)	za svetilke, ki imajo isto blagovno ime ali znamko, vendar jih proizvajajo različni proizvajalci, se šteje, da so različnega tipa;

(ii)	za svetilke, ki jih proizvaja isti proizvajalec in se razlikujejo le po blagovnem imenu ali znamki, se šteje, da so istega tipa;

(b)	značilnosti optičnega sistema (stopnje svetilnosti, koti razporeditve svetlobe, vključitev ali odstranitev sestavnih delov, ki lahko med delovanjem z odbojem, lomom, absorpcijo in/ali deformacijo spremenijo optične učinke itd.);

(c)	kategorije uporabljenih svetlobnih virov in/ali posebne identifikacijske oznake modulov svetlobnega vira;

(d)	kategorija svetilke, če obstaja;

(e)	krmilni element za spreminjanje svetilnosti, če obstaja;

(f)	zaporedna sprožitev svetlobnih virov, če obstaja.

Kljub temu smerne svetilke, ki se lahko aktivirajo v različnih načinih (zaporednih ali ne) brez kakršne koli spremembe optičnih značilnosti svetilke, ne pomenijo „ smernih svetilk različnih tipov “.

Sprememba barve svetlobnega vira ali barve katerega koli filtra ne pomeni spremembe tipa.

Uporaba nadomestnih svetlobnih virov LED ne pomeni spremembe tipa. Vseeno se uporablja odstavek 4.7.7.

3. UPRAVNE DOLOČBE

3.1 Vloga za podelitev homologacije

3.1.1

Vlogo za podelitev homologacijo vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik.

3.1.2

Vlogi se priložijo:

3.1.2.1

risbe, ki so dovolj podrobne za identifikacijo tipa, in če je ustrezno, kategorije svetilke ter ki prikazujejo:

(a)	v katerih geometričnih položajih se lahko svetilka (in po potrebi za zavorne svetilke kategorije S3 ali S4 zadnje okno) namesti na vozilo;

(b)	os opazovanja, ki se pri preizkusih upošteva kot referenčna os (vodoravni kot H = °0, navpični kot V = 0 °), ter točko, ki med preizkusi obravnava kot referenčna točka;

(c)	omejitev vidne svetleče površine funkcij;

(d)	položaj in namestitev, namenjena homologacijski oznaki v skladu z odstavkom 3.3.2 ali edinstvenemu identifikatorju;

(e)	v primeru modulov s svetlečimi diodami (LED) pa tudi mesto, predvideno za posebne identifikacijske oznake modulov;

(f)	v primeru sistema soodvisnih svetilk soodvisna svetilka ali kombinacija soodvisnih svetilk, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve;

3.1.2.2

kratek tehnični opis, v katerem so – razen pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri – navedeni zlasti:

(a)	kategorije predpisanih svetlobnih virov z žarilno nitko; ta kategorija svetlobnih virov z žarilno nitko je ena od kategorij iz Pravilnika št. 37;

(b)	kategorije predpisanih svetlobnih virov s svetlečimi diodami (LED); ta kategorija svetlobnih virov LED je ena od kategorij iz Pravilnika št. 128;

(c)	posebna identifikacijska oznaka modula svetlobnega vira;

(d)	kadar mora biti po presoji vložnika svetilka homologirana tudi z nadomestnimi svetlobnimi viri LED v skladu s Pravilnikom št. 128, se to navede v opisu;

(e)	za zavorne svetilke kategorije S3 ali S4, ki so namenjene namestitvi v notranjosti vozila, tehnični opis vsebuje specifikacijo optičnih lastnosti (prepuščanje svetlobe, barva, nagib, itd.) za zadnja okna;

3.1.2.3

če pa se tip svetilke razlikuje od že homologiranega tipa le po blagovnem imenu ali znamki, zadostuje, da se vlogi priložijo:

3.1.2.3.1

izjava proizvajalca svetilke, da je predloženi tip enak tipu, ki je bil že homologiran (razen blagovnega imena ali znamke), da ga je izdelal isti proizvajalec in je označen z njegovo homologacijsko številko;

3.1.2.3.2

dva vzorca z novim blagovnim imenom ali znamko ali enakovredna dokumentacija;

3.1.2.4

za svetilke s spremenljivo svetilnostjo kratek opis krmilnega elementa za spreminjanje svetilnosti, diagram namestitve in specifikacijo značilnosti sistema, ki zagotavlja dve ravni svetilnosti;

3.1.2.5

če je potrebno pri nezamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko ali modulih svetlobnih virov, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko, dokumenti v skladu z odstavkom 3.5.3;

3.1.2.6

vložnik lahko po lastni presoji v opisu navede, ali je mogoče svetilko vgraditi v vozilo pod različnimi nakloni referenčne osi glede na referenčne ravnine vozila in glede na tla ali jo zavrteti okrog referenčne osi; ti različni pogoji vgradnje se navedejo v obrazcu za sporočanje;

3.1.2.7

če za ustrezno svetilko ni drugače navedeno, naslednji vzorci:

(a)	dva popolna vzorca svetilke. Če vloga za podelitev homologacije zadeva svetilke, ki niso enake, temveč simetrične, pri čemer so ene primerne za vgradnjo na levi, druge pa na desni strani vozila, sta oba predložena vzorca lahko enaka in primerna za vgradnjo le na desni ali le na levi strani vozila;

(b)	za svetilke s spremenljivo svetilnostjo vzorec krmilnega elementa za spreminjanje svetilnosti ali generator, ki proizvaja enake signale;

3.1.2.8

za zavorne svetilke kategorije S3 ali S4, ki so namenjene vgradnji v notranjosti vozila, vzorčno ploščo ali plošče (če obstajajo različne možnosti) z enakovrednimi optičnimi lastnostmi, ki ustrezajo lastnostim dejanskih zadnjih oken.

3.2 Homologacija

3.2.1

Za vsako svetilko, navedeno v odstavku 1, je potrebna ločena homologacija.

3.2.2

Kadar sta dve ali več svetilk del iste enote združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, se lahko homologacija podeli le, če vsaka od teh svetilk izpolnjuje določbe tega ali drugega pravilnika. Svetilke, ki ne izpolnjujejo določb nobenega od navedenih pravilnikov, niso del takšne enote združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

3.2.3

Homologacija se podeli, če tip svetilke, ki se predloži v homologacijo v skladu z odstavkom 3.1, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Vse naprave sistema soodvisnih svetilk mora v homologacijo predložiti isti vložnik.

3.2.3.1

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o dokončnem prenehanju proizvodnje tipa svetilke v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem, skladnim z vzorcem iz Priloge 1.

3.2.3.2

Homologacijska številka se določi za vsak homologiran tip svetilke in se za vsako svetilko navede v obrazcu za sporočanje iz Priloge 1.

Pogodbenica lahko dodeli isto homologacijsko številko svetlobno-signalnim napravam ali sistemom, ki vključujejo več svetilk, vendar ne dodeli iste številke drugemu tipu svetilke z enako funkcijo.

3.2.4

Simboli, ki opredeljujejo svetlobno-signalno svetilko (funkcijo), za katero je bila podeljena homologacija

Tabela 1

Seznam simbolov

(celoten seznam je naveden v Prilogi 1 „Sporočilo“)

Svetilka (funkcija)	Simbol	Odstavek
Svetilka za dnevno vožnjo	RL	5.4
Sprednja smerna svetilka, ki se vgradi najmanj 20 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za meglo	1a	5.6
Sprednja smerna svetilka, ki se vgradi na kateri koli razdalji od žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za meglo	1b	5.6
Sprednja smerna svetilka, ki se vgradi najmanj 40 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za meglo	1	5.6
Smerne svetilke za sprednjo stran vozila kategorije L za uporabo na razdalji najmanj 75 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen	11	5.6
Smerne svetilke za sprednjo stran vozila kategorije L za uporabo na razdalji najmanj 40 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen	11a	5.6
Smerne svetilke za sprednjo stran vozila kategorije L za uporabo na razdalji najmanj 20 mm od žarometa za kratki svetlobni pramen	11b	5.6
Smerne svetilke za sprednjo stran vozila kategorije L za uporabo na kateri koli razdalji od žarometa za kratki svetlobni pramen	11c	5.6
Sprednja gabaritna svetilka	AM	5.1
Sprednja pozicijska svetilka za vozilo kategorije L	MA	5.1
Sprednja pozicijska svetilka	A	5.1
Manevrirna svetilka	ML	5.10
Parkirna svetilka (usmerjena naprej in nazaj)	77R	5.3
Zadnja smerna svetilka (stalna svetilnost)	2a	5.6
Zadnja smerna svetilka (spremenljiva svetilnost)	2b	5.6
Zadnja smerna svetilka za vozilo kategorije L	12	5.6
Zadnja gabaritna svetilka (stalna svetilnost)	RM1	5.2
Zadnja gabaritna svetilka (spremenljiva svetilnost)	RM2	5.2
Zadnja svetilka za meglo (stalna svetilnost)	F1	5.9
Zadnja svetilka za meglo (spremenljiva svetilnost)	F2	5.9
Zadnja pozicijska svetilka za vozilo kategorije L	MR	5.2
Zadnja pozicijska svetilka (stalna svetilnost)	R1	5.2
Zadnja pozicijska svetilka (spremenljiva svetilnost)	R2	5.2
Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice	L	5.11
Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice za vozilo kategorije L	LM1	5.11
Svetilka za vzvratno vožnjo (opomba: črki A in R se lahko združita)	AR	5.8
Bočna smerna svetilka za vozila kategorije M1 ter vozila kategorij N1, M2 in M3, dolga do 6 000 mm	5	5.6
Bočna smerna svetilka za vozila kategorij N2 in N3 ter vozila kategorij N1, M2 in M3 m, daljša od 6 000 mm	6	5.6
Bočna svetilka za vozila vseh kategorij	SM1	5.7
Bočna svetilka za vozila kategorije M1	SM2	5.7
Zavorna svetilka (sredinska visoko nameščena) (stalna svetilnost)	S3	5.5
Zavorna svetilka (sredinska visoko nameščena) (spremenljiva svetilnost)	S4	5.5
Zavorna svetilka za vozilo kategorije L	MS	5.5
Zavorna svetilka (stalna svetilnost)	S1	5.5
Zavorna svetilka (spremenljiva svetilnost)	S2	5.5

Najmanjša vrednost za „a“ iz dela 1 Priloge 7 je 5 mm.

3.2.5

Indeksi sprememb, ki se uporabljajo za vsako napravo v zvezi s spremembami, so navedeni v nadaljevanju (glej tudi odstavek 6.1.1):

Tabela 2

Spremembe in indeks spremembe

Spremembe pravilnika	00
Funkcija (svetilka)	Indeks spremembe za posamezno funkcijo (svetilka)
Svetilka za dnevno vožnjo	0
Sprednja smerna svetilka	0
Sprednja smerna svetilka (vozilo kategorije L)	0
Sprednja gabaritna svetilka	0
Sprednja pozicijska svetilka	0
Sprednja pozicijska svetilka (vozilo kategorije L)	0
Manevrirna svetilka	0
Parkirna svetilka	0
Zadnja smerna svetilka	0
Zadnja smerna svetilka (vozilo kategorije L)	0
Zadnja gabaritna svetilka	0
Zadnja svetilka za meglo	0
Zadnja pozicijska svetilka	0
Zadnja pozicijska svetilka (vozilo kategorije L)	0
Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice	0
Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice (vozilo kategorije L)	0
Svetilka za vzvratno vožnjo	0
Bočna smerna svetilka	0
Bočna svetilka	0
Zavorna svetilka	0
Zavorna svetilka (vozilo kategorije L)	0
Zavorna svetilka (sredinska visoko nameščena)	0

3.3 Homologacijska oznaka

3.3.1 Splošne določbe

3.3.1.1

Na vsaki napravi, ki pripada homologiranemu tipu, je dovolj velik prostor za edinstveni identifikator (UI), kot je naveden v Sporazumu iz leta 1958, in druge oznake, kot so opredeljene v odstavkih 3.3.4.2 do 3.3.4.6, ali če to tehnično ni mogoče, homologacijske oznake z dodatnimi simboli in drugimi oznakami, kot so opredeljene v odstavkih 3.3.4.2 do 3.3.4.6.

3.3.1.2

Primeri namestitve oznak so prikazani v Prilogi 7.

3.3.2 Homologacijsko oznako sestavljajo:

3.3.2.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo;

3.3.2.2

homologacijska številka, predpisana v odstavku 3.2.3.2;

3.3.2.3

simboli, ki opredeljujejo svetlobno-signalne svetilke, predpisane v odstavku 3.2.4;

3.3.2.4

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“ in dve števki, ki označujeta spremembe, veljavne v času podelitve homologacije;

3.3.2.5

naslednji dodatni simboli:

3.3.2.5.1

na svetilkah, ki jih ni mogoče vgraditi na katero koli stran vozila, vodoravna puščica, ki prikazuje, na katero stran jo je treba vgraditi;

3.3.2.5.1.1

puščica kaže ven iz vozila pri:

(a)	smernih svetilkah kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 11, 11a, 11b, 11c in 12;

(b)	sprednjih ali zadnjih pozicijskih svetilkah, sprednjih ali zadnjih gabaritnih svetilkah;

(c)	svetilkah za vzvratno vožnjo v primeru zmanjšane razporeditve svetlobe dveh svetilk za vzvratno vožnjo;

3.3.2.5.1.2

puščica kaže proti sprednjemu delu vozila v primeru smernih svetilk kategorij 5 in 6 ter kombiniranih parkirnih svetilk;

3.3.2.5.1.3

pri smernih svetilkah kategorije 6 je na svetilki prikazana oznaka „R“ ali „L“, ki označuje desno (R) ali levo (L) stran vozila;

3.3.2.5.2

če je potrebno, na desni strani simbola iz odstavka 3.2.4:

(a)	dodatna črka „D“ na svetilkah, ki jih je mogoče uporabljati kot del sklopa dveh samostojnih svetilk;

(b)	dodatna črka „Y“ na svetilkah, ki se uporabljajo kot del sistema soodvisnih svetilk;

3.3.2.5.3

na svetilkah z zmanjšano razporeditvijo svetlobe, glej odstavek 1.3 Priloge 3, navpična puščica, ki se začne na vodoravnem segmentu in kaže navzdol;

3.3.2.5.4

homologacijska številka se namesti blizu kroga, predpisanega v odstavku 3.3.2.1.

3.3.3 Homologacijska oznaka se lahko nadomesti z edinstvenim identifikatorjem (UI), če je na voljo. Edinstveni identifikator sledi formatu iz spodnjega primera:

a ≥ 8 mm

Zgornji edinstveni identifikator, označen na svetilki, pomeni, da je bil zadevni tip homologiran in da so ustrezne informacije o navedeni homologaciji na voljo v varni spletni podatkovni zbirki ZN, v kateri se kot edinstveni identifikator uporabi številka 270650.

3.3.4 Zahteve glede označevanja

Svetilke, predložene v homologacijo:

3.3.4.1

imajo dovolj velik prostor za homologacijsko oznako ali edinstveni identifikator;

3.3.4.1.1

v vsakem primeru so homologacijska oznaka ali edinstveni identifikator ter kategorije predpisanih nadomestnih svetlobnih virov LED, če obstajajo, vidni, ko se svetilka pritrdi na vozilo ali ko se odpre premični del, kot so pokrov motorja ali prtljažnika ali vrata;

3.3.4.1.2

homologacijska oznaka se namesti na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del svetilke, ki ga ni mogoče ločiti od prozornega dela svetilke, ki oddaja svetlobo;

3.3.4.2

imajo navedeno blagovno ime ali znamko vložnika; ta oznaka je jasno berljiva in neizbrisna;

3.3.4.3

razen svetilk z nezamenljivimi svetlobnimi viri imajo jasno berljivo in neizbrisno oznako, na kateri so navedeni:

(a)	kategorije predpisanih svetlobnih virov; če je svetilka homologirana za nadomestne svetlobne vire LED, tudi kategorije nadomestnih svetlobnih virov LED in/ali

(b)	posebna identifikacijska oznaka modula svetlobnega vira;

3.3.4.4

svetilke z:

(a)	elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali

(b)	krmilnim elementom za spreminjanje svetilnosti in/ali

(c)	sekundarnim načinom delovanja in/ali

(d)	nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali

(e)	moduli svetlobnega vira

imajo oznako z navedbo nazivne napetosti ali razpona napetosti;

3.3.4.5

pri svetilkah z moduli svetlobnih virov so na modulih svetlobnih virov naslednje oznake:

(a)	blagovno ime ali znamka vložnika;

(b)

posebna identifikacijska oznaka modula; to posebno identifikacijsko oznako sestavljata začetni črki „MD“ za „MODUL“, sledi jima homologacijska oznaka brez kroga, kot je predpisano v odstavku 3.3.2, ali edinstveni identifikator brez prirezanega kroga, kot je predpisano v odstavku 3.3.3.

V primeru več neenakih modulov svetlobnih virov pa sledijo še dodatni simboli ali znaki.

Ni nujno, da je homologacijska oznaka ali edinstveni identifikator enak kot na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vložniku;

(c)	oznaka z navedbo nazivne napetosti ali razpona napetosti;

3.3.4.6

če je elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ali krmilni element za spreminjanje svetilnosti del svetilke, vendar ni vključen v ohišje svetilke, se navedeta naziv proizvajalca in njegova identifikacijska številka;

3.3.4.7

oznake iz odstavkov 3.3.4.2 do 3.3.4.6 so na svetilki navedene na neizbrisen in jasno berljiv način, ni pa treba, da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3.3.4.1.1.

3.3.5 Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

3.3.5.1

Če se za združene, kombinirane ali integrirane svetilke ugotovi, da so skladne z zahtevami iz več pravilnikov ZN, se lahko namesti enotna homologacijska oznaka ali edinstveni identifikator. Homologacijska oznaka je sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, ter homologacijske številke. Ta homologacijska oznaka ali edinstveni identifikator se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

3.3.5.1.1

je vidna po vgradnji svetilke;

3.3.5.1.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

3.3.5.2

Velikost različnih elementov enotne homologacijske oznake ni manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

3.3.5.3

V Prilogi 7 k temu pravilniku so navedeni primeri homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke z vsemi navedenimi dodatnimi simboli.

3.3.5.4

Svetilke, integrirane z drugimi svetilkami, katerih leča se lahko uporablja tudi za druge tipe naprav. Uporabljajo se določbe iz odstavka 3.3.5.

3.4 Spremembe tipa svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike ter razširitev homologacije

3.4.1

Vsaka sprememba tipa svetilke se priglasi homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip. Organ lahko nato:

3.4.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da svetilka v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

3.4.1.2

od tehnične službe, ki je pristojna za izvajanje preizkusov, zahteva dodatno poročilo o preizkusu.

3.4.2

O potrditvi ali zavrnitvi homologacije, v kateri so opredeljene spremembe, se po postopku iz odstavka 3.2.3.1 obvestijo pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik.

3.4.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo pravilnik ZN, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 1.

3.5 Skladnost proizvodnje

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje so v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3), pri čemer se upoštevajo naslednje zahteve:

3.5.1

svetilke so izdelane tako, da so skladne s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom. Skladnost z zahtevami iz odstavkov 4 in 5 se preverja na naslednji način:

3.5.1.1

izpolnjene so minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 4;

3.5.1.1.1

pri svetilkah za dnevno vožnjo, katerih največja svetilnost ne presega 700 cd, kot je opredeljeno v Prilogi 1, se 700 cd uporablja kot največja svetilnost za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 4;

3.5.1.2

izpolnjene so minimalne zahteve za vzorčenje iz Priloge 5, ki ga opravi inšpektor;

3.5.2

organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v posameznem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti;

3.5.3

pri nezamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko ali modulih svetlobnih virov, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko, vložnik homologacijski dokumentaciji priloži poročilo, sprejemljivo za organ, odgovoren za homologacijo, ki dokazuje skladnost teh nezamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko z zahtevami iz odstavka 4.11 IEC 60809, 3. izdaja;

3.5.4

preizkušanje z nadomestnimi svetlobnimi viri LED je izvzeto iz preverjanja skladnosti proizvodnje.

3.6 Kazni za neskladnost proizvodnje

3.6.1

Podeljena homologacija se lahko prekliče, če zahteve iz tega pravilnika niso izpolnjene.

3.6.2

Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 1.

3.7 Dokončno prenehanje proizvodnje

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati svetilko, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge podpisnice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, z obrazcem za sporočanje, skladnim z vzorcem iz Priloge 1.

3.8 Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki so pristojne za izvajanje homologacijskih preizkusov, in homologacijskih organov

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki so pristojne za izvajanje homologacijskih preizkusov, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno prenehanje proizvodnje v drugih državah.

3.9 Opombe v zvezi z barvo in določenimi napravami pri gabaritnih svetilkah in parkirnih svetilkah

Pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki mu je ta pravilnik priložen, člen 3 navedenega sporazuma ne preprečuje, da bi za svetilke, nameščene na vozila, ki so registrirana pri njih, prepovedale nekatere barve, ki so določene v tem pravilniku, ali da bi za vse kategorije ali nekatere kategorije vozil, ki so registrirana pri njih, prepovedali zavorne svetilke, ki imajo samo stalno svetilnost.

4. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE

Vsaka svetilka, predložena v homologacijo, je skladna z zahtevami iz odstavkov 4 in 5.

4.1

Za ta pravilnik se uporabljajo zahteve iz oddelkov 5 „Splošne specifikacije“ in 6 „Posamezne specifikacije“ (ter iz prilog, omenjenih v navedenih oddelkih) pravilnikov ZN št. 48, 53, 74 ali 86 in njihovih sprememb, ki veljajo v času vloge za podelitev homologacije za svetilko.

Uporabljajo se zahteve za vsako svetilko in kategorije vozila, na katero naj bi se svetilka namestila, če je njihovo preverjanje med homologacijo svetilke izvedljivo.

4.2

Svetilke morajo biti zasnovane in izdelane tako, da pri normalnih pogojih uporabe, ne glede na tresljaje, ki so jim lahko izpostavljene med tako uporabo, ostaja njihovo delovanje zadovoljivo in ohranijo značilnosti, ki jih predpisuje ta pravilnik.

4.3

Svetlobni viri

4.3.1

Pri zamenljivih svetlobnih virih:

4.3.1.1

Svetilka je lahko opremljena le s svetlobnimi viri, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37 in/ali Pravilnikom ZN št. 128, če uporabe ne omejujejo Pravilnik št. 37 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za podelitev homologacije, ali Pravilnik št. 128 in njegove spremembe, ki veljajo v času vloge za podelitev homologacije.

4.3.1.2

Če so kategorija svetlobnega vira ali kategorije tipov omejene za uporabo v svetilkah na vozilih, ki se uporabljajo in so prvotno opremljena s takimi svetilkami, vložnik vloge za podelitev homologacije za svetilko izjavi, da je svetilka namenjena le za vgradnjo na navedenih vozilih; to se navede v obrazcu za sporočanje iz Priloge 1.

4.3.1.3

Zasnova svetilke je takšna, da je mogoče svetlobne vire namestiti samo v pravilno lego.

4.3.1.4

Nosilec svetlobnega vira je skladen z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Uporablja se podatkovni list za nosilec, ki ustreza predpisani kategoriji svetlobnih virov.

Kadar je predpisana tudi kategorija nadomestnih svetlobnih virov LED, se uporablja podatkovni list za nosilec, ki ustreza kategoriji nadomestnih svetlobnih virov LED.

4.3.2

Pri modulih svetlobnih virov se preveri naslednje:

4.3.2.1

zasnova modulov svetlobnega vira je takšna:

(a)	da je mogoče vsak modul svetlobnega vira vgraditi samo v predvideno in pravilno lego ter ga je mogoče odstraniti samo z orodjem;

(b)	da v istem ohišju svetilke, če se v ohišju svetilke uporablja več kot en modul svetlobnega vira, ni mogoče medsebojno zamenjati modulov svetlobnih virov, ki imajo različne značilnosti;

4.3.2.2

moduli svetlobnega vira so taki, da ne omogočajo sprememb;

4.3.2.3

modul svetlobnega vira je zasnovan tako, da ga tudi z orodjem ni mogoče mehansko zamenjati z odobrenim zamenljivim svetlobnim virom;

4.3.2.4

4.4 Samostojne in soodvisne svetilke

4.4.1

Sklop dveh samostojnih svetilk, ki bosta homologirani kot svetilka z oznako „D“, se uporablja za sprednje in zadnje pozicijske svetilke, razen za kategoriji MA in MR, zavorne svetilke, razen za kategorijo MS, sprednje in zadnje gabaritne svetilke ter smerne svetilke, razen za kategorije 11, 11a, 11b, 11c in 12.

4.4.2

Sistem soodvisnih svetilk, ki bo homologiran kot svetilka z oznako „Y“, se uporablja za sprednje in zadnje pozicijske svetilke, zavorne svetilke, sprednje in zadnje gabaritne svetilke, svetilke za dnevno vožnjo in smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b.

4.5 Svetilke kot take ali združene, kombinirane ali integrirane:

4.5.1

Za svetilke, ki so bile homologirane kot sprednje ali zadnje pozicijske svetilke, se šteje, da so bile homologirane tudi kot gabaritne svetilke.

4.5.2

Tudi sprednje in zadnje pozicijske svetilke, ki so združene, kombinirane ali integrirane, se lahko uporabljajo kot gabaritne svetilke.

4.5.3

Pozicijske svetilke ali svetilke za dnevno vožnjo, ki so integrirane z drugo funkcijo in uporabljajo skupni svetlobni vir ter so zasnovane tako, da stalno delujejo z dodatnim sistemom za uravnavanje svetilnosti, so dovoljene.

4.5.4

Pri zadnjih pozicijskih svetilkah, ki so integrirane z zavorno svetilko, pa je svetilka:

(a)	del sklopa z več svetlobnimi viri ali

(b)	namenjena uporabi v vozilih, ki so opremljena s sistemom za spremljanje okvar navedene funkcije.

V obeh primerih se sporočilu doda opomba.

4.5.5

Če sprednja pozicijska svetilka vključuje enega ali več generatorjev infrardečega sevanja, morajo biti fotometrične in kolorimetrične zahteve za to sprednjo pozicijsko svetilko izpolnjene pri delovanju teh generatorjev infrardečega sevanja in brez njega.

4.6 Določbe o okvarah

4.6.1 Okvara posamične svetilke, ki vsebuje več kot en svetlobni vir

4.6.1.1

Pri posamični svetilki, ki vsebuje več kot en svetlobni vir, se skupina svetlobnih virov, povezanih tako, da zaradi okvare katerega koli izmed njih vsi prenehajo oddajati svetlobo, šteje za en svetlobni vir.

4.6.1.2

Kadar preneha delovati kateri koli svetlobni vir pri posamični svetilki, ki vsebuje več kot en svetlobni vir, se uporablja vsaj ena od naslednjih določb:

(a)	svetilnost dosega najmanjšo zahtevano svetilnost iz ustrezne tabele standardne razporeditve svetlobe v prostoru, kot je prikazano v Prilogi 3, poleg tega največja svetilnost ne sme biti presežena, kadar so vklopljeni vsi svetlobni viri, ali

(b)

signal za aktiviranje opozorilne naprave, ki prikazuje okvaro, kot je navedeno v odstavkih 6.4.8, 6.7.8, 6.9.8, 6.10.8, 6.11.8, 6.12.8, 6.13.8 in 6.18.8 Pravilnika ZN št. 48, se proizvede, če znaša svetilnost v referenčni osi najmanj 50 odstotkov najmanjše zahtevane svetilnosti. V takem primeru je v opombi v obrazcu za sporočanje navedeno, da je svetilka namenjena le za uporabo na vozilu, opremljenem z opozorilno napravo, ki prikazuje okvaro.

4.6.1.3

Zahteve iz odstavka 4.6.1.2 se ne uporabljajo za svetilke za dnevno vožnjo, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.4.4.

Vendar se še naprej uporabljajo zahteve iz odstavka 4.6.1.1.

4.6.1.4

Zahteve iz odstavka 4.6.1.2 se ne uporabljajo za smerne svetilke. Smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.6.3.

Vendar se še naprej uporabljajo zahteve iz odstavka 4.6.1.1.

4.6.1.5

Zahteve iz odstavka 4.6.1.2 se ne uporabljajo za svetilke za registrsko tablico.

Vendar se še naprej uporabljajo zahteve iz odstavka 4.6.1.1.

4.6.1.6

Zahteve iz odstavka 4.6.1.2 (b) se ne uporabljajo za zavorne in pozicijske svetilke za vozila kategorije L.

Vendar se še naprej uporabljajo zahteve iz odstavkov 4.6.1.1 in 4.6.1.2 (a).

4.6.2 V primeru okvare krmilnega elementa za spreminjanje svetilnosti za:

(a)	zadnjo pozicijsko svetilko kategorije R2, ki oddaja svetlobo, večjo od največje vrednosti kategorije R1;

(b)	zadnjo gabaritno svetilko kategorije RM2, ki oddaja svetlobo, večjo od največje vrednosti kategorije RM1;

(c)	zavorno svetilko kategorije S2, ki oddaja svetlobo, večjo od največje vrednosti kategorije S1;

(d)	zavorno svetilko kategorije S4, ki oddaja svetlobo, večjo od največje vrednosti kategorije S3;

(e)	smerno svetilko kategorije 2b, ki oddaja svetlobo, večjo od največje vrednosti kategorije 2a;

(f)	zadnjo svetilko za meglo kategorije F2, ki oddaja svetlobo, večjo od največje vrednosti kategorije F1,

so zahteve glede stalne svetilnosti za ustrezno kategorijo samodejno izpolnjene.

4.7 Preizkuševalni pogoji

4.7.1

Vse meritve, fotometrične in kolorimetrične, se izvedejo:

4.7.1.1

pri svetilkah z zamenljivim svetlobnim virom, če niso opremljene z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali krmilnim elementom za spreminjanje svetilnosti, z brezbarvnim ali barvnim standardnim svetlobnim virom kategorije, predpisane za napravo:

(a)	pri svetlobnih virih z žarilno nitko z napetostjo, potrebno, da se proizvede referenčni svetlobni tok, zahtevan za navedeno kategorijo svetlobnega vira z žarilno nitko;

(b)	pri svetlobnih virih LED z napetostjo 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V; proizvedeni svetlobni tok se korigira. Korekcijski koeficient je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti;

4.7.1.2

pri svetlobnih virih, ki delujejo neodvisno od napajalne napetosti vozila in jih popolnoma nadzoruje sistem, ali pri svetlobnih virih, ki se napajajo s posebno napajalno enoto, se na vhodne priključke svetlobnega vira dovaja preizkuševalna napetost, kot jo določi vložnik, ali pa se na vhodne priključke tega sistema/napajalne enote dovaja napetost 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V. Preizkuševalni laboratorij lahko od proizvajalca zahteva to posebno napajalno enoto, potrebno za napajanje svetlobnih virov;

4.7.1.3

pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (svetlobnimi viri z žarilno nitko in drugimi), s svetlobnimi viri, prisotnimi v svetilki;

4.7.1.3.1

če delujejo neposredno pod pogoji napetostnega sistema vozila, se vse meritve na svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri, izvedejo pri 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V ali pri napetosti, kot jo določi vložnik glede na kateri koli drug napetostni sistem vozila;

4.7.1.3.2

če delujejo neodvisno od napajalne napetosti vozila in jih popolnoma krmili sistem, ali pri svetlobnih virih, ki se napajajo s posebno napajalno enoto, se na vhodne priključke navedenega sistema/napajalne enote dovaja preizkuševalna napetost iz odstavka 4.7.1.3.1. Preizkuševalni laboratorij lahko od proizvajalca zahteva to posebno napajalno enoto, potrebno za napajanje svetlobnih virov;

4.7.1.4

pri sistemih, pri katerih se uporablja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ali krmilni element za spreminjanje svetilnosti, ki je del svetilke, se na vhodne priključke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec, ali, če ni določena, 6,75 V, 13,5 V oziroma 28,0 V.

4.7.1.5

pri sistemih, pri katerih se uporablja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ali krmilni element za spreminjanje svetilnosti, ki ni del svetilke, se na vhodne priključke svetilke dovaja napetost, ki jo določi proizvajalec.

4.7.2

Vendar pa se pri svetlobnih virih, ki jih upravlja krmilni element za spreminjanje svetilnosti, da se doseže spremenljiva svetilnost, fotometrične meritve opravijo v skladu z opisom vložnika.

4.7.3

Preizkuševalni laboratorij od proizvajalca zahteva krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali krmilni element za spreminjanje svetilnosti, ki je potreben za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij.

4.7.4

Napetost, ki jo je treba uporabiti za svetilko, se navede v obrazcu za sporočanje iz Priloge 1.

4.7.5

Določijo se meje vidne svetleče površine v smeri referenčne osi svetlobno-signalne svetilke. Pri smernih svetilkah kategorij 5 in 6 pa se določijo meje svetleče površine. Ta zahteva se ne uporablja za svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice.

4.7.6

Pri zavornih svetilkah kategorije S3 ali S4, ki so namenjene namestitvi v notranjosti vozila, se predložena vzorčna plošča ali plošče (če obstajajo različne možnosti) (glej odstavek 3.1.2.8) namestijo v geometričnih položajih, ki so opisani na risbah v vlogi (glej odstavek 3.1.2.2), pred svetilko, ki se bo preizkušala.

4.7.7

Kadar mora biti svetilka po presoji vložnika homologirana tudi z nadomestnimi svetlobnimi viri LED, se vse meritve, fotometrične in kolorimetrične, ponovijo s predpisanimi nadomestnimi svetlobnimi viri LED.

4.8 Fotometrične meritve

4.8.1 Določbe glede meritev

4.8.1.1

Pri fotometričnih meritvah se z ustreznim prekrivanjem prepreči moteče razsipanje svetlobe.

4.8.1.2

Če rezultati fotometričnih meritev vzbujajo dvom, je treba upoštevati naslednje zahteve:

4.8.1.2.1

razdalja, na kateri se izvaja meritev, je taka, da velja pravilo kvadrata oddaljenosti;

4.8.1.2.2

merilna oprema je taka, da je kotna odprtina sprejemnika, gledano iz referenčnega središča svetlobe, med 10 minutami in 1 stopinjo;

4.8.1.2.3

šteje se, da je predpisana svetilnost za določeno smer opazovanja zadovoljiva, če je navedena zahteva izpolnjena v smeri, ki odstopa za največ eno četrtino stopinje od smeri opazovanja.

4.8.1.3

Kadar je mogoče svetilko na vozilu namestiti v več kot eno lego ali v polje različnih leg, se fotometrične meritve ponovijo za vsako lego ali za skrajne lege v polju referenčne osi, ki jo določi proizvajalec.

4.8.2 Merilne metode

4.8.2.1

Fotometrično delovanje se preveri v skladu z ustreznim pododstavkom odstavka 4.7.

4.8.2.2

Pri več zamenljivih svetlobnih virih

Pri svetilkah s svetlobnimi viri z napetostjo 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V se vrednosti proizvedene svetilnosti popravijo. Korekcijski koeficient za te zamenljive svetlobne vire z žarilno nitko je razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

Korekcijski koeficient za svetlobne vire LED je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

Dejanski svetlobni tokovi uporabljenega svetlobnega vira od srednje vrednosti ne odstopajo za več kot 5 odstotkov. Namesto tega se lahko (le v primeru svetlobnih virov z žarilno nitko) za meritve v vsaki posamezni legi uporabi en sam standardni svetlobni vir z žarilno nitko, ki proizvaja referenčni tok, pri čemer se vrednosti posameznih meritev v različnih legah seštejejo.

4.8.2.3

Pri svetilkah, razen pri tistih, ki imajo svetlobne vire z žarilno nitko

4.8.2.3.1

Pri svetilkah za vzvratno vožnjo in manevrirnih svetilkah svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 10 minutah delovanja, izpolnjuje zahteve glede najmanjše in največje vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti in po 10 minutah delovanja se izračuna na podlagi razporeditve svetilnosti, ki se izmeri, ko je dosežena fotometrična stabilnost, tako da se pri vsaki preizkuševalni točki uporabi koeficient svetilnosti, izmerjenih pri visoki napetosti:

(a)	po eni minuti;

(b)	po 10 minutah; in

(c)	ko je dosežena fotometrična stabilnost.

4.8.2.3.2

Pri vseh drugih svetilkah svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja, izpolnjuje zahteve glede najmanjše in največje vrednosti.

Smerne svetilke delujejo v utripajočem načinu (f = 1,5 Hz, obratovalni faktor = 50 odstotkov).

Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja se lahko izračuna na podlagi razporeditve svetilnosti po 30 minutah delovanja, tako da se pri vsaki preizkuševalni točki uporabi koeficient svetilnosti, izmerjenih pri visoki napetosti po eni minuti in po 30 minutah delovanja.

4.8.3

Če ni določeno drugače, je vsaka signalna svetilka skladna z zahtevami glede svetilnosti zunaj referenčne osi in znotraj kotov, kot so opredeljeni na diagramih v Prilogi 2, svetilnost vsake od obeh predloženih svetilk:

4.8.3.1

je v vsaki smeri, ki ustreza točkam v ustrezni tabeli razporeditve svetlobe iz Priloge 3, najmanj enaka zmnožku najmanjše vrednosti iz tabele za vsako funkcijo in deleža, določenega v navedeni tabeli za ustrezno smer;

4.8.3.2

v nobeni smeri v prostoru, v katerem je svetlobno-signalna svetilka vidna, ne presega največje svetilnosti, določene v ustrezni tabeli za vsako funkcijo.

4.8.4

Kadar se sklop dveh samostojnih svetilk, ki bosta homologirani kot svetilki z oznako „D“ in ki imata isto funkcijo, šteje za posamično svetilko, izpolnjuje zahteve za:

(a)	največjo svetilnost, če hkrati svetijo vse svetilke;

(b)	najmanjšo svetilnost, če ena svetilka preneha delovati.

4.8.5

Sistem soodvisnih svetilk izpolnjuje zahteve, kadar vse soodvisne svetilke delujejo skupaj.

Vendar:

(a)

če je sistem soodvisnih svetilk, ki deluje kot zadnja pozicijska svetilka, delno nameščen na nepremični in delno na premični sestavni del, potem soodvisne svetilke, ki jih navede vložnik, izpolnjujejo zahteve glede zunanje geometrijske vidnosti, kolorimetrične in fotometrične zahteve v vseh nepremičnih položajih premičnih sestavnih delov. V tem primeru se šteje, da so zahteve glede geometrijske vidnosti navznoter izpolnjene, če te soodvisne svetilke še vedno v vseh nepremičnih položajih premičnih sestavnih delov izpolnjujejo fotometrične vrednosti, predpisane na področju razporeditve svetlobe za homologacijo naprave;

(b)

če je sistem soodvisnih svetilk, ki zagotavlja funkcijo zadnje smerne svetilke, delno nameščen na nepremični in delno na premični sestavni del, soodvisne svetilke, ki jih navede vložnik, izpolnjujejo zahteve glede geometrijske vidnosti, kolorimetrične in fotometrične zahteve v vseh nepremičnih položajih premičnih sestavnih delov. To ne velja za soodvisne smerne svetilke, namenjene za vgradnjo na vozila, pri katerih se za zagotavljanje ali dopolnitev kota geometrijske vidnosti vklopijo dodatne svetilke, kadar je premični sestavni del v katerem koli nepremičnem odprtem položaju, če te dodatne svetilke izpolnjujejo vse zahteve glede položaja ter fotometrične in kolorimetrične zahteve, ki se nanašajo na smerne svetilke, vgrajene na premične sestavne dele.

4.8.6

Upoštevati je treba določbe ustreznih odstavkov Priloge 3 o lokalnih odstopanjih svetilnosti.

4.8.7

Če ni določeno drugače, se meritve svetilnosti opravijo pri stalno vklopljenih svetlobnih virih, pri svetilkah, ki oddajajo rdečo svetlobo, pa pri barvni svetlobi.

4.8.8

Pri svetilkah kategorij R2, RM2, S2, S4, F2 in 2b se čas, ki poteče med vključitvijo svetlobnih virov in trenutkom, ko oddana svetloba, izmerjena na referenčni osi, doseže 90 odstotkov vrednosti, izmerjene v skladu z odstavkom 5, izmeri za skrajne ravni svetilnosti, ki jo proizvede svetilka. Izmerjeni čas za doseganje najmanjše svetilnosti ne presega izmerjenega časa za doseganje največje svetilnosti.

4.8.9

Krmilni element za spreminjanje svetilnosti ne proizvaja signalov, ki povzročajo svetilnost:

4.8.9.1

zunaj razpona iz odstavka 5 in

4.8.9.2

višjo od ustrezne najvišje stalne svetilnosti, določene v odstavku 5 za določeno svetilko:

(a)	pri sistemih, namenjenih samo za dnevne ali nočne razmere: v nočnih razmerah;

(b)	pri drugih sistemih: v običajnih razmerah (1).

4.8.10

Podrobnosti o merilnih metodah, ki jih je treba uporabiti, so navedene v Prilogi 3.

4.8.11

Če je zadnja pozicijska svetilka in/ali zadnja gabaritna svetilka integrirana z zavorno svetilko s stalno ali spremenljivo svetilnostjo, bi moralo biti razmerje med dejansko izmerjeno svetilnostjo obeh svetilk pri hkratnem vklopu in svetilnostjo zadnje pozicijske svetilke ali zadnje gabaritne svetilke pri posamičnem vklopu najmanj 5: 1 v polju, ki ga omejujejo ravne vodoravne črte, ki potekajo skozi ± 5° V, in ravne navpične črte, ki potekajo skozi ± 10° H v tabeli razporeditve svetlobe.

Če ena ali obe od integriranih svetilk vsebujeta več kot en svetlobni vir in se štejeta za posamično svetilko, se upoštevajo vrednosti, ugotovljene pri delovanju vseh svetlobnih virov.

4.9 Barva oddane svetlobe

Barva oddane svetlobe se izmeri znotraj polja v mreži razporeditve svetlobe, opredeljenega za določeno funkcijo v ustreznem odstavku Priloge 3. Za preverjanje teh kolorimetričnih značilnosti se uporabi preizkuševalni postopek iz odstavka 4.7. Zunaj tega polja niso opazna večja barvna odstopanja.

Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri, pa je treba kolorimetrične značilnosti preveriti s svetlobnimi viri, ki so v svetilki, v skladu z ustreznimi pododstavki odstavka 4.7.

5 POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE

5.1 Tehnične zahteve za sprednje pozicijske svetilke (simbola A in MA) ter sprednje gabaritne svetilke (simbol AM)

5.1.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 3.

Tabela 3

Svetilnost sprednjih pozicijskih in sprednjih gabaritnih svetilk

	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri, kadar se uporablja kot (vrednosti v cd)
	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	posamična svetilka	svetilka z oznako „D“ (odstavek 3.3.2.5.2)
Sprednje pozicijske svetilke, sprednja gabaritna svetilka, A ali AM	4	140	70
Sprednje pozicijske svetilke (motorno kolo), MA	4	140	N. R.
Sprednje pozicijske svetilke A, integrirane v žaromet ali žaromet za meglo	4	140	N. R.

5.1.2

Svetilnost vsake svetilke zunaj referenčne osi in znotraj kotnih polj, opredeljenih na diagramih v delu A Priloge 2, v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli standardne razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 3, ne sme biti manjša od najmanjše vrednosti iz odstavka 5.1.1, pomnožene z deležem, v navedeni tabeli določenim za ustrezno smer.

5.1.3

V poljih, opredeljenih na diagramih v delu A Priloge 2, svetilnost sprednjih pozicijskih svetilk in sprednjih gabaritnih svetilk ne sme biti manjša od 0,05 cd.

5.1.4

Barva oddane svetlobe je bela, vendar je svetilka, označena s simbolom „MA“, lahko oranžna.

5.2 Tehnične zahteve za zadnje pozicijske svetilke (simboli R1, R2 in MR) ter zadnje gabaritne svetilke (simbola RM1 in RM2)

5.2.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 4.

Tabela 4

Svetilnost zadnjih pozicijskih in zadnjih gabaritnih svetilk

	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri, kadar se uporablja kot (vrednosti v cd)
	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	posamična svetilka	svetilka z oznako „D“ (odstavek 3.3.2.5.2)
Zadnje pozicijske svetilke, zadnja gabaritna svetilka
R1 ali RM1 (stalna svetilnost)	4	17	8,5
MR	4	17	N. R.
R2 ali RM2 (spremenljiva svetilnost)	4	42	21

5.2.2

Svetilnost vsake svetilke zunaj referenčne osi in znotraj kotnih polj, opredeljenih na diagramih v delu A Priloge 2, v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli standardne razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 3, ne sme biti manjša od najmanjše vrednosti iz odstavka 5.2.1, pomnožene z deležem, v navedeni tabeli določenim za ustrezno smer.

5.2.3

Vendar je za zadnje pozicijske svetilke, integrirane z zavornimi svetilkami, dovoljena svetilnost 60 cd pod ravnino, ki tvori kot 5° z vodoravno ravnino in navzdol od nje.

5.2.4

V poljih, opredeljenih na diagramih v delu A Priloge 2, svetilnost zadnjih pozicijskih svetilk in zadnjih gabaritnih svetilk ne sme biti manjša od 0,05 cd.

5.2.5

Barva oddane svetlobe je rdeča.

Ta zahteva se uporablja tudi za razpon spremenljive svetilnosti, ki jo proizvedejo:

(a)	zadnje pozicijske svetilke kategorije R2;

(b)	zadnje gabaritne svetilke kategorije RM2.

5.3 Tehnične zahteve za parkirne svetilke (simbol 77R)

5.3.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 5.

Tabela 5

Svetilnost parkirnih svetilk

	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri (vrednosti v cd)
Naprej usmerjene parkirne svetilke	2	60
Nazaj usmerjene parkirne svetilke	2	30

5.3.2

Za parkirne svetilke, ki so usmerjene k zadnjemu delu in združene z zavornimi svetilkami, pa je pod ravnino, ki se nahaja pod vodoravno ravnino in z njo tvori kot 5°, dovoljena svetilnost 60 cd.

5.3.3

Svetilnost vsake svetilke zunaj referenčne osi in znotraj kotnih polj, opredeljenih na diagramih v delu A Priloge 2, v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli standardne razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 3, ni manjša od najmanjše vrednosti iz odstavka 5.3.1, pomnožene z deležem, v navedeni tabeli določenim za ustrezno smer.

5.3.4

V poljih, opredeljenih na diagramih v delu B Priloge 2, svetilnost sprednjih in zadnjih parkirnih svetilk ne sme biti manjša od 0,05 cd.

5.3.5

Barva oddane svetlobe je:

(a)	bela za naprej usmerjene parkirne svetilke;

(b)	rdeča za nazaj usmerjene parkirne svetilke;

(c)	oranžna za vstran usmerjene parkirne svetilke.

5.4 Tehnične zahteve za svetilke za dnevno vožnjo (simboli RL)

5.4.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 6.

Tabela 6

Svetilnost svetilk za dnevno vožnjo

	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri (vrednosti v cd)
Svetilke za dnevno vožnjo	400	1 200

5.4.2

Svetilnost vsake svetilke zunaj referenčne osi v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli standardne razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 3, ne sme biti manjša od najmanjše vrednosti iz odstavka 5.4.1, pomnožene z deležem, v navedeni tabeli določenim za ustrezno smer.

5.4.3

Poleg tega je svetilnost v celotnem polju, opredeljenem na diagramu v delu A Priloge 2, najmanj 1,0 cd.

5.4.4 Okvara svetlobnega vira

5.4.4.1

Pri svetilkah za dnevno vožnjo, ki vsebujejo več kot en svetlobni vir, svetilka za dnevno vožnjo dosega najmanjšo zahtevano svetilnost, poleg tega največja svetilnost ni presežena, ko so vključeni vsi svetlobni viri.

5.4.4.2

V primeru okvare katerega koli svetlobnega vira pri posamični svetilki, ki vsebuje več kot en svetlobni vir, se uporablja ena od naslednjih določb:

(a)	svetilnost na točkah standardne razporeditve svetlobe, opredeljenih v odstavku 2.2 Priloge 3, znaša najmanj 80 odstotkov najmanjše zahtevane svetilnosti ali

(b)	svetilnost na referenčni osi znaša najmanj 50 odstotkov najmanjše zahtevane svetilnosti, če je v opombi v obrazcu za sporočanje navedeno, da je svetilka namenjena le za uporabo na vozilu, opremljenem z opozorilno napravo.

5.4.5

Barva oddane svetlobe je bela.

5.4.6

Velikost vidne svetleče površine v smeri referenčne osi svetilke za dnevno vožnjo znaša najmanj 25 cm2 in največ 200 cm2.

5.4.7

Za svetilke za dnevno vožnjo se izvede preizkus odpornosti proti toploti, določen v Prilogi 6.

5.5 Tehnične zahteve za zavorne svetilke (simboli S1, S2, S3, S4 in MS)

5.5.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 7.

Tabela 7

Svetilnost zavornih svetilk

Kategorija zavorne svetilke	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri, kadar se uporablja kot (vrednosti v cd)
Kategorija zavorne svetilke	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	posamična svetilka	svetilka z oznako „D“ (odstavek 3.3.2.5.2)
S1 (stalna svetilnost)	60	260	130
S2 (spremenljiva svetilnost)	60	730	365
S3 (stalna svetilnost)	25	110	55
S4 (spremenljiva svetilnost)	25	160	80
MS (stalna svetilnost)	40	260	N. R.

5.5.2

Svetilnost vsake svetilke zunaj referenčne osi v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli standardne razporeditve svetlobe iz odstavka 2 Priloge 3, ni manjša od najmanjše vrednosti iz odstavka 5.5.1, pomnožene z deležem, v navedeni tabeli določenim za ustrezno smer.

5.5.3

V poljih, opredeljenih na diagramih v delu A Priloge 2, svetilnost naprav kategorij S1, S3 in MS ter naprav kategorij S2 in S4 podnevi ni manjša od 0,3 cd; svetilnost naprav kategorij S2 in S4 ponoči ni manjša od 0,07 cd.

5.5.4

Barva oddane svetlobe je rdeča.

Za zavorne svetilke kategorije S3 ali S4, ki so namenjene namestitvi v notranjosti vozila, se kolorimetrične značilnosti preverijo pri najslabših mogočih kombinacijah svetilke in zadnjih oken ali vzorčnih plošč.

Te zahteve se uporabljajo tudi znotraj območja spremenljive svetilnosti, ki jo proizvajajo zavorne svetilke kategorij S2 in S4.

5.6 Tehnične zahteve za smerne svetilke (simboli 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5, 6, 11, 11a, 11b, 11c in 12)

5.6.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 8, pri čemer so izpolnjene zahteve glede najmanjše svetilnosti:

(a)	pri smernih svetilkah kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 11, 11a, 11b, 11c in 12 na referenčni osi ali

(b)

pri smernih svetilkah kategorij 5 in 6 v smeri A v skladu s Prilogo 2.

Tabela 8

Svetilnost smernih svetilk

Kategorija smerne svetilke	Najmanjša svetilnost (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri, kadar se uporablja kot (vrednosti v cd)
Kategorija smerne svetilke	Najmanjša svetilnost (vrednosti v cd)	posamična svetilka	svetilka z oznako „D“ (odstavek 3.3.2.5.2)
1	175	1 000	500
1a	250	1 200	600
1b	400	1 200	600
2a (stalna svetilnost)	50	500	250
2b (spremenljiva svetilnost)	50	1 000	500
5	0,6	280	140
6	50	280	140
11	90	1 000	N. R.
11a	175	1 000	N. R.
11b	250	1 200	N. R.
11c	400	1 200	N. R.
12	50	500	N. R.

5.6.2

Zunaj referenčne osi je svetilnost vsake svetilke v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli standardne razporeditve svetlobe iz:

(a)	odstavka 2.1 Priloge 3 za kategorije 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 11, 11a, 11b, 11c in 12 ali

(b)	odstavka 2.4 Priloge 3 za kategorijo 6.

najmanj enaka najmanjši vrednosti iz odstavka 5.6.1, pomnoženi z deležem, v navedeni tabeli določenim za ustrezno smer.

5.6.3 Določbe o okvarah

Za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b se signal za aktiviranje opozorilne neprave, predpisane v odstavku 6.5.8 Pravilnika ZN št. 48 ali odstavku 6.3.8 Pravilnika ZN št. 53, proizvede, če (ne glede na določbe odstavka 4.6):

(a)	kateri koli svetlobni vir preneha delovati, ali

(b)	je pri svetilkah, zasnovanih za le dva svetlobna vira, svetilnost na referenčni osi manjša od 50 odstotkov najmanjše svetilnosti, ali

(c)

je zaradi okvare enega ali več svetlobnih virov svetilnost v eni od naslednjih smeri, kot so označene v odstavku 2.1 Priloge 3, manjša od najmanjše zahtevane svetilnosti:

(i)	H = 0°, V = 0°

(ii)	H = 20° proti zunanji strani vozila, V = + 5°

(iii)

H = 10° proti notranji strani vozila, V = 0°.

5.6.4 Preizkuševalni postopek

Z odstopanjem od odstavkov 4.8.3 in 4.8.3.1 za smerne svetilke kategorije 5 v smeri nazaj je za vsa polja, določena v delu A Priloge 2, najmanjša zahtevana vrednost 0,6 cd.

5.6.5

V poljih, opredeljenih na diagramih v delu A Priloge 2, svetilnost svetilk kategorije 1b ni manjša od 0,7 cd, svetilnost svetilk kategorij 1, 1a, 2a, 11, 11a, 11b, 11c in 12 ter podnevi kategorije 2b pa ni manjša od 0,3 cd; pri svetilkah kategorije 2b svetilnost ponoči ni manjša od 0,07 cd.

5.6.6

Svetilnost se na splošno meri pri stalno vklopljenih svetlobnih virih.

Vendar je glede na konstrukcijo svetilke, na primer pri uporabi svetlečih diod (LED) ali zaradi preprečevanja pregrevanja, svetilke dovoljeno meriti v utripajočem načinu.

(a)	To se izvede s preklapljanjem pri frekvenci f = 1,5 ± 0,5 Hz in pulzni širini, večji od 0,3 s, ter merjenjem pri 95 odstotkih največje svetilnosti. V vseh drugih primerih se zahtevana napetost iz odstavka 4.7.1 preklaplja s časom vzpona in upada, ki je krajši od 0,01 s; prekoračitve niso dovoljene.

(b)	Pri meritvah v utripajočem načinu je svetilnost v poročilu izražena z največjo svetilnostjo.

5.6.7

Pri svetilkah kategorije 2b se čas med začetkom napajanja svetlobnih virov in trenutkom, ko izhodna vrednost svetlobe, izmerjena na referenčni osi, doseže 90 odstotkov vrednosti, izmerjene v skladu z odstavkom 5.6.2, izmeri za skrajne vrednosti svetilnosti, ki jih proizvede smerna svetilka. Izmerjeni čas za doseganje najmanjše svetilnosti ne presega izmerjenega časa za doseganje največje svetilnosti.

5.6.8

Krmilni element za spreminjanje svetilnosti ne proizvaja signalov, ki povzročajo svetilnost, ki je zunaj razpona iz odstavka 5.6.1 in presega največjo vrednost za kategorijo 2a, določeno v odstavku 5.6.1:

(a)	pri sistemih, namenjenih samo za dnevne ali nočne razmere: v nočnih razmerah;

(b)	pri drugih sistemih: v referenčnih razmerah, kakor jih prikaže proizvajalec (2).

5.6.9

Barva oddane svetlobe je oranžna. Ta zahteva se uporablja tudi za razpon spremenljive svetilnosti, ki jo proizvajajo zadnje smerne svetilke kategorije 2b.

5.6.10

Pri smernih svetilkah, razen pri tistih, ki imajo svetlobne vire z žarilno nitko, svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 30 minutah delovanja v utripajočem načinu (f = 1,5 Hz, obratovalni faktor 50 odstotkov), izpolnjuje zahteve glede najmanjših in največjih vrednosti. Razporeditev svetilnosti po eni minuti delovanja se lahko izračuna tako, da se pri vsaki preizkuševalni točki uporabi koeficient svetilnosti, izmerjen pri visoki napetosti po eni minuti in po 30 minutah delovanja, kot je opisano zgoraj.

5.6.11

Pri smernih svetilkah kategorije 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 11, 11a, 11b, 11c ali 12 se lahko utripanje doseže z zaporednim aktiviranjem njihovih svetlobnih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	vsak svetlobni vir po aktiviranju sveti do konca cikla VKLOP;

(b)	pri zaporedju aktiviranja svetlobnih virov se proizvede signal, ki postopno in enakomerno napreduje od notranjega proti zunanjemu robu svetleče površine;

(c)

to je en signal brez prekinitve in navpičnih nihanj (npr. ne več kot ena sprememba smeri vzdolž navpične osi). Razdalja med dvema sosednjima/tangencialnima samostojnima deloma svetleče površine zaporedne smerne svetilke ne presega 50 mm, merjeno pravokotno na referenčno os, namesto vrednosti, določenih v odstavku 5.7.2 Pravilnika ZN št. 48, odstavku 5.7.2 Pravilnika ZN št. 86 ali odstavku 5.6.2 Pravilnika ZN št. 53. Zaradi teh prekinitev signala ne nastane prekrivanje na navpični osi med različnimi deli od notranjega proti zunanjemu delu vozila niti se prekinitve ne uporabljajo za druge svetlobne ali svetlobno-signalne funkcije;

(d)	spreminjanje se zaključi največ 200 ms po začetku cikla VKLOP;

(e)	pravokotna projekcija svetlečih površin smerne svetilke v smeri referenčne osi je očrtana s pravokotnikom na ravnini, ki je pravokotna na referenčno os, njeni daljši stranici pa sta vzporedni z ravnino H. Razmerje med vodoravnima in navpičnima stranicama ni manjše od 1,7.

Skladnost z navedenimi pogoji se preveri v načinu utripanja.

5.7 Tehnične zahteve za bočne svetilke (simbola SM1 in SM2)

5.7.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 9.

Tabela 9

Svetilnost bočnih svetilk

Kategorija bočne svetilke		SM1	SM2
Najmanjša svetilnost	Na referenčni osi	4,0 cd	0,6 cd
Najmanjša svetilnost	Znotraj določenih kotov, razen zgornjih	0,6 cd	0,6 cd
Največja svetilnost	Znotraj določenih kotov	25,0 cd	25,0 cd
Kot	Vodoravno	± 45 stopinj	± 30 stopinj
Kot	Navpično	± 10 stopinj	± 10 stopinj

Poleg tega je za rdečo bočno svetilko največja svetilnost v kotu od 60° do 90° v vodoravni smeri in ± 20° v navpični smeri proti sprednji strani vozila omejena na 0,25 cd.

5.7.2

Svetilnost vsake od obeh predloženih bočnih svetilk zunaj referenčne osi in znotraj kotov, kot so opredeljeni na diagramih v delu C Priloge 2:

(a)	v vsaki smeri, ki ustreza točkam v tabeli razporeditve svetlobe, predstavljeni v odstavku 2.7 Priloge 3, ni manjša od zmnožka najmanjše vrednosti iz odstavka 5.7.1, pomnožene z deležem, v navedeni tabeli določenim za ustrezno smer;

(b)	v nobeni smeri znotraj prostora, v katerem je vidna bočna svetilka, ne presega največje vrednosti iz odstavka 5.7.1.

5.7.3

Za bočne svetilke kategorij SM1 in SM2 lahko zadostuje, da se preveri le pet točk, ki jih izbere homologacijski organ.

5.7.4

Barva oddane svetlobe je oranžna. Vendar je lahko tudi rdeča, če je skrajna zadnja bočna svetilka združena, kombinirana ali integrirana z zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo svetilko za meglo, zavorno svetilko ali pa je združena z zadnjim odsevnikom ali si z njim deli del svetleče površine.

5.8 Tehnične zahteve za svetilke za vzvratno vožnjo (simbol AR)

5.8.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 10.

Tabela 10

Svetilnost svetilk za vzvratno vožnjo

	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri (vrednosti v cd)
	Najmanjša svetilnost pri visoki napetosti (vrednosti v cd)	v ravnini H ali nad njo	pod ravnino H, do 5° D	pod 5° D
Svetilke za vzvratno vožnjo	80	300	600	8 000

5.8.2

V vseh drugih smereh merjenja, prikazanih v odstavku 2.5 Priloge3, svetilnost ni manjša od najmanjše vrednosti, določene v navedeni prilogi.

Vendar se v primeru, ko je vgradnja svetilke za vzvratno vožnjo v vozilo predvidena samo v paru naprav, fotometrična intenzivnost lahko preveri samo do kota 30° proti notranjosti, pri čemer je dosežena fotometrična vrednost vsaj 25 cd.

Ta pogoj je jasno obrazložen v vlogi za podelitev homologacije in povezanih dokumentih (glej odstavek 3.1).

Poleg tega se v primerih, ko se homologacija podeli na podlagi navedenega pogoja, v odstavku 9.1.3 obrazca za sporočanje (glej Prilogo 1) navede, da se naprava vedno vgradi v paru.

5.8.3

Barva oddane svetlobe je bela.

5.9 Tehnične zahteve za zadnje svetilke za meglo (simbola F1 in F2)

5.9.1

Svetloba, ki jo oddaja vsaka od obeh predloženih svetilk, izpolnjuje zahteve iz tabele 11.

Tabela 11

Svetilnost zadnjih svetilk za meglo

Kategorija zadnjih svetilk za meglo	Najmanjša svetilnost vzdolž osi HH in VV (vrednosti v cd)	Največja svetilnost v kateri koli smeri (vrednosti v cd)
F1 (stalna svetilnost)	150	300
F2 (spremenljiva svetilnost)	150	840

5.9.2

Najmanjša svetilnost na vseh drugih točkah standardne razporeditve svetlobe je določena v odstavku 2.6 Priloge 3.

5.9.3

Krmilni element za spreminjanje svetilnosti ne proizvaja signalov, ki povzročajo svetilnost, ki je zunaj razpona iz odstavka 5.9.1 in presega največjo vrednost za kategorijo F1, določeno v odstavku 5.9.1:

(a)	pri sistemih, namenjenih samo za dnevne ali nočne razmere: v nočnih razmerah;

(b)	pri drugih sistemih: v običajnih razmerah (3).

5.9.4

Vidna svetleča površina v smeri referenčne osi ne presega 140 cm2.

5.9.5

Barva oddane svetlobe je rdeča.

5.9.6

Za zadnje svetilke za meglo se izvede preizkus, določen v Prilogi 6.

5.10 Tehnične zahteve za manevrirne svetilke (simbol ML)

5.10.1

Svetilnost na nobenem mestu vgradnje, ki ga določi vložnik, ne presega 500 cd v nobeni smeri, v kateri je mogoče opaziti svetlobo.

5.10.2

Svetilka mora biti zasnovana tako, da svetloba, ki se oddaja neposredno proti stranskemu, sprednjemu ali zadnjemu delu vozila, ne presega 0,5 cd znotraj kotov, določenih spodaj:

(a)	najmanjši vertikalni kot φmin (v stopinjah) je: φmin = arctan (1 – višina vgradnje)/10; pri čemer je h višina vgradnje v metrih;

(b)	največji vertikalni kot φmax (v stopinjah) je: φmax = φmin + 11,3

Merjenje je omejeno na horizontalni kot od +90° do –90° glede na črto, ki seka referenčno os in ki je pravokotna na navpično vzdolžno ravnino vozila.

Merilna razdalja znaša najmanj 3,0 m.

5.10.3

Barva oddane svetlobe je bela.

5.11 Tehnične zahteve za svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice (simbola L in LM1)

5.11.1

Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic kategorij 1a, 1b, 1c, 2a in 2b so izdelane tako, da bo celotna površina tablice vidna znotraj kotov iz dela D Priloge 2.

5.11.2 Postopek merjenja

Meritve svetilnosti se izvedejo na brezbarvni površini, po kateri se razprši svetloba, z znanim količnikom razpršenega odboja svetlobe (4). Brezbarvna površina, po kateri se svetloba razprši, ima mere registrske tablice ali mere, ki presegajo eno merilno točko. Njeno središče se namesti v središče leg merilnih točk.

Te brezbarvne površine, po katerih se razprši svetloba, se postavijo v lego, v kateri je običajno registrska tablica, in 2 mm pred njen nosilec.

Meritve svetilnosti se opravijo pravokotno na brezbarvno površino, po kateri se razprši svetloba, z dovoljenim odstopanjem 5° v vsako smer na točkah, ki so prikazane v odstavku 3 Priloge 3, pri čemer vsaka točka pomeni krožno površino s premerom 25 mm. Izmerjena svetilnost se popravi za količnik razpršenega odboja svetlobe 1,0.

5.11.3 Fotometrične značilnosti

Na vsaki merilni točki, prikazani v odstavku 3 Priloge 3, je svetilnost B najmanj:

(a)	enaka 2,5 cd/m2 za kategorije 1a, 1b, 1c, 2a in 2b;

(b)	enaka 2,0 cd/m2 za kategoriji 1 in 2.

Naklon svetilnosti med vrednostma B1 in B2, izmerjen na katerih koli dveh točkah 1 in 2, izbranih med zgoraj navedenimi točkami, ne presega 2 × Bo/cm, pri čemer je Bo minimalna svetilnost, izmerjena na različnih točkah, tj.:

5.11.4

Oddana svetloba je dovolj brezbarvna, da ne povzroča opaznih sprememb v barvi registrske tablice.

5.11.5 Pojavnost svetlobe

Proizvajalec naprave za osvetlitev določi eno ali več leg ali polje leg, v katere je treba namestiti napravo glede na prostor za registrsko tablico; če je svetilka nameščena v lege, ki jih določi proizvajalec, vpadni kot svetlobe na površino tablice na nobeni točki površine, ki mora biti osvetljena, ne presega 82°, pri čemer se ta kot meri s skrajnega roba svetleče površine naprave, ki je najbolj oddaljen od površine tablice. V primeru več kot ene naprave za osvetlitev se zgoraj omenjena zahteva uporablja le za del tablice, ki naj bi ga osvetljevala zadevna naprava.

Kadar ima naprava en zunanji rob svetleče površine, ki je vzporeden s površino registrske tablice, je skrajni rob svetleče površine naprave, ki je najbolj oddaljen od površine tablice, srednja točka roba svetleče površine, ki je vzporeden s tablico in najbolj oddaljen od njene površine.

Naprava mora biti zasnovana tako, da ne oddaja svetlobe neposredno na hrbtni del, razen rdeče luči, če je naprava kombinirana ali združena z zadnjo lučjo.

6. PREHODNE DOLOČBE

6.1 Splošno

6.1.1

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej sprejemajo homologacije ZN za svetilke (funkcije) v skladu s katero koli od prejšnjih sprememb tega pravilnika, na katere ne vplivajo spremembe, uvedene z zadnjimi spremembami.

Zaradi preverjanja se indeks sprememb, ki se uporabljajo za ustrezno svetilko (funkcijo), ne razlikuje od njenega indeksa sprememb, kot je naveden v zadnjih spremembah.

6.1.2

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo razširitev homologacij ZN v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Dobra vidljivost (meteorološki optični doseg MOR > 2 000 m, določen v skladu z vodnikom Svetovne meteorološke organizacije Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation, šesta izdaja, ISBN: 92-63-16008-2, str. 1.9.1/1.9.11, Ženeva, 1996) in čiste leče.

(2) Dobra vidljivost (meteorološki optični doseg MOR > 2 000 m, določen v skladu z vodnikom Svetovne meteorološke organizacije Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation, šesta izdaja, ISBN: 92-63-16008-2, odstavka 1.9.1/1.9.11, Ženeva, 1996) in čiste leče.

(3) Dobra vidljivost (meteorološki optični doseg MOR > 2 000 m, določen v skladu z vodnikom Svetovne meteorološke organizacije Guide to Meteorological Instruments and Methods of Observation, šesta izdaja, ISBN: 92-63-16008-2, odstavka 1.9.1/1.9.11, Ženeva, 1996) in čiste leče.

(4) Publikacija CIE št. 17 – 1970, odstavek 45-20-040.

PRILOGA 1

Sporočilo

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

(1)	Izdal:	naziv homologacijskega organa: … … … …
o: (2)		podeljeni homologaciji razširjeni homologaciji zavrnjeni homologaciji preklicani homologaciji dokončnem prenehanju proizvodnje
tipa svetilke v skladu s Pravilnikom ZN št. 148
Svetilka (2):		svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice smerna svetilka zavorna svetilka pozicijska svetilka gabaritna svetilka svetilka za vzvratno vožnjo manevrirna svetilka zadnja svetilka za meglo parkirna svetilka svetilka za dnevno vožnjo bočna svetilka
Kategorija svetilke:		Indeks spremembe:
Št. homologacije:		Edinstveni identifikator (UI) (če obstaja):

Blagovno ime ali znamka svetilke: …

Ime za tip svetilke, kot ga je določil proizvajalec: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

Predloženo v homologacijo dne: …

Tehnična služba, pristojna za izvajanje homologacijskih preizkusov: …

Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

Kratek opis:

9.1

Za naslednje primere:

9.1.1

Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice: …

Geometrični pogoji za vgradnjo (lege in nakloni naprave glede na prostor, ki je namenjen registrski tablici, in/ali različni nakloni tega prostora): …

9.1.2

Smerna svetilka: …

Zaporedna sprožitev svetlobnih virov: da/ne2

9.1.3

Svetilka za vzvratno vožnjo:

Svetilka se vgradi v vozilo le v paru svetilk: da/ne2

9.1.4

Manevrirna svetilka:

Največja višina vgradnje: …

9.1.5

Svetilka za dnevno vožnjo:

Največja svetilnost ne presega 700 cd: da/ne

9.2

Glede na svetlobno-signalno funkcijo in kategorijo:

Za namestitev zunaj vozila, v njem ali oboje2

Barva oddane svetlobe: rdeča/bela/oranžna/brezbarvna2

Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: …

Svetilka homologirana za nadomestne svetlobne vire LED: da/ne

Če da, kategorija nadomestnih svetlobnih virov LED: …

Napetost in moč: …

Modul svetlobnega vira: da/ne2

Identifikacijska oznaka modula svetlobnega vira: …

Samo za omejeno višino vgradnje, ki je enaka ali manjša od 750 mm nad tlemi, če je ustrezno: da/ne …

Geometrični pogoji za vgradnjo in s tem povezane različice, če obstajajo: …

Uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira / krmilnega elementa za spreminjanje svetilnosti:

(a)	ki je del svetilke: da/ne2

(b)	ki ni del svetilke: da/ne2

Vhodne napetosti, ki jih dovaja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira / krmilni element za spreminjanje svetilnosti: …

Proizvajalec in identifikacijska številka elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira / krmilnega elementa za spreminjanje svetilnosti (kadar je elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira del svetilke, vendar ni vključena v ohišje svetilke): …

Spremenljiva svetilnost, če je ustrezno: da/ne2

Funkcije soodvisne svetilke, ki je sestavni del sistema soodvisnih svetilk, če je ustrezno: …

9.3

Sprednja pozicijska svetilka2, zadnja pozicijska svetilka2, zavorna svetilka2, gabaritna svetilka2, svetilka za dnevno vožnjo2 je namenjena le za uporabo na vozilu, opremljenem z opozorilno napravo, ki prikazuje okvaro: da/ne2

Mesto homologacijske oznake: …

Razlogi za razširitev homologacije (če je ustrezno): …

Homologacija podeljena/razširjena/zavrnjena/preklicana2: …

Homologacija podeljena za naprave, ki se uporabljajo le na vozilih, ki so že v uporabi, da/ne2

Kraj: …

Datum: …

Podpis: …

Seznam dokumentov, shranjenih pri homologacijskem organu, ki je podelil homologacijo, se priloži temu sporočilu in se lahko pridobi na zahtevo.

…

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji iz tega pravilnika).

(2) Neustrezno črtati.

PRILOGA 2

Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Prikazani koti veljajo za svetilke, ki se vgradijo na desno stran vozila.

Del A

Pozicijske, gabaritne, zavorne, sprednje in zadnje smerne svetilke, svetilke za dnevno vožnjo ter sprednje in zadnje parkirne svetilke

Slike A2-I: Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Tabela A2-1

Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Svetilka	Najmanjši vodoravni koti (navznoter/navzven)	Najmanjši navpični koti (zgoraj/spodaj)	Dodatne informacije
Sprednja smerna (1, 1a, 1b)	45° / 80° 20° / 80° (1)	15° / 15° 15° / 5° (2)	–
Zadnja smerna (2a, 2b)	45° / 80° 20° / 80° (1)	15° / 15° 15° / 5° (2) 5° / 15° (3)	–
Sprednja smerna (11, 11a, 11b, 11c) Zadnja smerna (12)	20° / 80°	15° / 15° 15° / 5° (2)	–
Sprednja pozicijska, posamična (MA) Zadnja pozicijska, posamična (MR)	80° / 80°	15° / 10° 15° / 5° (2)	–
Sprednja pozicijska, v paru (MA)	20° / 80°	15° / 10° 15° / 5° (2)	–
Zadnja pozicijska, v paru (MR)	20° / 80°	15° / 10° 15° / 5° (2)	–
Zavorna, posamična (MS)	45° / 45°	15° / 10° 15° / 5° (2)	–
Zavorna, v paru (MS)	0° / 45°	15° / 10° 15° / 5° (2)	–
Sprednja pozicijska (A) Zadnja pozicijska (R, R1, R2)	45° / 80° 20° / 80° (1)	15° / 15° 15° / 5° (2) 5° / 15° (3)	–
Sprednja parkirna (77R) Zadnja parkirna (77R)	0° / 45°	15° / 15° 15° / 5° (2)	–
Sprednja gabaritna (AM) Zadnja gabaritna (RM1, RM2)	0° / 80°	15° / 15° 15° / 5° (2) 5° / 15° (3)	–
Zavorna (S1, S2)	45° / 45° 20° / 45° (1)	15° / 15° 15° / 5° (2) 5° / 15° (3)	–
Visoko vgrajena zavorna (S3, S4)	10° / 10°	10° / 5°	–
Svetilke za dnevno vožnjo (RL)	20° / 20°	10° / 5°	–

Del B

Bočne smerne svetilke in bočne parkirne svetilke (4)

Slike A2-II Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Tabela A2-2

Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Svetilka	Vodoravni koti (A/B)	Najmanjši navpični koti (zgoraj/spodaj)	Dodatne informacije
Bočna smerna (5)	5° / 55°	15° / 15° 15° / 5°2	Vodoravni koti se uporabljajo za smer A
Bočna smerna (6)	5° / 55°	30° / 5°	Vodoravni koti se uporabljajo za smer A
Bočna parkirna4	0° / 45°	15° / 15° 15° / 5°2	Vodoravni koti se uporabljajo za spredaj in zadaj

Del C

Bočne svetilke

Slike A2-III Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Tabela A2-3

Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Svetilka

Najmanjši vodoravni koti

(A/B)

Najmanjši navpični koti

(zgoraj/spodaj)

Dodatne informacije

Bočna (SM1)

45° / 45°

10° / 10°

10° / 5°2

Bočna (SM2)

30° / 30°

10° / 10°

10° / 5°2

Del D:

Svetilka za osvetlitev zadnje registrske tablice, polje vidljivosti

Slike A2-IV Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

Tabela A2-4

Razporeditev svetlobe v prostoru, vodoravna in navpična

1	Koti polja vidljivosti, ki so prikazani zgoraj, se nanašajo le na zadevne lege naprave za osvetlitev in prostora za registrsko tablico.

2	Za polje vidljivosti registrske tablice, ko je ta nameščena na vozilo, se še naprej uporabljajo veljavni nacionalni predpisi.

3	V prikazanih kotih se upošteva delno zakritje, ki ga povzroči naprava za osvetlitev. Pritrditi jih je treba v smereh, v katerih se pojavlja največ zakritja. Naprave za osvetlitev morajo biti takšne, da zmanjšajo območja, ki so delno zakrita, kolikor je to mogoče.

(1) Zmanjšani koti se uporabljajo le pod ravnino H za svetilke, vgrajene z vodoravno ravnino pod 750 mm.

(2) Za svetilke, ki se vgradijo z ravnino H svetilke na višini vgradnje manj kot 750 mm.

(3) Izbirne svetilke, ki se vgradijo z ravnino H svetilke na višini vgradnje več kot 2 100 mm.

(4) Bočne parkirne svetilke so kombinacija naprej in nazaj usmerjenih parkirnih svetilk.

PRILOGA 3

Standardna razporeditev svetlobe

1 Če ni določeno drugače:

1.1

Smeri H = 0° in V = 0° ustrezata referenčni osi. (Na vozilu sta vodoravni, vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjeni v zahtevano smer vidnosti.) Potekata skozi referenčno točko. Če ni določeno drugače, vrednosti, prikazane na slikah A3-I do A3-XV, označujejo najmanjše svetilnosti za različne smeri meritev kot delež najmanjših zahtevanih svetilnosti.

1.2

Znotraj polja razporeditve svetlobe, ki je shematsko prikazano kot mreža, bi moral biti svetlobni vzorec večinoma enakomeren, tj. svetilnost v vsaki smeri dela polja, ki ga omejujejo črte mreže, dosega vsaj najmanjšo vrednost, ki je na črtah mreže, ki obkrožajo ustrezno smer, prikazana kot delež.

Vendar se v primeru svetilk za vzvratno vožnjo, če vizualni pregled svetilke razkrije precejšnje lokalna odstopanja svetilnosti, opravi pregled za zagotovitev, da nobena od svetilnosti, izmerjena med dvema od zgoraj navedenih smeri merjenja, ni manjša od 50 % nižje najmanjše svetilnosti od dveh, ki sta predpisani za te smeri merjenja.

1.3

Če pa se ena od naslednjih svetilk vgradi na višini vgradnje (z uporabo ravnine H, ki jo določi proizvajalec) največ 750 mm nad tlemi, se fotometrična intenzivnost preveri le do kota 5° navzdol:

(a)	sprednje in zadnje smerne svetilke;

(b)	sprednje in zadnje pozicijske svetilke;

(c)	sprednje in zadnje gabaritne svetilke;

(d)	parkirne svetilke;

(e)	zavorne svetilke kategorij S1, S2 in MS;

(f)	bočne svetilke.

2 Standardna razporeditev svetlobe

2.1

Standardna razporeditev svetlobe za sprednje in zadnje pozicijske svetilke, parkirne svetilke, sprednje in zadnje gabaritne svetilke, zavorne svetilke (S1, S2 in MS) ter smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b, 11, 11a, 11b, 11c in 12.

Prikazane vrednosti označujejo najmanjše svetilnosti za različne smeri meritev kot delež najmanjših zahtevanih svetilnosti (glej tabele 3, 4, 5, 7 in 8).

Slika A3-I Standardna razporeditev svetlobe za sprednje in zadnje pozicijske, parkirne, gabaritne, zavorne in smerne svetilke

2.2 Standardna razporeditev svetlobe za svetilke za dnevno vožnjo

Prikazane vrednosti označujejo najmanjše svetilnosti za različne smeri meritev kot delež najmanjših zahtevanih svetilnosti (glej tabelo 6).

Slika A3-II Razporeditev svetlobe za svetilke za dnevno vožnjo

2.3 Standardna razporeditev svetlobe za zavorne svetilke kategorij S3 in S4

Prikazane vrednosti označujejo najmanjše svetilnosti za različne smeri meritev kot delež najmanjših zahtevanih svetilnosti (glej tabelo 7).

Slika A3-III Razporeditev svetlobe za zavorne svetilke kategorij S3 in S4

2.4 Standardna razporeditev svetlobe za smerne svetilke kategorije 6

Referenčna os H = 5° in V = 0° ustreza smeri A, kot je predpisano v Prilogi 2.

Prikazane vrednosti označujejo najmanjše svetilnosti za različne smeri meritev kot delež najmanjših zahtevanih svetilnosti (glej tabelo 8).

Slika A3-IV Razporeditev svetlobe za smerne svetilke kategorije 6

(zunanja stran vozila)

2.5 Standardna razporeditev svetlobe za svetilke za vzvratno vožnjo

Merilne točke, izražene v kotnih stopinjah glede na referenčno os, in najmanjše svetilnosti

Slika A3-V Razporeditev svetlobe za svetilke za vzvratno vožnjo

Vrednosti na sliki A3-V so v cd.

Smeri H = O° in V = O° ustrezata referenčni osi. Na vozilu sta vodoravni, vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjeni v zahtevano smer vidnosti. Potekata skozi referenčno točko. Vrednosti, prikazane na sliki A3-V, označujejo najmanjše svetilnosti v cd za različne smeri meritev.

2.6 Standardna razporeditev svetlobe za zadnje svetilke za meglo

Slika A3-VI Razporeditev svetlobe za zadnje svetilke za meglo

Če vizualni pregled svetlobe razkrije precejšnje lokalna nihanja svetilnosti, se opravi pregled za zagotovitev, da zunaj osi nobena svetilnost, izmerjena v rombu, opredeljenem s skrajnimi točkami meritve, ni manjša od 75 cd (glej sliko zgoraj).

2.7 Standardna razporeditev svetlobe za bočne svetilke

2.7.1 Kategorija bočnih svetilk SM1

Slika A3-VII Razporeditev svetlobe za bočne svetilke kategorije SM1

Najmanjše vrednosti: 0,6 cd na vseh točkah, razen na referenčni osi, kjer je 4,0 cd

Največje vrednosti: 25,0 cd na vseh točkah

2.7.2 Kategorija bočnih svetilk SM2

Slika A3-VIII Razporeditev svetlobe za bočne svetilke kategorije SM2

Najmanjše vrednosti: 0,6 cd na vseh točkah

Največje vrednosti: 25,0 cd na vseh točkah

2.7.3 Bočne svetilke kategorij SM1 in SM2

Za bočne svetilke kategorij SM1 in SM2 lahko zadostuje, da se preveri le pet točk, ki jih izbere homologacijski organ.

3. Merilne točke za svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice (glej odstavek 5.11.3)

3.1 Kategorija 1a – visoka tablica (340 x 240 mm)

Slika A3-IX Merilne točke za tablico velikosti 340 x 240 mm

3.2 Kategorija 1b – široka tablica (520 x 120 mm)

Slika A3-X Merilne točke za tablico velikosti 520 x 120 mm

3.3 Kategorija 1c – tablica za kmetijske ali gozdarske traktorje (255 x 165 mm)

Slika A3-XI Merilne točke za tablico velikosti 255 x 165 mm

3.4 Kategorija 2a – majhna tablica (330 x 165 mm)

Slika A3-XII Merilne točke za tablico velikosti 330 x 165 mm

3.5 Kategorija 2b – široka tablica (440 x 220 mm)

Slika A3-XIII Merilne točke za tablico velikosti 440 x 220 mm

Opomba:

Pri napravah za osvetlitev dveh ali vseh tablic se uporabljene merilne točke pridobijo z združevanjem ustreznih zgornjih risb v skladu s predlogo, ki jo določi izdelovalec ali proizvajalec; vendar se, če sta dve merilni točki medsebojno oddaljeni manj kot 30 mm, uporabi le ena.

3.6 Kategorija 1 (240 x 130 mm) za vozila kategorije L

Slika A3-XIV Merilne točke za tablico velikosti 240 x 130 mm

3.7 Kategorija 2 (280 x 200 mm) za vozila kategorije L

Slika A3-XV Merilne točke za tablico velikosti 280 x 200 mm

PRILOGA 4

Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje

1. Splošno

1.1

Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnih proizvodnih odstopanj glede na zahteve iz tega pravilnika.

1.2

V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preizkušanju fotometričnega delovanja katere koli naključno izbrane svetilke v skladu z odstavkom 4.7 tega pravilnika:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

Za najmanjše vrednosti, zahtevane v poljih, določenih v prilogah 2 in 3, ustrezna največja odstopanja izmerjenih vrednosti ustrezajo vrednostim, prikazanim v tabeli A4-1:

Tabela A4-1

20 in 30 odstotkov vrednosti za skladnost proizvodnje

Zahtevana najmanjša vrednost	Enakovredno 20 odstotkom	Enakovredno 30 odstotkom
cd	cd	cd
0,7	0,5	0,3
0,6	0,4	0,2
0,3	0,2	0,1
0,07	0,05	0,03
0,05	0,03	0,02

1.2.1.1

za svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice:

glede na naklon svetilnosti je nezaželeno odstopanje:

Tabela A4-2

20 in 30 odstotkov vrednosti za skladnost proizvodnje, svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice

Nezaželeno odstopanje
2,5 x Bo/cm	primerljivo z	20 odstotki
3,0 x Bo/cm	primerljivo z	30 odstotki

1.2.2

če pri svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se preizkusi svetilk ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.3

Kromatske koordinate se uporabijo, kadar preizkusi potekajo v pogojih iz odstavka 4.7 tega pravilnika.

1.4

Za nezamenljive svetlobne vire z žarilno nitko ali module svetlobnih virov, opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko, pri vsakem preverjanju skladnosti proizvodnje:

1.4.1

imetnik homologacije dokaže uporabo v običajni proizvodnji in pokaže identifikacijo nezamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko, kot je navedena v homologacijski dokumentaciji;

1.4.2

se v primeru dvomov glede skladnosti nezamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko z zahtevami glede življenjske dobe in/ali glede skladnosti barvnih svetlobnih virov z žarilno nitko z zahtevami glede obstojnosti barv, kot so določene v odstavku 4.11 IEC 60809, 3. izdaja, skladnost preveri, kot je določeno v odstavku 4.11 IEC 60809, 3. izdaja.

2. Minimalne zahteve glede preverjanja skladnosti, ki ga opravi proizvajalec

Za vsak tip svetilke imetnik homologacije v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preizkuse. Preizkusi se izvedejo v skladu z določbami tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na vrsto ustreznega preizkusa, se izberejo in preizkusijo dodatni vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti zadevne proizvodnje.

2.1 Vrsta preizkusov

Preizkusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti.

2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preizkusih

2.2.1

Preizkusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preizkusu skladnosti, ki ga opravi proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preizkuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati, da so uporabljene metode enakovredne metodam iz tega pravilnika.

2.2.3

Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahtevata redno umerjanje preizkuševalne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3 Vrsta vzorčenja

Vzorci svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni serijo svetilk istega tipa, ki je opredeljena v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vendar lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične in kolorimetrične značilnosti

Na naključno izbrani svetilki se izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti na točkah, naštetih v Prilogi 3, in na zahtevanih kromatskih koordinatah.

2.5 Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preizkusa in, v soglasju s pristojnim organom, za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 3.5.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti so takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 5 pri 95-odstotni stopnji zanesljivosti najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

PRILOGA 5

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

1. Splošne določbe

1.1

Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnih proizvodnih odstopanj.

1.2

(a)	nobena izmerjena vrednost ne odstopa od vrednosti, predpisanih v odstavku 1.2.1 Priloge 4;

(b)	če pri svetilki, opremljeni z zamenljivim svetlobnim virom, rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se preizkusi svetilk ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.3

Svetilke z očitnimi okvarami se pri tem ne upoštevajo.

1.4

Kromatske koordinate se uporabijo, kadar preizkusi potekajo v pogojih iz odstavka 4.7 tega pravilnika.

2. Prvo vzorčenje

Naključno se izberejo štiri svetilke. Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot A, drugi vzorec dveh svetilk pa kot B.

2.1

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanje katerega koli primerka vzorcev A in B (vse štiri svetilke) ni večje od 20 odstotkov.

Če odstopanje nobene od svetilk iz vzorca A ni večje od 0 odstotkov, se lahko meritev konča.

2.2.

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če je odstopanje vsaj enega primerka iz vzorca A ali B večje od 20 odstotkov.

Od proizvajalca se zahteva, naj svojo proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), ponovljeno vzorčenje v skladu z odstavkom 3 pa se izvede v dveh mesecih po obvestilu. Vzorca A in B tehnična služba hrani do konca celotnega postopka preverjanja skladnosti proizvodnje.

3. Prvo ponovljeno vzorčenje

Iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih svetilk. Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot C, drugi vzorec dveh svetilk pa kot D.

3.1

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanje nobenega primerka iz vzorcev C in D (vse štiri svetilke) ni večje od 20 odstotkov.

Če odstopanje nobene od svetilk iz vzorca C ni večje od 0 odstotkov, se lahko meritev konča.

3.2

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če je odstopanje vsaj enega primerka iz vzorca C ali D:

3.2.1

več kot 20 odstotkov, vendar odstopanje vseh primerkov iz teh vzorcev ne presega 30 odstotkov.

Od proizvajalca se ponovno zahteva, naj svojo proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev).

Drugo ponovljeno vzorčenje v skladu z odstavkom 4 se izvede v dveh mesecih po obvestilu. Vzorca C in D tehnična služba hrani do konca celotnega postopka preverjanja skladnosti proizvodnje;

3.2.2

en primerek iz vzorca C ali D odstopa za več kot 30 odstotkov. V tem primeru se homologacija prekliče ter uporabi odstavek 5.

4. Drugo ponovljeno vzorčenje

Iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih svetilk. Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot E, drugi vzorec dveh svetilk pa kot F.

4.1

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanje nobenega primerka iz vzorcev E in F (vse štiri svetilke) ni večje od 20 odstotkov. Če odstopanje nobene od svetilk iz vzorca E ni večje od 0 odstotkov, se lahko meritev konča.

4.2

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če je odstopanje vsaj enega primerka iz vzorca E ali F večje od 20 odstotkov. V tem primeru se homologacija prekliče ter uporabi odstavek 5.

5. Preklic homologacije

Kot je določeno v odstavkih 4.1 in 4.2, se homologacija prekliče v skladu z odstavkom 3.6 tega pravilnika.

PRILOGA 6

Preizkus odpornosti proti toploti za zadnje svetilke za meglo in svetilke za dnevno vožnjo

Za svetilko se po 20-minutnem segrevanju opravi enourni preizkus neprekinjenega delovanja. Temperatura okolice je 23 °C ± 5 °C. Uporabi se svetlobni vir iz kategorije, določene za svetilko, tok pa se dovaja pri taki napetosti, da se pri ustrezni preizkuševalni napetosti doseže določena povprečna moč. Pri svetilkah, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri (svetlobnimi viri z žarilno nitko in drugimi svetlobnimi viri), pa se preizkus izvede s svetlobnimi viri, ki so v svetilki, v skladu z odstavkom 5.4.1 tega pravilnika.

Kadar je določena le največja moč, se preizkus izvede s tako nastavljeno napetostjo, da se doseže moč, ki ustreza 90 odstotkom določene moči. Povprečna ali največja moč, navedena zgoraj, se v vseh primerih izbere iz razpona napetosti 6, 12 ali 24 V, pri kateri se doseže najvišja vrednost; pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri se uporabljajo preizkuševalni pogoji iz odstavka 5.9.1 tega pravilnika.

2.1

V primeru svetlobnih virov, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za doseganje spremenljive svetilnosti, se preizkus izvede pod pogoji pri najmanj 90 odstotkih vrednosti višje svetilnosti.

Potem ko se temperatura svetilke ustali pri temperaturi okolice, niso vidne nobene deformacije, razpoke ali spremembe barve. V primeru dvoma se izmeri svetilnost v skladu z odstavkom 5 tega pravilnika. Pri navedeni meritvi vrednosti dosežejo vsaj 90 odstotkov vrednosti, doseženih pred preizkusom odpornosti proti toploti na isti svetilki.

PRILOGA 7

Namestitev homologacijskih oznak

Naslednje namestitve homologacijskih oznak so zgolj primeri; sprejemljiva je vsaka druga namestitev, izvedena v skladu z odstavkom 3.3 tega pravilnika.

1. Homologacijska oznaka za posamično svetlobno-signalno svetilko

a = glej odstavek 3.2.4 tega pravilnika

Svetilka s homologacijsko oznako, prikazano na levi, je sprednja pozicijska svetilka (A), homologirana na Nizozemskem (E4) v skladu s tem pravilnikom (148R) pod homologacijsko številko 221.

Številka (00), navedena za 148R, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz tega pravilnika, kot so bile določene v prvotnih spremembah. Vodoravna puščica kaže proti zunanji strani vozila. Navpična puščica, ki se začne pri vodoravni črtici in je obrnjena navzdol, pomeni svetilko z zmanjšano razporeditvijo svetlobe (navpično navzdol in/ali vodoravno pod ravnino H).

Svetilka s homologacijsko oznako, prikazano na levi, je kombinacija sprednje pozicijske svetilke (A) in žarometa za meglo (F3) s plastičnimi lečami (PL), homologirana v Franciji (E2) v skladu s tem pravilnikom (148R) in Pravilnikom ZN o napravah za osvetlitev cestišča (149R) pod homologacijsko številko 3223.

Številka (00), navedena za 148R in 149R, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami ustreznega pravilnika, kot so bile določene v prvotnih spremembah.

2. Homologacijska oznaka za združene, kombinirane ali integrirane svetilke

Opomba:

navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobno-signalne svetilke. Te črte niso del homologacijske oznake.

Ta primera homologacijskih oznak predstavljata dve možni rešitvi za označevanje svetlobno-signalne svetilke, pri kateri dve ali več svetilk sestavlja isti sklop združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

Oznaki pomenita, da je bila svetilka homologirana na Nizozemskem (E4) pod homologacijsko številko 3333 in da vključuje:

(a)	odsevnik razreda 1A;

(b)	zadnjo smerno svetilko s spremenljivo svetilnostjo (kategorija 2b). Vodoravna puščica kaže položaj, na katerega naj se vgradi naprava, ki je ni mogoče vgraditi na katero koli stran vozila;

(c)	zadnjo pozicijsko svetilko s spremenljivo svetilnostjo (R2). Vodoravna puščica kaže proti strani, na kateri so izpolnjene fotometrične specifikacije do kota 80° H;

(d)	zadnjo svetilko za meglo s spremenljivo svetilnostjo (F2);

(e)	svetilko za vzvratno vožnjo (AR);

(f)	zavorno svetilko s spremenljivo svetilnostjo (S2).

Vse te svetilke (funkcije) so homologirane v skladu s prvotnimi spremembami tega pravilnika (148R), kot kaže številka (00), navedena za 148R.

3. Homologacijska oznaka svetilke, katere leča je predvidena za uporabo v različnih tipih svetilk

Ta primer ustreza oznaki leče, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih svetlobno-signalnih svetilk. Homologacijske oznake pomenijo, da je bila svetilka homologirana v Španiji (E9) pod homologacijsko številko 1432 in lahko vključuje vse naštete različne funkcije.

Ohišje svetilke se označi z edino veljavno homologacijsko oznako.

4. Identifikacijska oznaka modulov svetlobnih virov

Slika A7-V Oznaka za modul svetlobnega vira

Modul svetlobnega vira z identifikacijsko oznako, prikazano zgoraj, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod homologacijsko številko 17325.

30.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 347/173

Pravilnik ZN št. 149 – Enotne določbe o homologaciji naprav (svetilk) in sistemov za osvetlitev cestišča za vozila na motorni pogon [2021/1720]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 3 prvotne različice pravilnika – datum začetka veljavnosti: 30. september 2021

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojna in pravno zavezujoča besedila so:

—	ECE/TRANS/WP.29/2018/158/Rev.1

—	ECE/TRANS/WP.29/2019/82

—	ECE/TRANS/WP.29/2019/125

—	ECE/TRANS/WP.29/2020/33 in

—	ECE/TRANS/WP.29/2021/46

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Upravne določbe

Splošne tehnične zahteve

Posebne tehnične zahteve

Prehodne določbe

PRILOGE

Sporočilo

Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

Krogelni koordinatni merilni sistem in mesta preizkusnih točk

Postopek usmeritve, preverjanje meje zastiranja za žaromete za asimetrični kratki svetlobni pramen z instrumenti

Opredelitev in ostrina vodoravne meje zastiranja in postopek usmeritve na podlagi te meje zastiranja za žaromete za simetrični kratki svetlobni pramen in žaromete za meglo

Preizkusi stabilnosti fotometričnih lastnosti delujočih naprav za osvetlitev cestišča (razen za svetilke za zavijanje)

Dodatek 1 – Pregled obratovalnih obdobij za preizkus stabilnosti fotometričnih lastnosti

Dodatek 2 – Preizkusna mešanica za preizkus za umazane žaromete

Zahteve za naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje) z lečami iz plastičnega materiala – preizkusi za leče ali vzorce materiala

Dodatek 1 – Časovno zaporedje preizkusov materiala

Dodatek 2 – Metoda merjenja razpršenosti in prepustnosti svetlobe

Dodatek 3 – Metoda preizkusa s škropljenjem

Dodatek 4 – Preizkus sile oprijema lepilnega traku

Zahteve za module LED in naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje), vključno z moduli LED in/ali svetlobnimi viri LED

Splošni prikaz za glavni kratki svetlobni pramen in elemente svetlobnega pramena ter povezane možnosti svetlobnega vira

Referenčno središče

Oznake za napetost

Namestitev homologacijskih oznak

Obrazci za opis

UVOD

Ta pravilnik združuje določbe posameznih pravilnikov ZN št. 19, 98, 112, 113, 119 in 123 v en sam pravilnik in je rezultat sklepa WP.29 za poenostavitev pravilnikov ZN o osvetlitvi in svetlobnih signalih na podlagi prvotnega predloga Evropske unije in Japonske.

Cilj tega pravilnika je večja jasnost, konsolidacija in racionalizacija kompleksnosti zahtev iz pravilnikov ZN št. 19, 98, 112, 113, 119 in 123 ter priprava na prehod na zahteve, ki temeljijo na učinkovitosti, in sicer z zmanjšanjem števila pravilnikov z redakcijskim posegom, ne da bi se s tem spremenile katere koli podrobne tehnične zahteve, ki so že bile v veljavi pred datumom začetka veljavnosti tega pravilnika.

Ta pravilnik sicer odstopa od tradicionalnega pristopa, po katerem se za vsako napravo uporablja ločen pravilnik, saj združuje vse naprave za osvetlitev cestišča v enem poenostavljenem pravilniku, vendar vsebuje vse določbe in deluje v skladu z obstoječo strukturo sprememb, prehodnih določb in dopolnil. Prehodne določbe, povezane z novimi spremembami tega pravilnika, bodo ustrezno določene za posamezno napravo, kar vključuje tudi seznam naprav in indeks popravkov v povezavi s spremembami.

Pričakuje se, da bodo pogodbenice Sporazuma iz leta 1958 sprejele ta pravilnik in po potrebi pripravile podrobno pojasnilo, zakaj nekaterih naprav ne morejo sprejeti. Te odločitve bodo zabeležene v ECE/TRANS/WP.29/343, v katerem je navedeno stanje priloženih pravilnikov in sprememb.

V zvezi z zahtevami za homologacijske oznake pravilnik vključuje zahteve za uporabo „edinstvenega identifikatorja“, zanj pa je potreben dostop do varne spletne podatkovne zbirke ZN (v skladu s seznamom 5 Sporazuma iz leta 1958 (1)), v kateri je shranjena vsa homologacijska dokumentacija. Če se uporabi „edinstveni identifikator“, standardna homologacijska oznaka (E-oznaka) na napravi ni potrebna. Če „edinstvenega identifikatorja“ ni mogoče uporabiti iz tehničnih razlogov (npr. če dostopa do spletne podatkovne zbirke ZN ni mogoče zavarovati ali če varna spletna podatkovna zbirka ZN ne deluje), je obvezna uporaba standardne homologacijske oznake, dokler ni mogoča uporaba „edinstvenega identifikatorja“.

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za naslednje naprave za osvetlitev cestišča:

žaromete za dolgi svetlobni pramen in/ali asimetrični kratki svetlobni pramen za vozila kategorij L, M, N in T;

prilagodljive sisteme sprednje osvetlitve (AFS) za vozila kategorij M in N;

žaromete za dolgi svetlobni pramen in/ali simetrični kratki svetlobni pramen za vozila kategorij L in T;

žaromete za meglo za vozila kategorij L3, L4, L5, L7, M, N in T;

svetilke za zavijanje za vozila kategorij M, N in T.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

se uporabljajo vse opredelitve pojmov iz zadnjih sprememb Pravilnika ZN št. 48, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, razen če ni drugače določeno v tem pravilniku ali ustreznih pravilnikih ZN št. 53, 74 in 86 v zvezi z njihovo vgradnjo;

2.2

„naprave za osvetlitev cestišča različnih tipov“ pomenijo naprave za osvetlitev cestišča, ki se razlikujejo v bistvenih vidikih, kakor so:

2.2.1

blagovno ime ali znamka:

(a)	za svetilke, ki imajo isto blagovno ime ali znamko, vendar jih proizvaja drug proizvajalec, se šteje, da so različnega tipa;

(b)	za svetilke, ki jih proizvaja isti proizvajalec in se razlikujejo le po blagovnem imenu ali znamki, se šteje, da so istega tipa;

2.2.2

značilnosti optičnega sistema;

2.2.3

vključitev ali odstranitev sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom, absorpcijo in/ali deformacijo;

2.2.4

primernost za vožnjo po desni ali levi strani cestišča ali za oba načina vožnje;

2.2.5

za žaromete: vrsta proizvedenega svetlobnega pramena (kratki svetlobni pramen, dolgi svetlobni pramen ali oba);

2.2.6

za sistem AFS: proizvedene sprednje svetilne funkcije, načini in razredi;

2.2.7

za sistem AFS: značilnosti signalov, določenih za sistem;

2.2.8

kategorija uporabljenih svetlobnih virov in/ali posebne identifikacijske kode modulov LED;

2.2.9

vendar se šteje, da sta naprava za vgradnjo na levi strani vozila in ustrezna naprava za vgradnjo na desni strani vozila napravi istega tipa.

3. UPRAVNE DOLOČBE

3.1

Vloga za podelitev homologacije

3.1.1

Vlogo za podelitev homologacije vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.1.2

Vlogi se priložijo naslednji dokumenti (v treh izvodih) in vzorci:

3.1.2.1

risbe, ki so dovolj podrobne, da omogočajo identifikacijo tipa in morebitnega razreda svetilke, in ki prikazujejo:

(a)	v katerih položajih so lahko svetilke in/ali svetilne enote vgrajene v vozilo glede na tla in vzdolžno srednjo ravnino vozila na geometrijski način;

(b)

os opazovanja, ki se pri preizkusih upošteva kot referenčna os (vodoravni kot H = 0°, navpični kot V = 0°), pri svetilnih enotah pa prikaz vsake od njih v navpičnem (osnem) prerezu in od spredaj, z glavnimi podatki o optični zasnovi, vključno z referenčnimi osmi, ter točko, ki pri preizkusih velja kot referenčno središče;

(c)	mejo vidne svetleče površine funkcij;

(d)	mesto in sestavo homologacijske oznake ali „edinstvenega identifikatorja“;

(e)	pri modulih LED tudi prostor, predviden za posebne identifikacijske kode modulov;

(f)	po potrebi prikaz leče od spredaj s podrobnostmi o morebitnih rebrih na leči in prečnim prerezom ter morebitnimi optičnimi sredstvi leče;

3.1.3

kratek tehnični opis, ki navaja zlasti:

(a)	kategorije predpisanih svetlobnih virov pri svetilkah z zamenljivimi svetlobnimi viri; kategorije svetlobnih virov morajo ustrezati kategorijam iz pravilnikov ZN št. 37, 99 ali 128;

(b)	posebno identifikacijsko kodo modulov svetlobnih virov pri svetilkah z zamenljivimi moduli svetlobnega vira;

(c)	znamko in tip morebitnih napajalno-upravljalnih naprav, ki niso del enote;

(d)	položaje vgradnje svetilke glede na tla in vzdolžno srednjo ravnino vozila, če je naprava (svetilka) opremljena z nastavljivim reflektorjem;

3.1.3.1

pri žarometih se navede:

(a)	ali je žaromet predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen ali le za enega od njiju;

(b)	če gre za žaromet za kratki svetlobni pramen: ali je ta zasnovan za vožnjo po levi in desni strani cestišča oz. le za desno ali le za levo stran vožnje;

(c)	kateremu razredu pripada žaromet;

(d)

pri modulih LED to vključuje:

(i)	kratko tehnično specifikacijo modulov LED;

(ii)	risbo z merami in osnovnimi električnimi in fotometričnimi vrednostmi ter ciljnim svetlobnim tokom in izjavo, ali je posamezen modul LED zamenljiv;

(iii)

pri uporabi elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira podatke o električnem vmesniku, ki je potreben za homologacijsko preizkušanje;

3.1.3.2

pri sistemu AFS to vključuje:

(a)	svetilne funkcije in načine, ki jih zagotavlja sistem (2);

(b)	svetilne enote, ki prispevajo k vsaki od funkcij (1), in signale (3) s tehničnimi značilnostmi njihovega delovanja;

(c)	po potrebi kategorije (1) zahtev za načine osvetlitve v ovinkih, ki se uporabljajo;

(d)	morebitne dodatne sklope podatkov glede določb za kratke svetlobne pramene razreda E v skladu s preglednico 14 iz odstavka 5.3.2;

(e)	morebitne sklope določb za kratke svetlobne pramene razreda W v skladu z odstavkom 5.3.2;

(f)	svetilne enote (2), ki ustvarijo eno ali več mej zastiranja kratkega svetlobnega pramena ali k temu prispevajo;

(g)	navedbe (1) v skladu z določbami iz odstavka 5.3.5.1 glede na odstavek 6.22 Pravilnika ZN št. 48;

(h)	podatke o tem, katere svetilne enote so zasnovane za najmanjšo zahtevano osvetlitev kratkega svetlobnega pramena v skladu z odstavkom 5.3.2.8.1;

(i)	zahteve glede namestitve in delovanja za namene preizkusov;

(j)	vse druge pomembne podatke;

(k)

pri modulih LED to vključuje:

(i)	kratko tehnično specifikacijo modulov LED;

(ii)	risbo z merami in osnovnimi električnimi in fotometričnimi vrednostmi ter ciljnim svetlobnim tokom in izjavo, ali je posamezen modul LED zamenljiv;

(iii)

pri uporabi elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira podatke o električnem vmesniku, ki je potreben za homologacijsko preizkušanje;

(l)

druge sprednje svetilne ali svetlobno-signalne funkcije, ki jih zagotavljajo svetilke, združene, kombinirane ali integrirane v svetilne enote sistema, za katere je vložena vloga za homologacijo; zadostne podatke za identifikacijo posameznih svetilk in navedbo pravilnikov, v skladu s katerimi je treba te svetilke (ločeno) homologirati;

3.1.3.3

pri prilagoditvi dolgega svetlobnega pramena: katere svetilne enote (2) zagotavljajo postopno prilagoditev dolgega svetlobnega pramena in sistema tipal ali k temu prispevajo, ter tehnične značilnosti njihovega delovanja;

3.1.3.3.1

načelo varnosti, kakor je opredeljeno v dokumentaciji, ki mora za tehnično službo, pristojno za izvajanje homologacijskih preizkusov:

(a)	vsebovati opis v sistem vgrajenih ukrepov za zagotavljanje skladnosti z določbami iz odstavkov 4.11.2.1 in 5.3.2.5.4 in

(b)	vsebovati navodila za njihovo preverjanje v skladu z odstavkom 5.3.2.6 in/ali

(c)

omogočati dostop do ustreznih dokumentov, ki dokazujejo zmogljivost sistema v zvezi z zadostno zanesljivostjo in varno uporabo ukrepov iz odstavka 3.1.3.3.1 a), npr. analize možnih napak in njihovih posledic (FMEA), analize drevesa napak (FTA) ali katerega koli podobnega postopka, primernega za zagotavljanje varnosti sistema;

3.1.3.4

če ni drugače določeno, dva celotna vzorca, in sicer enega za vgradnjo na levi strani vozila in enega za vgradnjo na desni strani vozila;

3.1.3.5

vzorci plastičnega materiala, iz katerega so izdelane zunanje leče (glej Prilogo 8), za vse svetilke s plastičnimi zunanjimi lečami, razen za svetilke za zavijanje;

3.1.3.6

en komplet vzorcev sistema pri sistemu AFS, za katerega je vložena vloga za homologacijo, vključno z morebitnimi pritrdilnimi napravami, napajalno-upravljalnimi napravami in generatorji signala;

3.1.3.7

pri tipu svetilke, pri kateri se od že homologiranega tipa razlikuje samo blagovno ime ali znamka, zadostuje, da so vlogi priloženi:

3.1.3.7.1

izjava proizvajalca svetilke, da je predloženi tip enak (razen po blagovnem imenu ali znamki) že homologiranemu tipu in da ga je izdelal isti proizvajalec kot že homologirani tip; slednji je identificiran s homologacijsko številko;

3.1.3.7.2

dva vzorca z novim blagovnim imenom ali znamko ali enakovredna dokumentacija.

3.2

Homologacija

3.2.1

Če naprave, predložene v homologacijo v skladu z odstavkom 3.1, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, se homologacija podeli.

3.2.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka, ki se označi na napravi v skladu z zahtevami iz odstavka 3.3. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu naprav, ki so zajete v tem pravilniku.

3.2.3

Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije tipa naprave v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

3.2.4

Če je vložena vloga za podelitev homologacije za sistem AFS, ki ga ne bo zajemala homologacija tipa vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 48:

3.2.4.1

vložnik predloži dokumentacijo, ki zadovoljivo dokazuje, da sistem izpolnjuje določbe iz odstavka 6.22 Pravilnika ZN št. 48, če je pravilno nameščen, in

3.2.4.2

sistem se homologira v skladu s Pravilnikom ZN št. 10.

3.2.4.3

Simboli, ki označujejo funkcijo osvetlitve cestišča, za katero je bila podeljena homologacija.

Preglednica 1

Seznam simbolov/kombinacij (popoln seznam je naveden v Prilogi 1 „Sporočilo“)

Svetilka (funkcija)	Simbol
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda A	R
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda A (asimetričen)	C
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda B	HR
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda B (asimetričen)	HC
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda D (GDL)	DR
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda D (GDL asimetričen)	DC
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): osnovni kratki svetlobni pramen	XC (4)
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): avtocestni kratki svetlobni pramen	XCE (5)
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): mestni kratki svetlobni pramen	XCV (4)
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): kratki svetlobni pramen za slabe vremenske razmere	XCW (4)
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): dolgi svetlobni pramen	XR (4)
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda AS (simetričen)	C-AS
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda BS (simetričen)	C-BS
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda CS (simetričen)	WC-CS
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda DS (simetričen)	WC-DS
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda ES (GDL simetričen)	WC-ES
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda BS	R-BS
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda CS	WR-CS
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda DS	WR-DS
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda ES (GDL)	WR-ES
Žaromet za meglo razreda F3	F3
Svetilka za zavijanje	K

Najmanjša vrednost za „a“ v delu 1 Priloge 13 je najmanj 5 mm za žaromete za meglo in svetilke za zavijanje, za vse druge naprave pa najmanj 5 mm za plastične leče in najmanj 8 mm za steklene leče.

3.2.4.4

Veljavni indeksi sprememb za vsako napravo, za katero veljajo spremembe, so naslednji (glej tudi odstavek 6.1.1):

Preglednica 2

Spremembe in indeksi sprememb

Spremembe pravilnika	00
Funkcija (svetilka)	Indeks sprememb za specifično funkcijo (svetilko)
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda A	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda A (asimetričen)	0
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda B	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda B (asimetričen)	0
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda D (GDL)	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda D (GDL asimetričen)	0
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): osnovni kratki svetlobni pramen	0
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): avtocestni kratki svetlobni pramen	0
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): mestni kratki svetlobni pramen	0
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): kratki svetlobni pramen za slabe vremenske razmere	0
Prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS): dolgi svetlobni pramen	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda AS (simetričen)	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda BS (simetričen)	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda CS (simetričen)	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda DS (simetričen)	0
Žaromet za kratki svetlobni pramen razreda ES (GDL simetričen)	0
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda BS	0
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda CS	0
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda DS	0
Žaromet za dolgi svetlobni pramen razreda ES (GDL)	0
Žaromet za meglo razreda F3	0
Svetilka za zavijanje	0

3.3

Homologacijska oznaka

3.3.1

Splošne določbe

3.3.1.1

Vsaka naprava homologiranega tipa mora imeti prostor zadostne velikosti za edinstveni identifikator (UI), kakor je navedeno v Sporazumu iz leta 1958, in druge oznake, kakor je določeno v odstavku 3.3.2.6, ali če to tehnično ni izvedljivo, homologacijsko oznako z dodatnimi simboli in drugimi oznakami, kakor je določeno v odstavku 3.3.2.

3.3.1.2

Primeri namestitve oznak so prikazani v Prilogi 13.

3.3.1.3

Prostor za edinstveni identifikator ali homologacijsko oznako je prikazan na risbah iz odstavka 3.1.2.

3.3.1.4

Edinstveni identifikator ali homologacijska oznaka z dodatnimi simboli je jasno berljiva in neizbrisna. Namesti se lahko na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del svetilke, ki je neločljiv od prozornega dela svetilke, ki oddaja svetlobo. V vsakem primeru mora biti oznaka vidna, ko je svetilka vgrajena v vozilu ali ko se odpre premičen del, kakor je pokrov motorja ali prtljažnika, ali ko se odprejo vrata.

3.3.1.5

Pri združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah se lahko namesti en edinstveni identifikator ali homologacijska oznaka, če vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk izpolnjuje določbe ustreznega pravilnika in če so izpolnjene tudi naslednje zahteve:

(a)	uporabljajo se zahteve iz odstavka 3.3.2;

(b)	nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki oddaja svetlobo, ni mogoče odstraniti, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako;

(c)

simboli za vsako svetilko, ki ustrezajo vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, se označijo:

(i)	na ustrezni površini sevanja;

(ii)	v skupini pa tako, da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk;

(d)	velikost sestavnih delov ene homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo ustrezen pravilnik zahteva za najmanjšo posamezno oznako.

3.3.1.6

Pri različnih tipih svetilk, ki ustrezajo zahtevam več pravilnikov in ki uporabljajo enako zunanjo lečo enake ali drugačne barve, se lahko uporabi ena homologacijska oznaka pod naslednjimi pogoji:

(a)	simboli za vsako svetilko, ki ustrezajo posameznemu pravilniku, na podlagi katerega je bila podeljena homologacija, so označeni v skladu z odstavkom 3.3.2;

(b)	ohišje svetilke ima homologacijsko oznako dejanskih funkcij;

(c)	velikost sestavnih delov ene homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo ustrezen pravilnik zahteva za najmanjšo posamezno oznako.

3.3.1.7

Pri svetilkah, ki so združene, kombinirane ali integrirane z drugimi svetilkami, katerih leče se lahko uporabljajo tudi za druge vrste svetilk, se uporabljajo določbe iz odstavka 3.3.

3.3.2

Homologacijsko oznako sestavljajo:

3.3.2.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (6);

3.3.2.2

homologacijska številka, predpisana v odstavku 3.2.2;

3.3.2.3

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“ in dve števki, ki označujeta spremembe, veljavne ob izdaji homologacije;

3.3.2.4

dodatni simboli za žaromete, sistem AFS in žaromete za meglo:

3.3.2.4.1

pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki izpolnjujejo zahteve le za vožnjo po levi strani cestišča, vodoravna puščica, ki, gledano od spredaj, kaže v desno, tj. na tisto stran cestišča, po kateri teče promet;

3.3.2.4.2

pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki so zasnovani tako, da z ustrezno nastavitvijo optične enote ali svetlobnih virov ali modulov LED izpolnjujejo zahteve za oba prometna sistema, vodoravna puščica z dvema konicama, ki kažeta ena v levo, druga v desno;

3.3.2.4.3

žarometi za meglo razreda F3 z asimetrično porazdelitvijo svetlobe, ki se ne smejo poljubno namestiti na katero koli stran vozila, se označijo s puščico, ki kaže proti boku vozila;

3.3.2.4.4

pri žarometih za meglo, žarometih in enotah za sistem AFS z lečo iz plastičnega materiala se blizu simbolov, ki označujejo osvetlitev, navede skupina črk „PL“;

3.3.2.4.5

pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki izpolnjujejo zahteve za dolgi svetlobni pramen, oznaka največje svetilnosti, izražena z referenčno oznako (I'M), nameščena v bližini kroga, ki obkroža črko „E“, kakor je opredeljeno v odstavku 5.1.3.6.

Pri združenih ali integriranih žarometih za dolgi svetlobni pramen/svetilni enoti sistema AFS je treba oznako največje svetilnosti dolgih svetlobnih pramenov navesti, kakor je določeno zgoraj;

3.3.2.4.6

pri žarometih/enotah za sistem AFS, ki so zasnovani tako, da svetlobni viri ali moduli LED za glavni kratki svetlobni pramen ne svetijo hkrati s katero koli drugo svetilno funkcijo, s katero je lahko integriran: poševnica (/), navedena za simbolom žarometa za kratki svetlobni pramen v homologacijski oznaki.

3.3.2.4.6.1

Ta zahteva ne velja za žaromete, ki izpolnjujejo zahteve za žaromete razreda D, ki so zasnovani tako, da kratki in dolgi svetlobni pramen zagotavlja isti svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu;

3.3.2.4.7

pri sistemih AFS številka nad črkami označuje, da funkcije sistema AFS zagotavlja več kakor ena enota na tisti strani sistema.

3.3.2.5

Homologacijska številka in simboli so blizu kroga in nad ali pod črko „E“ oz. desno ali levo od nje. Števke v homologacijski številki so na isti strani črke „E“ in so obrnjene v isto smer.

3.3.2.6

Druge oznake

Funkcije ali sistemi za osvetlitev cestišča morajo biti neizbrisno označeni z jasno berljivim blagovnim imenom ali znamko vložnika in naslednjimi oznakami:

3.3.2.6.1

pri napravah s kratkim svetlobnim pramenom, ki so zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, z oznakami, ki označujejo obe nastavitvi optične enote na vozilu ali svetlobnega vira na reflektorju; te oznake morajo vsebovati črki „R/D“ za nastavitev za vožnjo po desni strani cestišča in črki „L/G“ za nastavitev za vožnjo po levi strani cestišča;

3.3.2.6.2

pri svetilkah z zamenljivimi svetlobnimi viri ali zamenljivimi moduli svetlobnih virov z oznako, ki navaja:

(a)	kategorijo ali kategorije predpisanih svetlobnih virov za žaromete razredov AS, BS, CS, DS in ES in svetilke za zavijanje in/ali

(b)	posebno identifikacijsko kodo modula svetlobnega vira in/ali

(c)	nazivne napetosti, nazivne moči in posebne identifikacijske kode modulov LED za žaromete, žaromete za meglo in sisteme AFS;

3.3.2.6.3

pri svetilkah z moduli svetlobnih virov z oznako modula svetlobnega vira, ki navaja:

(a)	blagovno ime ali znamko vložnika;

(b)

posebno identifikacijsko kodo modula. Posebna identifikacijska koda mora biti sestavljena iz začetnih črk „MD“ za „MODUL“, ki jima sledi homologacijska oznaka brez kroga v skladu z odstavkom 3.3.2.1; posebna identifikacijska koda je prikazana na risbah iz odstavka 3.1.2. Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporablja modul, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vložniku;

(c)	pri svetilkah za zavijanje nazivno napetost ali razpon napetosti. Pri nezamenljivih modulih svetlobnih virov oznaka ni potrebna;

3.3.2.6.4

pri svetilkah za zavijanje, ki imajo:

(a)	elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali

(b)	nezamenljive svetlobne vire in/ali

(c)	module svetlobnih virov, z oznako nazivne napetosti ali razpona napetosti;

3.3.2.6.5

na elektronskih krmilnih napravah za nadzor svetlobnega vira:

3.3.2.6.5.1

pri žarometih, sistemih AFS in žarometih za meglo:

če se za upravljanje modulov LED uporablja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki ni del modula LED, mora biti označena s posebnimi identifikacijskimi kodami, nazivno vhodno napetostjo in močjo;

3.3.2.6.5.2

pri svetilkah za zavijanje:

elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, ki je del svetilke, vendar ni vgrajena v njeno ohišje, se označi z nazivom proizvajalca in identifikacijsko številko;

3.3.2.6.6

pri sistemih AFS, žarometih za meglo in žarometih, razen za razrede AS, BS, CS, DS in ES, ki zahteve Priloge 7 izpolnjujejo samo pri napajalni napetosti 12 V, z oznako, sestavljeno iz številke 24, prečrtane s poševnim križem (X), blizu nosilcev svetlobnih virov;

3.3.2.6.7

pri žarometih z dodatnimi svetilnimi enotami za vozila kategorij L in T:

3.3.2.6.7.1

žarometi, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, morajo imeti posebno identifikacijsko kodo dodatnih svetilnih enot iz odstavka 3.3.2.6.7.2.2.

3.3.2.6.7.2

Dodatne svetilne enote so označene z blagovnim imenom ali znamko vložnika in naslednjimi oznakami:

3.3.2.6.7.2.1

pri svetlobnih virih z oznakami njihove kategorije in/ali

pri modulih LED z oznakami nazivne napetosti, nazivne moči in posebnih identifikacijskih kod modulov LED;

3.3.2.6.7.2.2

posebnimi identifikacijskimi kodami dodatnih svetilnih enot. Ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

Posebna identifikacijska koda je sestavljena iz začetnih črk „ALU“ za „dodatno svetilno enoto“ (Additional Lighting Unit), ki ji sledijo homologacijska oznaka brez kroga in pri več neidentičnih dodatnih svetilnih enotah dodatni simboli ali znaki. Posebna identifikacijska koda je prikazana na risbah. Ni nujno, da je homologacijska oznaka enaka oznaki na svetilki, v kateri se uporabljajo dodatne svetilne enote, vendar morata obe oznaki pripadati istemu vložniku.

3.3.3

Homologacijska oznaka se lahko nadomesti z edinstvenim identifikatorjem (UI), če je na voljo. Edinstveni identifikator je v naslednji obliki:

a ≥ 8 mm

Edinstveni identifikator (UI), ki je označen na svetilki, označuje, da je bil zadevni tip homologiran in da so ustrezne informacije o tej homologaciji dostopne v varni spletni podatkovni zbirki ZN, in sicer z uporabo številke 163210 kot edinstvenega identifikatorja.

3.4

Spremembe naprave za osvetlitev cestišča in razširitev homologacije

3.4.1

Vsaka sprememba tipa svetilke se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo. Organ lahko potem:

3.4.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da svetilka v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

3.4.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preizkuse, zahteva dodatno poročilo o preizkusu.

3.4.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 3.2.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik.

3.4.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.5.

Skladnost proizvodnje

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

3.5.1

naprave za osvetlitev cestišča, homologirane v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 4.16 in 5.

3.5.1.1

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 2;

3.5.1.2

izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 3;

3.5.2

homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti;

3.5.3

za naprave v skladu samo z odstavkom 5.6 (svetilke za zavijanje) in pri nezamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko ali modulih svetlobnih virov, opremljenih z nezamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko, vložnik k dokumentaciji za homologacijo priloži poročilo (ki ga pripravi proizvajalec svetlobnega vira, naveden v homologacijski dokumentaciji), ki je sprejemljivo za homologacijski organ in ki dokazuje skladnost tega nezamenljivega svetlobnega vira z žarilno nitko z zahtevami iz odstavka 4.11 standarda IEC 60809, izdaja 3;

3.5.4

pri tem se ne upoštevajo naprave za osvetlitev cestišča z očitnimi okvarami;

3.5.5

referenčna oznaka se ne upošteva;

3.5.6

merilne točke iz dela B preglednice 8 se ne upoštevajo;

3.5.7

merilne točke 8 do 15 preglednice 35 se ne upoštevajo.

3.6

Kazni za neskladnost proizvodnje

3.6.1

Homologacija, ki je bila podeljena za napravo v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene.

3.6.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.7

Dokončna opustitev proizvodnje

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

3.8

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo pravilnik ZN, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje v drugih državah.

4. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE

Za svetilke, predložene v homologacijo, veljajo zahteve iz odstavkov 4 in 5.

Za ta pravilnik se uporabljajo zahteve iz oddelkov 5 „Splošne specifikacije“ in 6 „Posamezne specifikacije“ (in iz prilog, omenjenih v navedenih oddelkih) pravilnikov ZN št. 48, 53, 74 ali 86, in spremembe, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo svetilke.

Uporabljajo se ustrezne zahteve za vsako svetilko in kategorije vozil, na katere naj bi se svetilka namestila, če je njihovo preverjanje med homologacijo svetilke izvedljivo.

4.1

Svetilke morajo biti zasnovane in izdelane tako, da v normalnih pogojih uporabe kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljene med uporabo, njihovo delovanje ostane zadovoljivo in ohranijo značilnosti, predpisane v tem pravilniku.

4.2

Svetilke morajo biti izdelane tako, da proizvajajo primerno neslepečo osvetlitev pri kratkem svetlobnem pramenu in dobro osvetlitev pri dolgem svetlobnem pramenu. Svetilka lahko sveti v ovinek z vključitvijo dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, enega ali več svetlobnih virov LED ali enega ali več modulov LED, ki so del svetilke za kratki svetlobni pramen.

4.3

Svetilke morajo imeti napravo, ki omogoča, da se v vozilih nastavijo tako, da ustrezajo veljavnim predpisom. Če so žarometi zasnovani tako, da ohranijo pravilno vodoravno usmeritev tudi po nastavitvi navpične usmeritve, lahko takšna naprava pri žarometih razredov AS, BS, CS, DS in ES omogoča vodoravno nastavitev ali pa ne. Takšne naprave ni treba namestiti na enote, v katerih reflektorja in razpršilne leče ni mogoče ločiti, pod pogojem, da se takšne enote uporabljajo zgolj pri vozilih, pri katerih je mogoče svetilko nastaviti kako drugače.

4.4

Če sta svetilka za glavni kratki svetlobni pramen in svetilka za dolgi svetlobni pramen opremljeni vsaka s svojimi svetlobnimi viri ali moduli LED, mora naprava za nastavitev omogočati ločeno nastavitev glavnega kratkega in dolgega pramena.

Te določbe ne veljajo za sklope z nedeljivimi reflektorji.

4.5

Svetlobni viri

4.5.1

Omejitve svetlobnih virov

4.5.1.1

Svetilka je opremljena le s svetlobnimi viri, homologiranimi v skladu s pravilniki ZN št. 37, 99 in/ali 128, pod pogojem, da v Pravilniku ZN št. 37 in njegovih spremembah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, ali Pravilniku ZN št. 99 in njegovih spremembah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, ali Pravilniku ZN št. 128 in njegovih spremembah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo, niso določene omejitve glede uporabe modulov LED in/ali modulov svetlobnih virov (samo za svetilke za zavijanje) in/ali nezamenljivih svetlobnih virov (samo za svetilke za zavijanje).

4.5.1.2

Žarometi za meglo, ne glede na to, ali se svetlobni viri lahko zamenjajo ali ne, so opremljeni samo z enim ali več svetlobnimi viri, homologiranimi v skladu s:

(a)	Pravilnikom ZN št. 37 ali

(b)	Pravilnikom ZN št. 99 ali

(c)	Pravilnikom ZN št. 128,

in/ali enim ali več moduli LED, za katere se uporabljajo zahteve iz Priloge 9; preveri se skladnost s temi zahtevami.

4.5.1.3

Žarometi razreda D so opremljeni samo z:

4.5.1.3.1

pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu. Za kratki svetlobni pramen sta dovoljena največ dva dodatna svetlobna vira:

(a)

v žarometu za kratki svetlobni pramen se lahko za osvetlitev v ovinkih uporablja en dodaten svetlobni vir z žarilno nitko, homologiran v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, ali eden ali več dodatnih svetlobnih virov LED, homologiranih v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali eden ali več dodatnih modulov LED;

(b)

v žarometu za kratki svetlobni pramen se lahko za ustvarjanje infrardečega sevanja uporablja en dodaten svetlobni vir z žarilno nitko, homologiran v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, eden ali več dodatnih svetlobnih virov LED, homologiranih v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali eden ali več modulov LED. Vklopijo se samo hkrati s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu. V primeru okvare svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, se ta dodatni svetlobni vir z žarilno nitko, svetlobni viri LED in/ali moduli LED samodejno izklopijo.

V primeru okvare dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, svetlobnega vira LED ali modula LED žaromet še naprej izpolnjuje zahteve za kratki svetlobni pramen;

4.5.1.3.2

pri dolgem svetlobnem pramenu: enim ali več svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 99, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali moduli LED. Če se za dolgi svetlobni pramen uporablja več svetlobnih virov, ti svetlobni viri delujejo hkrati.

Del dolgega svetlobnega pramena iz enega od teh svetlobnih virov se lahko uporabi izključno za kratke signale (svetlobna hupa), kakor navede vložnik. To se prikaže na ustrezni risbi in navede kot opomba v obrazcu za sporočilo.

4.5.1.4

Žarometi razredov A in B so opremljeni samo z:

4.5.1.4.1

pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim svetlobnim virom z žarilno nitko, homologiranim v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED. Za kratki svetlobni pramen so dovoljeni dodatni svetlobni viri:

(a)

(b)

v žarometu za kratki svetlobni pramen se lahko za ustvarjanje infrardečega sevanja uporablja en dodaten svetlobni vir z žarilno nitko, homologiran v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, eden ali več dodatnih svetlobnih virov LED, homologiranih v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali eden ali več modulov LED. Vklopijo se samo hkrati z glavnim kratkim svetlobnim pramenom. V primeru okvare glavnega svetlobnega pramena se dodatni svetlobni viri in/ali moduli LED samodejno izklopijo.

V primeru okvare dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, enega ali več dodatnih svetlobnih virov LED ali enega ali več dodatnih modulov LED žaromet še naprej izpolnjuje zahteve za kratki svetlobni pramen;

4.5.1.4.2

pri dolgem svetlobnem pramenu ne glede na vrsto svetlobnega vira (moduli LED ali svetlobni viri z žarilno nitko ali svetlobni viri LED), ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen: enim ali več svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več modulov LED.

4.5.1.5

Žarometi razredov AS, BS, CS in DS so opremljeni samo z:

4.5.1.5.1

pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim ali dvema svetlobnima viroma z žarilno nitko, homologiranima v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali enim ali več moduli LED. V primeru uporabe dodatnih svetlobnih virov in/ali dodatnih svetilnih enot za osvetlitev v ovinkih se uporabljajo samo svetlobni viri z žarilno nitko, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, svetlobni viri LED, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali moduli LED;

4.5.1.5.2

pri dolgem svetlobnem pramenu, ne glede na vrsto svetlobnega vira (moduli LED ali svetlobni viri z žarilno nitko ali svetlobni viri LED), ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen: enim ali več svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED.

4.5.1.6

Žarometi razreda ES so opremljeni samo z:

4.5.1.6.1

pri glavnem kratkem svetlobnem pramenu: enim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, homologiranim v skladu s Pravilnikom ZN št. 99, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED. V primeru uporabe dodatnih svetlobnih virov in/ali dodatnih svetilnih enot za osvetlitev v ovinkih se uporabljajo samo svetlobni viri z žarilno nitko, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, svetlobni viri LED, homologirani v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali moduli LED;

4.5.1.6.2

pri dolgem svetlobnem pramenu, ne glede na vrsto svetlobnega vira (moduli LED ali svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, ali svetlobni viri LED), ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen: enim ali več svetlobnimi viri, ki delujejo po načelu električne razelektritve v plinu, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 99, enim ali več svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, ali enim ali več moduli LED.

4.5.1.7

Svetilke za zavijanje so opremljene z enim od naslednjih svetlobnih virov ali njihovo kombinacijo:

(a)	svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37;

(b)	svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128;

(c)	moduli LED;

(d)	moduli svetlobnih virov;

(e)	nezamenljivim svetlobnim virom.

4.5.1.8

Sistemi AFS razredov C, E, V, W in R so opremljeni z enim od naslednjih svetlobnih virov ali njihovo kombinacijo:

(a)	svetlobnimi viri z žarilno nitko, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 37;

(b)	svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 99;

(c)	svetlobnimi viri LED, homologiranimi v skladu s Pravilnikom ZN št. 128;

(d)	moduli LED.

Vendar je (osnovni) kratki svetlobni pramen razreda C opremljen samo z zamenljivimi svetlobnimi viri ali zamenljivimi oziroma nezamenljivimi moduli LED.

4.5.2

Splošne zahteve za svetlobne vire

4.5.2.1

Če so kategorije ali tipi svetlobnih virov omejeni za uporabo v svetilkah na vozilih, ki se uporabljajo in so bila prvotno opremljena s takšnimi svetilkami, vložnik vloge za homologacijo svetilke razglasi, da je svetilka namenjena samo vgradnji v ta vozila; to je navedeno v obrazcu za sporočilo.

4.5.2.2

Pri zamenljivih svetlobnih virih:

(a)	mora biti svetilka zasnovana tako, da je mogoče svetlobne vire namestiti samo v pravilno lego;

(b)	morajo biti nosilci svetlobnega vira skladni z značilnostmi iz publikacije IEC 60061. Velja podatkovni list o nosilcu, ki ustreza uporabljeni kategoriji svetlobnih virov.

4.5.2.3

Elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira, če se uporabljajo, se upoštevajo kot del svetilke; lahko so del modulov LED.

4.5.2.4

Žaromet razreda D in/ali razreda ES in njegov predstikalni sistem ali krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ne smejo ustvarjati motenj zaradi sevanja ali motenj v električni napeljavi, ki lahko povzročijo okvare drugih električnih/elektronskih sistemov vozila (7).

4.5.2.5

Žarometi za meglo, ki so zasnovani za stalno delovanje z dodatnim sistemom za nadzor svetilnosti ali integrirani s katero drugo funkcijo, ki uporablja skupen svetlobni vir, in zasnovani za stalno delovanje z dodatnim sistemom za nadzor svetilnosti, so dovoljeni.

4.5.2.6

Pri svetilkah z enim ali več svetlobnimi viri ali moduli LED (razen za sisteme AFS in svetilke za zavijanje), ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen ali svetlobni pramen žarometov za meglo in katerih skupni ciljni svetlobni tok presega 2 000 lumnov, je treba to navesti v obrazcu za sporočilo iz Priloge 1.

Pri sistemih AFS s svetlobnimi viri in/ali moduli LED, ki ustvarjajo osnovni kratki svetlobni pramen in katerih skupni ciljni svetlobni tok svetilnih enot presega 2 000 lumnov na vsaki strani, kakor je navedeno v odstavku 9.3.2.3 obrazca za sporočilo, je treba to navesti v obrazcu za sporočilo iz Priloge 1.

Ciljni svetlobni tok modulov LED se izmeri v skladu z odstavkom 5 Priloge 9.

4.5.2.7

Modul LED je:

(a)	mogoče odstraniti iz naprave samo z uporabo orodja, razen če je v sporočilu navedeno, da je modul LED nezamenljiv, in

(b)	zasnovan tako, da ga tudi z orodjem ni mogoče mehansko zamenjati z nobenim homologiranim zamenljivim svetlobnim virom.

4.5.3

Posebne zahteve za svetlobne vire

4.5.3.1

Moduli svetlobnih virov pri svetilkah za zavijanje z moduli svetlobnih virov morajo biti zasnovani tako, da:

(a)	je mogoče vsak modul svetlobnega vira vgraditi samo v predvideno in pravilno lego ter ga je mogoče odstraniti samo z orodjem;

(b)	v istem ohišju svetilke ni mogoče medsebojno zamenjati modulov svetlobnih virov z različnimi značilnostmi, če se v ohišju naprave uporablja več kakor en modul svetlobnega vira;

(c)	moduli svetlobnih virov ne dopuščajo nedovoljenih sprememb;

(d)	jih tudi z orodjem ni mogoče mehansko zamenjati s homologiranim zamenljivim svetlobnim virom.

4.5.3.2

Za žaromete, sisteme AFS in žaromete za meglo s svetlobnimi viri LED in/ali moduli LED:

4.5.3.2.1

elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira, povezane z delovanjem modulov LED, če se uporabljajo, se štejejo za del svetilke; lahko so del modulov LED;

4.5.3.2.2

svetilka in moduli LED morajo biti skladni z ustreznimi zahtevami iz Priloge 9 k temu pravilniku. Skladnost z zahtevami se preveri;

4.5.3.2.3

pri žarometih razredov A, B in D in sistemih AFS je skupni ciljni svetlobni tok vseh svetlobnih virov LED in/ali modulov LED, ki ustvarjajo glavni kratki svetlobni pramen in se merijo, kakor je opisano v odstavku 5 Priloge 9 (samo za module LED), enak ali večji od 1 000 lumnov;

4.5.3.2.4

pri žarometih razredov AS, BS, CS in DS je skupni ciljni svetlobni tok vseh svetlobnih virov LED in/ali modulov LED, ki ustvarjajo glavni kratki svetlobni pramen in se merijo, kakor je opisano v odstavku 5 Priloge 9 (samo za module LED), znotraj naslednjih mejnih vrednosti:

Preglednica 3

„Razredi AS, BS, CS in DS – spodnje in zgornje mejne vrednosti za svetlobni tok kratkega svetlobnega pramena“

	Žarometi razreda AS	Žarometi razreda BS	Žarometi razreda CS	Žarometi razreda DS
Spodnja mejna vrednost za kratki svetlobni pramen	150 lumnov	350 lumnov	500 lumnov	1 000 lumnov
Zgornja mejna vrednost za kratki svetlobni pramen	900 lumnov	1 000 lumnov	2 000 lumnov	2 000 lumnov

4.5.3.2.5

pri žarometih razreda ES je skupni ciljni svetlobni tok vseh svetlobnih virov LED in/ali modulov LED, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen in se merijo, kakor je opisano v odstavku 5 Priloge 9, znotraj naslednjih mejnih vrednosti:

Preglednica 4

„Razred ES – spodnja mejna vrednost za svetlobni tok kratkega svetlobnega pramena“

	Žarometi razreda ES
Spodnja mejna vrednost za kratki svetlobni pramen	2 000 lumnov

4.5.3.2.6

v primeru zamenljivega modula LED se tehnični službi na zadovoljiv način prikažeta odstranitev in zamenjava modula LED, kakor je opisano v odstavku 1.4.1 Priloge 9;

4.5.3.2.7

v Pravilniku ZN št. 48 je opredeljeno, da lahko moduli LED vsebujejo nosilce za druge svetlobne vire.

4.5.3.3

Pri žarometih razredov AS, BS, CS in DS referenčni svetlobni tok posameznega svetlobnega vira z žarilno nitko pri 13,2 V za glavni kratki svetlobni pramen ne presega 900 lumnov za razreda AS in BS in 2 000 lumnov za razreda CS in DS.

4.6

Preizkušanje svetilke

Glede na uporabljen svetlobni vir veljajo naslednji pogoji:

4.6.1

pri zamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko:

4.6.1.1

pri svetlobnih virih z žarilno nitko, ki delujejo neposredno pod napetostjo vozila:

svetilko je treba preizkusiti z brezbarvnimi standardnimi (etalonskimi) svetlobnimi viri z žarilno nitko, kakor je določeno v Pravilniku ZN št. 37.

Med preizkušanjem svetilke, razen pri svetilkah za zavijanje, je treba napajanje svetlobnih virov z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok 13,2 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37.

Med preizkušanjem svetilk za zavijanje je treba napajanje svetlobnih virov z žarilno nitko uravnavati tako, da se doseže referenčni svetlobni tok 13,2 V ali 13,5 V, kakor je navedeno na ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37.

Vložnik lahko pri uporabi svetlobnih virov z žarilno nitko kategorije H9 ali H9B za glavni kratki svetlobni pramen izbere referenčni svetlobni tok pri 12,2 V ali 13,2 V, kakor je navedeno v ustreznem podatkovnem listu Pravilnika ZN št. 37, in v točki 9 obrazca za sporočilo iz Priloge 1 navede, katera napetost je bila izbrana za homologacijo;

4.6.1.2

zaradi zaščite standardnega (etalonskega) svetlobnega vira z žarilno nitko v postopku fotometričnih meritev se lahko meritve izvedejo pri svetlobnem toku, ki se razlikuje od referenčnega svetlobnega toka pri 13,2 V. Če se tehnična služba odloči za izvajanje meritev na ta način, se svetilnost popravi, tako da se izmerjena vrednost za preverjanje skladnosti s fotometričnimi zahtevami pomnoži s faktorjem F svetilka standardnega (etalonskega) svetlobnega vira z žarilno nitko, pri čemer je:

F svetilka = Φ referenca/ Φ preizkus

Φ referenca referenčni svetlobni tok pri napetosti 13,2 V, kakor je opredeljeno v ustreznem podatkovnem listu iz Pravilnika ZN št. 37;

Φ preizkus dejanski svetlobni tok, uporabljen pri meritvah.

Ta postopek ni dovoljen, kadar se izbere referenčni svetlobni tok 12,2 V, kakor je opredeljeno v podatkovnem listu za kategorijo H9 ali H9B;

4.6.2

pri svetlobnem viru, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu:

se uporabi standardni svetlobni vir, določen v Pravilniku ZN št. 99, ki je bil izpostavljen najmanj 15 ciklom staranja v skladu z odstavkom 4 Priloge 4 k Pravilniku št. 99.

Med preizkušanjem svetilke je treba pri 12-voltnem sistemu napetost na priključnih sponkah predstikalne naprave ali na priključnih sponkah svetlobnega vira, če je predstikalna naprava vgrajena v svetlobni vir, ohranjati pri 13,2 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik, z dovoljenim odstopanjem ±0,1 V.

Ciljni svetlobni tok svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, se lahko razlikuje od navedenega v Pravilniku ZN št. 99. V tem primeru je treba vrednosti svetilnosti ustrezno popraviti;

4.6.3

pri zamenljivih svetlobnih virih LED:

se svetilka preizkusi s standardnim svetlobnim virom, kakor je določeno v Pravilniku ZN št. 128.

Med preizkušanjem svetilke je treba pri 12-voltnem sistemu napetost, ki se dovaja v svetlobne vire, ohranjati pri 13,2 V ali 13,5 V (izbirno samo za svetilke za zavijanje), pri 24-voltnem sistemu pa pri 28 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik, z dovoljenim odstopanjem ±0,1 V.

Izmerjene vrednosti svetilnosti se popravijo. Korekcijski faktor je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti. Pri več kakor enem svetlobnem viru LED se uporabi srednja vrednost korekcijskih faktorjev, pri čemer vsak posamezni korekcijski faktor od te srednje vrednosti ne sme odstopati za več kakor 5 odstotkov;

4.6.4

pri modulih LED:

se vse meritve na svetilkah z moduli LED opravijo pri napetosti 6,3 V, 13,2 V oziroma 28,0 V, razen če ta pravilnik določa drugače. Meritve na modulih LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se opravijo pri vhodni napetosti, ki jo določi vložnik, ali z napajalno-upravljalno napravo, ki nadomešča krmilno napravo za fotometrični preizkus;

4.6.5

samo pri nezamenljivih svetlobnih virih, če je to dovoljeno v skladu z zahtevami iz odstavka 4:

se morajo vse meritve na svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri opraviti pri napetosti 6,3 V ali 6,75 V (izbirno samo pri svetilkah za zavijanje), 13,2 V ali 13,5 V (izbirno samo pri svetilkah za zavijanje) ali 28,0 V ali pri napetosti vozila, kakor jo določi vložnik. Preizkusni laboratorij lahko od vložnika zahteva posebni vir energije, ki je potreben za napajanje svetlobnih virov. Pri preizkušanju se napetost dovaja na vhodne priključne sponke svetilke;

4.6.6

če svetilka uporablja krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in je ta del svetilke, se na vhodne priključne sponke svetilke dovaja napetost, ki jo določi vložnik;

4.6.7

če svetilka uporablja krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira in ta ni del svetilke, se na vhodne priključne sponke krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira dovaja napetost, ki jo določi vložnik. Preizkusni laboratorij od vložnika zahteva krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, ki je potrebna za napajanje svetlobnega vira in ustreznih funkcij. Če se uporablja, je treba identifikacijo krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira in/ali uporabljeno napetost, vključno z dovoljenimi odstopanji, navesti na obrazcu za sporočilo v Prilogi 1;

4.6.8

pri žarometih ali sistemih AFS z različnimi svetlobnimi viri se del svetilke:

(a)	z zamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko preizkusi v skladu z odstavkom 4.6.1;

(b)	s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, preizkusi v skladu z odstavkom 4.6.2;

(c)	z zamenljivimi svetlobnimi viri LED preizkusi v skladu z odstavkom 4.6.3;

(d)	z moduli LED preizkusi v skladu z odstavkom 4.6.4,

nato pa se prišteje prejšnjemu rezultatu, pridobljenemu s preizkušenimi svetlobnimi viri.

4.7

Preizkušanje sestavnih delov iz plastičnega materiala, ki prepuščajo svetlobo (razen za svetilke za zavijanje in žaromete razreda AS)

4.7.1

Če je zunanja leča svetilke izdelana iz plastičnega materiala, se preizkusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 8.

4.7.2

Odpornost sestavnih delov, ki prepuščajo svetlobo, nameščenih v žarometu za meglo in izdelanih iz plastičnega materiala, proti ultravijoličnemu sevanju se preizkusi v skladu z odstavkom 3.4 Priloge 8.

4.7.2.1

Preizkus, zahtevan v odstavku 4.7.2, ni potreben, če se uporabljajo svetlobni viri z nizkim ultravijoličnim sevanjem, kakor je določeno v ustreznem Pravilniku ZN ali v Prilogi 9, ali če so sprejeti ukrepi za zaščito zadevnih sestavnih delov svetilke pred ultravijoličnim sevanjem, npr. s filtri iz stekla.

4.8

Ostrina in linearnost meje zastiranja, če se uporablja, se preizkusita v skladu z zahtevami iz Priloge 5 oziroma 6.

4.9

V skladu z zahtevami Priloge 7 se razen za svetilke za zavijanje izvedejo dodatni preizkusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrične lastnosti niso preveč spremenile.

4.10

Svetilke z asimetrično mejo zastiranja, zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in po levi strani cestišča, se lahko prilagodijo za določeno smer vožnje z ustrezno začetno nastavitvijo pri namestitvi na vozilo ali pa to izbirno nastavitev opravi voznik. Takšna začetna ali izbirna nastavitev lahko na primer vključuje vgradnjo optične enote v vozilo pod določenim kotom ali vgradnjo svetlobnih virov, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, pod določenim kotom/v določeni legi glede na optično enoto.

V vsakem primeru morata biti mogoči samo dve različni in natančno določeni nastavitvi, in sicer ena za vožnjo po desni in druga za vožnjo po levi strani cestišča, zasnova pa ne sme omogočati nenamernega preklopa iz ene nastavitve v drugo ali nastavitve v vmesno lego.

Če je svetlobne vire, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, mogoče postaviti v dve različni legi, morajo biti sestavni deli za pritrditev teh svetlobnih virov na reflektor zasnovani in izdelani tako, da so svetlobni viri pri obeh nastavitvah postavljeni tako točno, kakor je potrebno za žaromete, ki so zasnovani le za eno smer vožnje.

Skladnost z zahtevami iz tega odstavka se preverja z vizualnim pregledom in po potrebi s preizkusno namestitvijo.

4.11

Preizkušanje mehanskih ali elektromehanskih struktur

4.11.1

Na žarometih ali sistemih, zasnovanih za izmenično zagotavljanje dolgega in kratkega svetlobnega pramena ali kratkega in/ali dolgega svetlobnega pramena, zasnovanega tako, da sveti v ovinek, mora biti vsaka mehanska, elektromehanska ali druga naprava, ki je v ta namen vgrajena v žaromet in svetilne enote, izdelana tako, da:

4.11.1.1

je naprava dovolj vzdržljiva, da pri običajnih pogojih uporabe vzdrži 50 000 postopkov. Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse, lahko pri preverjanju skladnosti s to zahtevo:

(a)	od vložnika zahteva opremo, ki je potrebna za izvedbo preizkusa;

(b)	ne izvede preizkusa, če je žarometu, ki ga predloži vložnik, priloženo poročilo o preizkusu, ki ga je izdala tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse za enako izdelane (sestavljene) žaromete, in ki potrjuje skladnost s to zahtevo.

4.11.2

Žarometi razredov A, B in D:

4.11.2.1

v primeru okvare svetilnost nad črto H–H ne sme presegati vrednosti za kratki svetlobni pramen v skladu z odstavkom 5.2; poleg tega mora biti v preizkusni točki 25V (črta V–V, 1,72D) na žarometih, zasnovanih za kratki in/ali dolgi svetlobni pramen, ki lahko sveti v ovinek, svetilnost najmanj 2 500 cd;

4.11.2.2

glavni kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen se vedno proizvede tako, da se mehanizem ne more ustaviti v vmesni legi.

4.11.3

Žarometi razredov AS, BS, CS, DS in ES:

4.11.3.1

se v primeru okvare samodejno nastavijo v lego za kratki svetlobni pramen ali v takšno stanje glede na fotometrične pogoje, da vrednosti niso večje od 1 200 cd v območju 1 niti manjše od 2 400 cd v točki 0,86D-V, na primer z izklopom, zatemnitvijo, usmeritvijo svetlobnega pramena navzdol in/ali nadomestitvijo funkcije, razen za dodatne svetlobne vire in dodatne svetilne enote, ki svetijo v ovinek;

4.11.3.2

vedno proizvedejo kratki ali dolgi svetlobni pramen in mehanizem ne more biti v vmesni legi, razen za dodatne svetlobne vire in dodatne svetilne enote, ki svetijo v ovinek.

4.11.4

Sistem AFS:

4.11.4.1

razen v primeru prilagoditve dolgega svetlobnega pramena vedno proizvede kratki ali dolgi svetlobni pramen, ne da bi bila mogoča vmesna ali nedoločena lega; če to ni mogoče, mora biti stanje zajeto v določbah v skladu z odstavkom 4.11.4.2;

4.11.4.2

se ob okvari samodejno nastavi v lego za kratki svetlobni pramen ali v takšno stanje, da fotometrične vrednosti niso večje od 1 300 cd v območju III b, kakor je opredeljeno v odstavku 5.3, niti manjše od 3 400 cd v točki segmenta Imax, na primer z izklopom, zatemnitvijo, usmeritvijo svetlobnega pramena navzdol in/ali nadomestitvijo funkcije;

tehnična služba, ki izvaja homologacijske preizkuse, pri preizkusih za preverjanje skladnosti s temi zahtevami upošteva navodila vložnika.

4.11.5

Uporabnik z običajnim orodjem ne more spremeniti oblike ali lege premičnih elementov ali vplivati na stikalno napravo.

4.12

Postavitev osvetlitve svetilk samo z asimetrično mejo zastiranja za različne prometne razmere

4.12.1

Za svetilke, zasnovane tako, da izpolnjujejo zahteve le za vožnjo po eni (desni ali levi) strani cestišča, se izvedejo ustrezni ukrepi, da se prepreči motenje udeležencev v prometu v državah, v katerih je stran vožnje nasprotna tisti, za katero je zasnovan žaromet (8).Ti ukrepi so lahko:

(a)	zatemnitev dela površine zunanje leče;

(b)	premik svetlobnega pramena navzdol. Vodoravni premik je dovoljen;

(c)	kateri koli drug ukrep za odstranitev ali zmanjšanje asimetričnega dela svetlobnega pramena.

4.12.2

Po uporabi ukrepov iz odstavka 4.12.1 morajo biti naslednje zahteve glede svetilnosti svetilke izpolnjene brez spremembe nastavitve glede na začetno stran vožnje:

4.12.2.1

kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desni strani cestišča in prilagojen vožnji po levi strani cestišča:

pri 0,86D-1,72L vsaj 2 500 cd;

pri 0,57U-3,43R največ 880 cd;

4.12.2.2

kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po levi strani cestišča in prilagojen vožnji po desni strani cestišča:

pri 0,86R-1,72R najmanj 2 500 cd;

pri 0,57U-3,43L največ 880 cd.

4.13

Če je potrebno, mora biti svetilka zasnovana tako, da se ob okvari svetlobnega vira in/ali modula LED sproži signal v skladu z ustreznimi določbami iz Pravilnika ZN št. 48.

4.14

Sestavni deli, na katere je pritrjen zamenljiv svetlobni vir, morajo biti zasnovani tako, da je mogoče svetlobni vir zlahka in pravilno namestiti tudi v temi.

4.15

Za fotometrično nastavitev in merilne pogoje glej Prilogo 4.

4.15.1

Svetilka z zamenljivimi svetlobnimi viri se šteje za sprejemljivo, če izpolnjuje zahteve iz odstavka 5 z vsaj enim standardnim (etalonskim) svetlobnim virom, ki se lahko predloži skupaj s svetilko.

4.16

Barva oddane svetlobe

Barva oddane svetlobe je bela za vse svetilke. Pri žarometih za meglo je barva oddane svetlobe lahko selektivno rumena, če tako zahteva vložnik.

Pri svetilkah za zavijanje je barva svetlobe, oddane znotraj polja mreže porazdelitve svetlobe iz slike A4-XII v Prilogi 4, bela. Zunaj tega polja ne smejo biti opazna večja barvna odstopanja.

4.16.1

Kolorimetrične značilnosti svetilk z vgrajenimi moduli LED se izmerijo v skladu z odstavkom 4.3.2 Priloge 9.

4.17

Pri žarometih ali sistemih AFS z nastavljivim reflektorjem se uporabljajo zahteve iz odstavkov 5.1 in 5.4 za vsak položaj vgradnje iz odstavka 3.1.3. Za preverjanje se uporabi naslednji postopek:

4.17.1

vsaka uporabljena lega je prikazana na preizkusnem goniometru na podlagi črte, ki povezuje središče svetlobnega vira in točko HV na zaslonu, v katerega je usmerjen pramen. Nastavljiv reflektor/sistem ali njegovi deli se nato namestijo v takšno lego, da osvetljenost na zaslonu izpolnjuje ustrezne zahteve o usmeritvi;

4.17.2

ko so reflektor/sistem ali njegovi deli nameščeni v začetni nastavitvi v skladu z določbami iz odstavka 4.17.1, morajo naprava ali njeni deli izpolnjevati ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 5.1 in 5.4;

4.17.3

dodatni preizkusi se opravijo, ko so bili reflektor/sistem oziroma njegovi deli premaknjeni z napravo za nastavitev žarometov/sistemov ali njihovih delov za ± 2° v navpični smeri glede na začetno lego ali nameščeni vsaj v najvišjo lego, če je ta manjša od 2°. Po ponovni usmeritvi žarometa/sistema ali njegovih delov kot celote (na primer z goniometrom) v ustrezno nasprotno smer je treba nadzirati svetlobo, oddano v spodaj navedenih smereh, ki mora ostati v predpisanih mejah:

kratki svetlobni pramen:	za žaromete točki B50L in 75R (B50R in 75L);
	za sisteme AFS točki B50L in 75R ali po potrebi točka 50R;
	za razrede AS, BS, CS, DS in ES točki HV in 0,86D-V;
dolgi svetlobni pramen:	IM in točka HV (odstotek IM);

4.17.4

če je vložnik navedel več kakor en položaj vgradnje, se za vse ostale položaje ponovi postopek iz odstavkov 4.17.1 do 4.17.3;

4.17.5

če vložnik ni zahteval posebnih položajev vgradnje, se za meritve iz odstavkov 5.1 do 5.4 žaromet/sistem ali njegovi deli usmerijo z ustreznimi napravami za nastavitev v srednji legi. Dodatni preizkusi iz odstavka 4.17.3 se opravijo potem, ko se reflektor/sistem ali njegovi deli namestijo v skrajno lego (namesto da se premaknejo za ± 2°) z ustreznimi napravami za nastavitev.

5. POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE

5.1

Tehnične zahteve za dolgi svetlobni pramen razreda A, B, D (GDL), BS, CS, DS ali ES (GDL) (simboli „R“, „HR“, „DR“, „XR“, „R-BS“, „WR-CS“, „WR-DS“ ali „WR-ES“)

5.1.1

Pri napravah za osvetlitev cestišča, zasnovanih za dolgi in kratki svetlobni pramen, se meritve svetilnosti dolgega svetlobnega pramena izvedejo z isto nastavitvijo žarometa kakor pri meritvah iz odstavkov 5.2 do 5.4.

Naprave za osvetlitev cestišča, zasnovane le za dolgi svetlobni pramen, se nastavijo tako, da je območje največje svetilnosti na presečišču črt H–H in V–V; takšna naprava mora izpolnjevati samo zahteve iz odstavka 5.1.3.

Če se za dolgi svetlobni pramen uporablja več svetlobnih virov, ti svetlobni viri pri določanju največje svetilnosti (IM) delujejo hkrati.

5.1.2

Ne glede na tip svetlobnega vira, ki proizvaja glavni kratki svetlobni pramen, se za vsak posamezen dolgi svetlobni pramen lahko uporabi več svetlobnih virov.

5.1.3

Zahteve za porazdelitev svetilnosti dolgih svetlobnih pramenov:

5.1.3.1

v zvezi s sliko A4-II mora porazdelitev svetilnosti dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati naslednje zahteve:

Preglednica 5

Zahteve glede svetilnosti za dolgi svetlobni pramen

		Žaromet razreda A	Žaromet razreda B	Žaromet razreda D
Preizkusna točka	Kotne koordinate v stopinjah	Zahtevana svetilnost v cd	Zahtevana svetilnost v cd	Zahtevana svetilnost v cd
		najm.	najm.	najm.
IM		27 000	40 500	43 800
H-5L	0,0; 5,0L	3 400	5 100	6 250
H-2,5L	0,0; 2,5L	13 500	20 300	25 000
H-2,5R	0,0; 2,5R	13 500	20 300	25 000
H-5R	0,0; 5,0R	3 400	5 100	6 250

5.1.3.2

v zvezi s sliko A4-III mora porazdelitev svetilnosti glavnega dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati naslednje zahteve:

Preglednica 6

Porazdelitev svetilnosti glavnega dolgega svetlobnega pramena

Št. preizkusne točke	Kotne koordinate preizkusnih točk v stopinjah (*1)	Zahtevana svetilnost [v cd]
		Razred BS		Razred CS		Razred DS, ES
		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
1	H-V	16 000	–	20 000	–	30 000	---
2	H-2,5°R in 2,5°L	9 000	–	10 000	–	20 000	---
3	H-5°R in 5°L	2 500	–	3 500	–	5 000	---
4	H-9°R in 9°L	–	–	2 000	–	3 400	---
5	H-12°R in 12°L	–	–	600	–	1 000	---
6	2°U-V	–	–	1 000	–	1 700	---
	Najmanjša svetilnost maksimuma (IM)	20 000	–	25 000	–	40 000	–
	Največja svetilnost maksimuma (IM)	–	215 000	–	215 000	–	215 000

5.1.3.3

v zvezi s sliko A4-IV mora porazdelitev svetilnosti dodatnega dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati naslednje zahteve:

Preglednica 7

Porazdelitev svetilnosti dodatnega dolgega svetlobnega pramena

Št. preizkusne točke	Kotne koordinate preizkusnih točk v stopinjah (*2)	Zahtevana svetilnost [v cd]
		Razred BS		Razred CS		Razreda DS, ES
		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
1	H-V	16 000	–	20 000	–	30 000	–
2	H-2,5°R in 2,5°L	9 000	–	10 000	–	20 000	–
3	H-5°R in 5°L	2 500	–	3 500	–	5 000	–
6	2°U-V	–	–	1 000	–	1 700	–
	Najmanjša svetilnost maksimuma (IM)	20 000	–	25 000	–	40 000	–
	Največja svetilnost maksimuma (IM)	–	215 000	–	215 000	–	215 000

5.1.3.4

presečišče (HV) črt H–H in V–V mora biti znotraj krivulje izoluks v 80 odstotkih največje svetilnosti (Imax), razen pri razredih BS, CS, DS in ES;

5.1.3.5

največja vrednost (IM) v nobenem primeru ne sme presegati 215 000 cd;

5.1.3.6

referenčna oznaka (I′M) največje svetilnosti se izračuna z razmerjem:

I′M = IM/4 300

Ta vrednost se zaokroži na vrednost 5 – 7,5 – 10 – 12,5 – 17,5 – 20 – 25 – 27,5 – 30 – 37,5 – 40 – 45– 50;

5.1.3.7

štiri sekunde po vžigu dolgega svetlobnega pramena razreda D ali ES s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, s predstikalno napravo, ki ni vgrajena v svetlobni vir, pri čemer ni deloval vsaj 30 minut, se pri točki HV doseže najmanj 37 500 cd za žaromet, ki proizvaja samo dolgi svetlobni pramen.

Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza.

5.2

Tehnične zahteve za žaromete za kratki svetlobni pramen razreda A, B in D (GDL) (simboli „C“, „HC“ in „DC“)

5.2.1

Žaromet je usmerjen v skladu z odstavkom 1.2 Priloge 5.

Če večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego ni mogoče izvesti znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 Priloge 5, da se preizkusi skladnost z zahtevano minimalno kakovostjo meje zastiranja in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena.

5.2.1.1

Ko je žaromet usmerjen tako, mora:

(i)	izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.2.2, če je vloga za homologacijo vložena le za kratki svetlobni pramen (9);

(ii)	izpolnjevati zahteve iz odstavkov 5.2.2 in 5.1, če je predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen.

5.2.1.2

Če tako usmerjen žaromet ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 5.2.2 in 5.1, se njegova nastavitev lahko spremeni v skladu z določbami iz odstavka 1.2.3 Priloge 5.

5.2.2

Kratki svetlobni pramen mora izpolnjevati zahteve glede svetilnosti na preizkusnih točkah iz preglednice 8 in slik A4-V ali A4-VI.

Žarometi za kratki svetlobni pramen s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, morajo izpolnjevati te zahteve glede svetilnosti šele več kakor deset minut po vžigu.

5.2.2.1

Štiri sekunde po vžigu kratkega svetlobnega pramena razreda D s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, s predstikalno napravo, ki ni vgrajena v svetlobni vir, pri čemer ni deloval vsaj 30 minut, se pri točki 50V doseže najmanj 6 250 cd za žaromet, ki proizvaja samo dolgi svetlobni pramen ali izmenično kratki in dolgi svetlobni pramen.

Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza.

Preglednica 8

Svetilnost kratkega svetlobnega pramena (vse svetilnosti so izražene v cd)

Žarometi za vožnjo po desni strani cestišča***, kratki svetlobni pramen						Razred A		Razred B		Razred D
		Glej obliko svetlobnega pramena v Prilogi 4				Slika A4-V		Slika A4-V		Slika A4-VI
			Lega v stopinjah
			vodoravno		navpično
Del A	Št.	Element	pri/od	do	pri	najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
	1	B50L	3,43L		0,57U		350		350		350
	2	BR	2,50R		1,00U		1 750		1 750
	3	Območje III (glej del C)					625		625		625
	4	50R	1,72R		0,86D	5 100		10 100		12 500
	5	75R	1,15R		0,57D	5 100		10 100		12 500
	6	50V	V		0,86D			5 100		7 500
	7	50L	3,43L		0,86D	3 550	13 200 (*)	6 800	13 200 (*)		18 480
	8	75L	3,43L		0,57D		10 600		10 600
	9	25L1	3,43L		1,72 D						18 800
	10	25L2	9,00L		1,72D	1 250		1 700		2 500
	11	25R1	9,00R		1,72 D	1 250		1 700		2 500
	12	25L3	15,0L		1,72D					1 250
	13	25R2	15,0R		1,72D					1 250
	14	15L	20,0L		2,86D					625
	15	15R	20,0R		2,86D					625
		Segment I A do B	5,15L	5,15R	0,86D					3 750
		C–D	2,50R		1,00U						1 750
		Segment III in nižje	9,37L	8,50R	4,29D						12 500
		Območje IV	5,15L do 5,15R – 0,86D do 1,72D			1 700		2 500
		Območje I	9,00L do 9,00R – 1,72D do 4,00D				17 600		< 2I**
		Imax R	navpično nad 1,72D desno od črte V–V								43 800
		Imax L	levo od črte V–V								31 300

Žarometi za vožnjo po desni strani cestišča(***)
Del B	Preizkusna točka	Kotne koordinate v stopinjah	Zahtevana svetilnost v cd
	B1	4,00U – 8,00L	Točke B1 + B2 + B3 najm. 190
	B2	4,00U – 0
	B3	4,00U – 8,00R
	B4	2,00U – 4,00L	Točke B4 + B5 + B6 najm. 375
	B5	2,00U – 0
	B6	2,00U – 4,00R
	B7	0 – 8,00L	najm. 65
	B8	0 – 4,00L	najm. 125

Območje III (omejeno z naslednjimi koordinatami v stopinjah)
Del C	8,00L	8,00L	8,00R	8,00R	6,00R	1,50R	V–V	4,00L
Del C	1,00U	4,00U	4,00U	2,00U	1,50U	1,50U	H–H	H–H

Opombe:

V delih A, B in C preglednice 8:

črka L pomeni, da je točka na levi strani črte V–V,

črka R pomeni, da je točka na desni strani črte V–V;

črka U pomeni, da je točka nad črto H–H;

črka D pomeni, da je točka ali segment pod črto H–H.

(*)	Pri žarometu, v katerem moduli LED proizvajajo kratki svetlobni pramen v povezavi z elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, izmerjena vrednost ne sme presegati 18 500 cd.

(**)	Dejansko izmerjena vrednost v točkah 50R/50L.

(***)

Za vožnjo po levi strani cestišča se črka R nadomesti s črko L in obratno.

5.2.3

V območjih I, III in IV ne sme biti stranskih odstopanj, ki bi ogrožala dobro vidljivost.

5.2.4

Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v obeh nastavitvah optične enote, svetlobnih virov ali modulov LED, ki proizvajajo glavni kratki svetlobni pramen, izpolnjevati zgornje zahteve, določene za ustrezno smer prometa.

5.2.5

Zahteve iz odstavka 5.2.2 se uporabljajo tudi za žaromete, ki so zasnovani, da svetijo v ovinek, in/ali ki vključujejo dodatne svetlobne vire ali module LED iz odstavka 5.2.6.2. Pri žarometu, zasnovanem tako, da sveti v ovinek, se lahko nastavitev spremeni, če se os svetlobnega pramena ne premakne navpično za več kakor 0,2°.

5.2.5.1

Če žaromet sveti v ovinek:

5.2.5.1.1

z vrtenjem kratkega svetlobnega pramena ali vodoravnim premikanjem preloma meje zastiranja se meritve izvedejo po ponovni vodoravni usmeritvi celotnega sklopa žarometa, npr. z goniometrom;

5.2.5.1.2

s premikanjem enega ali več optičnih delov žarometa brez vodoravnega premikanja preloma meje zastiranja se meritve izvedejo tako, da so ti deli v skrajni legi za delovanje;

5.2.5.1.3

z dodatnimi svetlobnimi viri ali moduli LED brez vodoravnega premikanja preloma meje zastiranja se meritve izvedejo tako, da so ti svetlobni viri ali moduli LED vklopljeni.

5.2.6

Za glavni kratki svetlobni pramen je dovoljen le en svetlobni vir z žarilno nitko ali en svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, ali eden ali več svetlobnih virov LED ali eden ali več modulov LED. Dodatni svetlobni viri ali moduli LED so dovoljeni le pod naslednjimi pogoji:

5.2.6.1

5.2.6.2

v žarometu za kratki svetlobni pramen se lahko za ustvarjanje infrardečega sevanja uporablja en dodaten svetlobni vir z žarilno nitko, homologiran v skladu s Pravilnikom ZN št. 37, eden ali več dodatnih svetlobnih virov LED, homologiranih v skladu s Pravilnikom ZN št. 128, in/ali eden ali več modulov LED. Vključijo se le hkrati z glavnim svetlobnim virom oziroma moduli LED. V primeru okvare glavnega svetlobnega vira ali enega ali več glavnih modulov LED se morajo ta dodatni svetlobni vir in/ali moduli LED samodejno izklopiti;

5.2.6.3

v primeru okvare dodatnega svetlobnega vira z žarilno nitko, enega ali več dodatnih svetlobnih virov LED ali enega ali več dodatnih modulov LED žaromet še naprej izpolnjuje zahteve za kratki svetlobni pramen.

5.3

Tehnične zahteve za prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS) (simboli „XC“, „XCE“, „XCV“, „XCW“ in „XR“)

5.3.1

Splošne določbe

5.3.1.1

Vsak sistem mora oddajati kratki svetlobni pramen razreda C v skladu z odstavkom 5.3.2.4 in enega ali več kratkih svetlobnih pramenov drugih razredov; vključuje lahko enega ali več drugih načinov znotraj vsakega razreda kratkih svetlobnih pramenov in tudi sprednje svetilne funkcije v skladu z odstavkoma 5.3.3 in/ali 3.1.3.2(l).

5.3.1.2

Sistem mora omogočati samodejne spremembe, tako da se doseže dobra osvetlitev cestišča, ki ne moti voznika ali drugih udeležencev v prometu.

5.3.1.3

Sistem je sprejemljiv, če izpolnjuje ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 5.3.2 in 5.3.3.

5.3.1.4

Fotometrične meritve se izvedejo v skladu z vložnikovim opisom:

5.3.1.4.1

v nevtralnem položaju;

5.3.1.4.2

pri signalih V, W, E ali T glede na posamezen primer;

5.3.1.4.3

po potrebi pri katerih koli drugih signalih ali njihovi kombinaciji v skladu z navedbami vložnika;

5.3.1.4.4

štiri sekunde po vžigu žarometa s svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu in pri katerem predstikalna naprava ni vgrajena vanj, pri čemer ni deloval najmanj 30 minut:

5.3.1.4.4.1

se na točki HV doseže najmanj 37 500 cd za sistem s samo dolgim svetlobnim pramenom;

5.3.1.4.4.2

se, ko se vklopi kratki svetlobni pramen razreda C, na točki 50V doseže najmanj 3 100 cd za sisteme s samo kratkim svetlobnim pramenom ali funkcijo izmeničnega kratkega in dolgega svetlobnega pramena, kakor je opisano v odstavkih 4.11.1 in 4.11.4;

5.3.1.4.4.3

v obeh primerih napajanje zadostuje za potrebno povečanje visokotokovnega električnega impulza.

5.3.2

Določbe glede kratkega svetlobnega pramena

Pred vsakim preizkusom v skladu s spodnjimi odstavki mora biti sistem v nevtralnem položaju, tako da oddaja kratki svetlobni pramen razreda C.

5.3.2.1

Na vsaki strani sistema (tj. vozila) mora kratki svetlobni pramen v nevtralnem položaju iz najmanj ene svetilne enote ustvarjati mejo zastiranja, ki je v skladu s Prilogo 5, ali

5.3.2.1.1

mora sistem ponujati druga sredstva, na primer optična sredstva ali začasne pomožne svetlobne pramene, ki omogočajo jasno in pravilno usmeritev svetlobnih pramenov.

5.3.2.1.2

Priloga 5 se ne uporablja za funkcijo za spremembo strani vožnje, kakor je opisana v odstavku 4.12.

5.3.2.2

Sistem ali njegovi deli morajo biti v skladu z zahtevami iz odstavka 1 Priloge 5 usmerjeni tako, da je lega meje zastiranja skladna z zahtevami iz preglednice 10.

Če večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego ni mogoče izvesti znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 Priloge 5, da se preizkusi skladnost z zahtevano minimalno kakovostjo „meje zastiranja“ in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena.

5.3.2.3

Ko so sistem ali njegovi deli tako usmerjeni, morajo

(a)	izpolnjevati zahteve iz ustreznih spodnjih odstavkov, če je vloga za homologacijo vložena le za kratki svetlobni pramen;

(b)	če so zasnovani za zagotavljanje dodatne osvetlitve ali svetlobno-signalnih funkcij v skladu s področjem uporabe tega pravilnika, prav tako izpolnjevati zahteve iz ustreznih spodnjih odstavkov, če se ne nastavljajo ločeno.

5.3.2.4

Kadar sistem oddaja določen način kratkega svetlobnega pramena, mora biti skladen z zahtevami iz ustreznega oddelka (C, V, E ali W) dela A preglednice 9 (fotometrične vrednosti) in preglednice 10 (Imax in lega meje zastiranja) ter odstavka 1 (zahteve glede meje zastiranja) v Prilogi 5.

5.3.2.5

Svetlobni pramen se lahko oddaja v načinu osvetlitve v ovinkih pod naslednjimi pogoji:

5.3.2.5.1

sistem je skladen z ustreznimi zahtevami iz dela B preglednice 9 (fotometrične vrednosti) in točke B preglednice 10 (zahteve glede meje zastiranja), kadar se vrednosti merijo po postopku iz odstavka 5.3.4 glede na kategorijo (1 ali 2) načina osvetlitve v ovinkih, za katerega je vložena vloga za homologacijo;

5.3.2.5.2

ko signal T ustreza polmeru najmanjšega kroga obračanja vozila v levo (ali desno), mora biti vsota vrednosti svetilnosti vseh vklopljenih svetilnih virov na desni ali levi strani sistema v točki ali točkah območja, ki sega od črte H–H do 2° pod njo ter med 10° in 45° levo (ali desno), najmanj 2 500 cd;

5.3.2.5.3

če je vloga za homologacijo vložena za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1, je uporaba sistema omejena na vozilo, zasnovano tako, da je vodoravni del naklona meje zastiranja, ki jo ustvarja sistem, v skladu z ustreznimi določbami iz odstavka 6.22.7.4.5 (i) Pravilnika ZN št. 48;

5.3.2.5.4

če je vloga za homologacijo vložena za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1, je sistem zasnovan tako, da je ob okvari stranskega gibanja ali spremembi osvetlitve mogoče samodejno ustvariti fotometrične pogoje, ki bodisi ustrezajo pogojem, opredeljenim v odstavku 5.3.2.4, bodisi ustvarjajo vrednosti, ki ne presegajo 1 300 cd v območju III b, kakor je opredeljeno v preglednici 11, in dosegajo najmanj 3 400 cd v točki segmenta Imax;

vendar to ni potrebno, če za lege, ki glede na referenčno os sistema ne sežejo čez 5° levo pri 0,3° nad črto H–H in sežejo čez 5° levo pri 0,57° nad H–H, vrednost 880 cd ni presežena v nobenem primeru.

5.3.2.6

Sistem je treba preveriti po ustreznih navodilih proizvajalca glede na načelo varnosti, opredeljeno v odstavku 3.1.3.3.1.

5.3.2.7

Sistem ali njegovi deli, zasnovani hkrati za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v obeh legah v skladu z odstavkom 4.10 izpolnjevati zahteve, določene za zadevno stran cestišča, po kateri poteka promet.

5.3.2.8

Sistem mora biti zasnovan tako, da:

5.3.2.8.1

vsak določen način kratkega svetlobnega pramena ustvarja najmanj 2 500 cd v točki 50V na vsaki strani sistema;

pri načinih kratkega svetlobnega pramena razreda V izpolnjevanje te zahteve ni potrebno;

5.3.2.8.2

pri drugih načinih:

morajo biti v primeru vhodnih signalov, ki so v skladu z odstavkom 5.3.1.4.3, izpolnjene zahteve iz odstavka 5.3.2.

Preglednica 9

Fotometrične zahteve za kratki svetlobni pramen v povezavi s sliko A4-VII

Del A

Zahteve so izražene v kandelah

Lega/stopinje

Kratki svetlobni pramen

vodoravno

navpično

Razred C

Razred V

Razred E

Razred W

Št.

Element

pri/od

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

Del A

B50L

L3,43

–

U0,57

50(4)

350

625(7)

625

R2,50

–

U1,00

50(4)

1 750

880

1 750

2 650

Segment BRR

R8,00

R20

U0,57

50(4)

3 550

–

880

–

3 550

–

5 300

Segment BLL

L8,00

L20

U0,57

50(4)

625

–

880

–

880

–

880

L7,00

–

Območje III

Kakor je navedeno v preglednici 11

–

625

–

625

–

880

–

880

S50+S50LL+S50RR(5)

–

U4,00

190(6)

–

190(6)

–

190(6)

–

S100+S100LL+S100RR(5)

–

U2,00

375(6)

–

375(6)

–

375(6)

–

50R

R1,72

–

D0,86

–

5 100

–

75R

R1,15

–

D0,57

10 100

–

15 200

–

20 300

–

50V

–

D0,86

5 100

–

5 100

–

10 100

–

10 100

–

50L

L3,43

–

D0,86

3 550

13 200 (8)

3 550

13 200 (8)

6 800

–

6 800

26 400 (8)

25LL

L16,00

–

D1,72

1 180

–

845

–

1 180

–

3 400

–

25RR

R11,00

–

D1,72

1 180

–

845

–

1 180

–

3 400

–

Segment 20 in nižje

L3,50

D2,00

–

17 600 (2)

Segment 10 in nižje

L4,50

R2,00

D4,00

–

12 300 (1)

–

12 300 (1)

–

12 300 (1)

–

7 100 (2)

Imax (3)

–

16 900

44 100

8 400

44 100

16 900

79 300 (7)

29 530

70 500 (2)

Del B (način osvetlitve v ovinkih): Uporabi se preglednica 9, vendar po zamenjavi elementov v vrsticah št. 1, 7, 13 in 18 s spodaj navedenimi elementi

Del B

B50L

L3,43

–

U0,57

50(4)

530

790

Območje III

Kakor je navedeno v preglednici 11

–

880

–

880

–

880

–

880

50L

L3,43

–

D0,86

1 700

–

3 400

–

3 400

–

3 400

–

Imax

–

10 100

44 100

5 100

44 100

10 100

79 300 (7)

20 300

70 500 (2)

Opombe:

V delih A in B preglednice 9:

(1)	Največ 15 900 cd, če je sistem zasnovan tudi za oddajanje kratkega svetlobnega pramena razreda W.

(2)	Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 12.

(3)	Zahteve glede lege v skladu z določbami iz preglednice 10 (segment lmax).

(4)	Prispevek vsake strani sistema (za segmenta BLL in BRR: vsaj ena točka), merjen v skladu z določbami Priloge 4, ne sme biti manjši od 50 cd.

(5)	Zahteve glede lege v skladu z določbami iz preglednice 13.

(6)	Par pozicijskih svetilk, vgrajenih s sistemom ali namenjenih za namestitev hkrati s sistemom, se lahko vklopi v skladu z navedbami vložnika.

(7)	Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 14.

(8)

Največja vrednost se lahko pomnoži z 1,4, če je v proizvajalčevem opisu zagotovljeno, da ta vrednost med delovanjem ne bo presežena, ker to onemogoča sistem ali, če se sistem uporablja zgolj v vozilih, ker je zagotovljena stabilizacija/omejitev napajanja sistema, kakor je navedeno v obrazcu za sporočilo.

Preglednica 10

Elementi, kotni položaj ali vrednost v stopinjah kratkega svetlobnega pramena in dodatne zahteve

Poimenovanje dela svetlobnega pramena in zahteve

Kratki svetlobni pramen razreda C

Kratki svetlobni pramen razreda V

Kratki svetlobni pramen razreda E

Kratki svetlobni pramen razreda W

Vod.

Navp.

Vod.

Navp.

Vod.

Navp.

Vod.

Navp.

Kotni položaj/vrednost v stopinjah za segment Imax

Največja svetilnost v segmentu Imax, navedenem v tej preglednici, mora biti znotraj mejnih vrednosti iz št. 18 preglednice 9.

0,5L do 3R

0,3D do 1,72D

0,5L do 3R

0,1D do 1,72D

0,5L do 3R

0,3D do 1,72D

Meja zastiranja in njeni deli morajo:

(a)	izpolnjevati zahteve iz odstavka 1 Priloge 5 in

(b)	biti nameščeni tako, da „vodoravni del“

pri V = 0,57D

ni nad 0,57D in ne pod 1,3D

ni nad 0,23D(1)

in ne pod 0,57D

ni nad 0,23D in ne pod 0,57D

Opomba k preglednici 10:

(1)	Uporabljajo se tudi zahteve v skladu z določbami iz preglednice 9.

Preglednica 11

Območji III kratkega svetlobnega pramena, koordinate kotnih točk

Kotni položaj v stopinjah	Št. kotne točke	1	2	3	4	5	6	7	8
Območje III a za kratki svetlobni pramen razreda C ali V	vodoravno	8L	8L	8R	8R	6R	1,5R	V–V	4L
Območje III a za kratki svetlobni pramen razreda C ali V	navpično	1U	4U	4U	2U	1,5U	1,5U	H–H	H–H
Območje III b za kratki svetlobni pramen razreda W ali E	vodoravno	8L	8L	8R	8R	6R	1,5R	0,5L	4L
Območje III b za kratki svetlobni pramen razreda W ali E	navpično	1U	4U	4U	2U	1,5U	1,5U	0,34U	0,34U

Preglednica 12

Dodatne določbe za kratki svetlobni pramen razreda W, izražene v cd

Opredelitev in zahteve za segmente E, F1, F2 in F3 (ni prikazano v preglednici 9 in sliki A4-VII Priloge 4).

Največ 175 cd je dovoljeno: a) na segmentu E pri U10° od L20° do R20° in b) v treh navpičnih segmentih F1, F2 in F3 pri vodoravnih legah L10°, V in R10°, vsak od U10° do U60°.

Druga (dodatna) skupina zahtev za Imax, segment 20 in segment 10:

del A ali B v preglednici 9 se uporablja, vendar po zamenjavi največjih zahtev v vrsticah št. 16, 17 in 18 s spodaj navedenimi zahtevami.

Če je po navedbah vložnika v skladu z odstavkom 3.1.3.2(e) kratki svetlobni pramen razreda W zasnovan tako, da na segmentu 20 in pod njim ne oddaja več kakor 8 800 cd ter na segmentu 10 in pod njim ne več kakor 3 550 cd, nazivna vrednost Imax tega svetlobnega pramena ne sme preseči 88 100 cd.

Preglednica 13

Zahteve za zgornji del in kotni položaj merilnih točk

Poimenovanje točke	S50LL	S50	S50RR	S100LL	S100	S100RR
Kotni položaj v stopinjah	4U/8L	4U/V–V	4U/8R	2U/4L	2U/V–V	2 U/4R

Preglednica 14

Dodatne določbe za kratki svetlobni pramen razreda E

Dela A in B v preglednici 9 ter preglednica 10 se uporabljajo, vendar po zamenjavi vrstic št. 1 in 18 v preglednici 9 ter točke B v preglednici 10, kakor je navedeno spodaj
Poimenovanje	Vrstica 1 v preglednici 9, del A ali B	Št. 18 v preglednici 9, del A ali B	Točka B v preglednici 10
Sklop podatkov	EB50L v cd	Imax v cd	usmeritev vodoravnega dela meje zastiranja v stopinjah
	najv.	najv.	ne nad
E1	530	70 500	0,34D
E2	440	61 700	0,45D
E3	350	52 900	0,57D

Preglednica 15

Zahteve v zvezi s prilagoditvijo dolgega svetlobnega pramena v skladu z odstavkom 5.3.3.7

Del A	Preizkusna točka	Lega/stopinje		Največja svetilnost (*4)
	Preizkusna točka	Vodoravno	Navpično	(cd)
	Črta 1 levo nasproti vozeče vozilo pri 50 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	4,8L do 2L	0,57 navzgor	625
	Črta 1 desno nasproti vozeče vozilo pri 50 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	2R do 4,8R	0,57 navzgor	625
	Črta 2 levo nasproti vozeče vozilo pri 100 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	2,4L do 1L	0,3 navzgor	1 750
	Črta 2 desno nasproti vozeče vozilo pri 100 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	1R do 2,4R	0,3 navzgor	1 750
	Črta 3 levo nasproti vozeče vozilo pri 200 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	1,2L do 0,5L	0,15 navzgor	5 450
	Črta 3 desno nasproti vozeče vozilo pri 200 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	0,5R do 1,2R	0,15 navzgor	5 450
	Črta 4 vozilo pred zadevnim vozilom pri 50 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	1,7L do 1,0R	0,3 navzgor	1 850
		> 1,0R do 1,7R		2 500
	Črta 4 vozilo pred zadevnim vozilom pri 50 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	1,7R do 1,0L		1 850
		> 1,0L do 1,7L		2 500
	Črta 5 vozilo pred zadevnim vozilom pri 100 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	0,9L do 0,5R	0,15 navzgor	5 300
		> 0,5R do 0,9R		7 000
	Črta 5 vozilo pred zadevnim vozilom pri 100 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	0,9R do 0,5L		5 300
		> 0,5L do 0,9L		7 000
	Črta 6 vozilo pred zadevnim vozilom pri 200 m v primeru vožnje po levi in desni strani cestišča	0,45L do 0,45R	0,1 navzgor	16 000
Del B	Preizkusna točka	Lega/stopinje (*3)		Najmanjša svetilnost (*4)
	Preizkusna točka	Vodoravno	Navpično	(v cd)
	50R	1,72R	D0,86	5 100
	50V	V	D0,86	5 100
	50L	3,43L	D0,86	2 550
	25LL	16L	D1,72	1 180
	25RR	11R	D1,72	1 180

5.3.3

Določbe glede dolgega svetlobnega pramena

Sistem je treba pred vsakim novim preizkusom namestiti v nevtralen položaj.

5.3.3.1

Svetilne enote sistema morajo biti nastavljene po navodilih proizvajalca, tako da je območje največje osvetlitve usmerjeno v presečišče (HV) črt H–H in V–V.

5.3.3.1.1

Svetilne enote, ki se ne nastavljajo ločeno ali so bile usmerjene glede na meritve, opravljene v skladu z odstavkom 5.3.2, morajo biti preizkušene v tako nastavljeni legi.

5.3.3.2

Kadar se svetilnost meri v skladu z določbami iz odstavka 5.1, morajo biti izpolnjene zahteve razreda B iz preglednice 5 in odstavka 5.1.3.4.

5.3.3.3

Osvetlitev ali del osvetlitve, ki jo oddaja sistem AFS, se lahko samodejno premakne v levo ali desno (ali spremeni, da se doseže enak učinek), če:

5.3.3.3.1

sistem izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.1.3.1 razreda B in 5.1.3.4 ter se pri tem vsaka svetilna enota izmeri po postopku, določenem v odstavku 5.3.4.

5.3.3.4

Sistem mora biti zasnovan tako, da:

5.3.3.4.1

svetilne enote na desni in levi strani na točki HV proizvajajo najmanj 16 200 cd.

5.3.3.5

Če zahteve, ki veljajo za zadevni svetlobni pramen, niso izpolnjene, se lahko svetlobni pramen ponovno usmeri za 0,5° navzgor ali navzdol in/ali za 1° v desno ali levo glede na začetno usmeritev; v tej novi legi morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve. Te določbe se ne uporabljajo za svetilne enote, opredeljene v odstavku 5.3.3.1.1.

5.3.3.6

V primeru prilagoditve funkcije dolgega svetlobnega pramena mora sistem izpolnjevati zahteve iz zgornjih odstavkov samo takrat, ko je v največjem pogoju za vklop.

5.3.3.7

Med prilagoditvijo mora funkcija dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati vse zahteve za vse primere vožnje po levi in desni strani cestišča, določene v delu A preglednice 15. Te zahteve se preverijo med homologacijskim preizkušanjem skupaj z generatorjem signala, ki ga zagotovi vložnik. Ta generator signala poustvari signale vozila in povzroči prilagoditev dolgega svetlobnega pramena ter zlasti predstavlja take nastavitve, ki omogočajo preverjanje fotometrične skladnosti.

5.3.3.7.1.

Če funkcija dolgega svetlobnega pramena izpolnjuje zahteve iz dela A preglednice 15, določene za območje od črte 1 do črte 3 za nasproti vozeča vozila in vozila pred zadevnim vozilom (simetrični svetlobni pramen), je treba zadevne informacije navesti v sporočilu iz Priloge 1.

5.3.3.7.2

Če je zahteve iz odstavka 5.3.3.7 mogoče izpolniti samo za vožnjo po levi ali desni strani cestišča, je treba zadevne informacije sporočiti v sporočilu iz Priloge 1.

5.3.4

Merilni pogoji za način osvetlitve v ovinkih

5.3.4.1

V primeru sistema ali njegovih delov, ki zagotavljajo način osvetlitve v ovinkih, se zahteve iz odstavkov 5.3.2 (kratki svetlobni pramen) in/ali 5.3.3 (dolgi svetlobni pramen) uporabljajo za vse položaje glede na polmer kroga obračanja vozila. Za preverjanje kratkega in dolgega svetlobnega pramena se uporabi naslednji postopek:

5.3.4.1.1

sistem se preizkusi v nevtralnem položaju (sredina/naravnost) in poleg tega v položajih, ki ustrezajo polmeru najmanjšega kroga obračanja vozila v desno in levo, po potrebi ob uporabi generatorja signala;

5.3.4.1.1.1

skladnost z zahtevami iz odstavkov 5.3.2.5.2 in 5.3.2.5.4 se preveri za načine osvetlitve v ovinkih kategorije 1 in 2 brez dodatne vodoravne ponovne usmeritve;

5.3.4.1.1.2

skladnost z zahtevami iz odstavkov 5.3.2.5.1 in 5.3.3 se glede na posamezen primer preveri:

(a)	pri načinu osvetlitve v ovinkih kategorije 2: brez dodatne vodoravne ponovne usmeritve;

(b)	pri načinu osvetlitve v ovinkih kategorije 1 ali dolgem svetlobnem pramenu v načinu osvetlitve v ovinkih: po vodoravni ponovni usmeritvi ustrezne enote (na primer z goniometrom) v ustrezno nasprotno smer;

5.3.4.1.2

pri preizkusu načina osvetlitve v ovinkih kategorije 1 ali 2 za polmer kroga obračanja vozila, ki ni določen v odstavku 5.3.4.1.1, je treba zagotoviti, da je porazdelitev svetlobe enotna in da ne povzroča pretiranega bleščanja. Če ni tako, je treba preveriti skladnost z zahtevami iz preglednice 9.

5.3.5

Druge določbe

5.3.5.1

Na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1, mora biti navedeno, katere svetilne enote ustvarjajo mejo zastiranja, ki je opredeljena v Prilogi 5 in ki se projicira na območje, ki sega od 6° na levi do 4° na desni in nad vodoravno črto, ki je na 0,8° navzdol.

5.3.5.2

Na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1, mora biti navedeno, kateri načini kratkega svetlobnega pramena razreda E upoštevajo „sklop podatkov“ iz preglednice 14.

5.3.6

Fotometrične zahteve za skladnost proizvodnje

5.3.6.1

Splošno

Splošne zahteve za preizkuse skladnosti proizvodnje so določene v Prilogah 2 in 3. Poleg tega se uporabijo posebni preizkusi v zvezi s fotometričnimi zahtevami za prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve (AFS), kakor je opisano v nadaljevanju.

Te zahteve se uporabljajo samo za celoten sistem in za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo ali način ali na vseh svetilnih enotah, kakor je navedeno za ustrezne zahteve.

Namesto vnovične nastavitve v skladu z opisom v odstavku 1.2.3 Priloge 2 se šteje, da je zahtevana svetilnost v stolpcu A, B ali C preglednic 17 do 32 za določeno smer opazovanja zadovoljiva, če je navedena zahteva izpolnjena v smeri, ki od smeri opazovanja odstopa za največ eno četrtino stopinje.

5.3.6.2

Fotometrične zahteve za kratki svetlobni pramen

Preglednica 16

Preglednica za odločanje

	„Več načinov“ – Pogoj (*) če za razred obstaja več kakor en način, se v načinu brez osvetlitve v ovinkih preverja samo način, ki predstavlja najzahtevnejše pogoje delovanja, v skladu z zahtevami iz ustrezne preglednice v nadaljevanju	„Načini osvetlitve v ovinkih“ – Pogoj če sistem uporablja enako funkcionalno enoto za ustvarjanje osvetlitve v ovinkih za več kakor en razred:
		Da	Ne
Razred C	preglednica 17 (*)
Način osvetlitve v ovinkih kategorije 1	→	(**) načini osvetlitve v ovinkih se preizkušajo samo za razred, ki predstavlja najzahtevnejše pogoje delovanja	preglednica 18
Način osvetlitve v ovinkih kategorije 2		način osvetlitve v ovinkih kategorije preverjanja 2 v skladu s preglednico 19
Razred V Način brez osvetlitve v ovinkih	preglednica 20 (*)
Razred V Način osvetlitve v ovinkih kategorije 1	→	glej (**)	preglednica 21
Razred V Način osvetlitve v ovinkih kategorije 2			preglednica 22
Razred W Način brez osvetlitve v ovinkih	preglednica 23 (*)
Razred W Način osvetlitve v ovinkih kategorije 1	→	glej (**)	preglednica 24
Razred W Način osvetlitve v ovinkih kategorije 2			preglednica 25
Razred E	če za razred E obstaja več načinov, se preizkus v načinu brez osvetlitve v ovinkih izvede samo za način za razred E z najvišjo mejo zastiranja v skladu s preglednicami 26 do 29	za kategorijo 1 in/ali kategorijo 2 dodatni preizkusi niso potrebni

5.3.6.3

Fotometrične zahteve za dolgi svetlobni pramen

5.3.6.3.1

Dolgi svetlobni pramen – nevtralen položaj

Če se uporablja več načinov dolgega svetlobnega pramena, se za CoP preizkusi samo način, ki ustreza nevtralnemu položaju v skladu s preglednico 30.

5.3.6.3.1.1

Dolgi svetlobni pramen – način osvetlitve v ovinkih – če se uporablja:

če sistem uporablja enake funkcionalne enote za načine osvetlitve v ovinkih za več kakor en razred, dodatni preizkus za način osvetlitve v ovinkih kategorije 1 in/ali kategorije 2 ni potreben.

Sicer se sistem preizkusi v skladu s preglednico 31.

5.3.6.3.2

Prilagodljiv dolgi svetlobni pramen – če se uporablja:

med prilagoditvijo mora funkcija dolgega svetlobnega pramena izpolnjevati vse zahteve za vse primere vožnje po levi in desni strani cestišča, določene v delu A preglednice 32;

če sistem uporablja enake funkcionalne enote za prilagoditev dolgega svetlobnega pramena, se izmerita samo črta 1 in črta 4 preglednice 32:

če kratki svetlobni pramen izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.6.2 in se stalno upravlja skupaj s prilagajanjem dolgega svetlobnega pramena, se fotometrične zahteve iz dela B preglednice 32 ne uporabljajo.

Preglednica 17

Razred C – Nevtralen položaj – Sistemske zahteve

Razred C – Način brez osvetlitve v ovinkih

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah.

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

350

520

605

2,5

1 750

2 100

2 275

Točka BRR

0,57

3 550

4 260

4 615

Točka BLL

0,57

625

880

1 005

Črta III

625

880

1 005

S50+S50LL+S50RR(3)

190(2)

1 875

95(2)

2 250

45(2)

2 440

S100+S100LL+S100RR(3)

375(2)

1 875

185(2)

2 250

90(2)

2 440

50R

1,72

0,86

44 100

52 920

57 330

75R

1,15

0,57

10 100

44 100

8 080

52 920

7 070

57 330

50V

0,86

5 100

44 100

4 080

52 920

3 570

57 330

50L

3,43

0,86

3 550

13 200 (4)

2 840

15 840 (4)

2 485

17 160 (4)

25LL

1,72

1 180

44 100

944

52 920

826

57 330

25RR

1,72

1 180

44 100

944

52 920

826

57 330

Črta 10

4,5

2,0

12 300 (1)

14 760 (1)

15 990 (1)

Opombe k preglednici 17:

(1)	Se pomnoži z 1,3, če je sistem zasnovan tudi za oddajanje kratkega svetlobnega pramena razreda W.

(2)	Par pozicijskih svetilk, vgrajenih s sistemom ali namenjenih za namestitev hkrati s sistemom, se lahko vklopi v skladu z navedbami vložnika.

(3)	Zahteve glede lege v skladu z določbami iz slike A4-VII.

(4)

Največja vrednost se lahko pomnoži z 1,4, če je v proizvajalčevem opisu zagotovljeno, da ta vrednost med uporabo ne bo presežena, ker to onemogoča sistem ali, če se sistem uporablja zgolj v vozilih, ker je zagotovljena stabilizacija/omejitev napajanja sistema, kakor je navedeno v obrazcu za sporočilo.

Preglednica 18

Razred C – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 1 – Sistemske zahteve

Razred C – Osvetlitev v ovinkih kat. 1

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

530

700

785

2,5

1 750

2 100

2 275

Točka BRR

0,57

3 550

4 260

4 615

Točka BLL

0,57

625

880

1 005

Črta III

880

1 135

1 260

50R

1,72

0,86

44 100

52 920

57 330

75R

1,15

0,57

10 100

44 100

8 080

52 920

7 070

57 330

50V

0,86

5 100

44 100

4 080

52 920

3 570

57 330

50L

3,43

0,86

1 700

13 200 (1)

2 840

15 840 (1)

2 485

17 160 (1)

Opomba k preglednici 18:

(1)

Preglednica 19

Razred C – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 2 – Sistemske zahteve

Razred C – Osvetlitev v ovinkih kat. 2		Lega/stopinje						Stolpec A		Stolpec B		Stolpec C
Zahteve so izražene v kandelah		vodoravno				navpično		0 % CoP		20 % CoP		30 % CoP
Št.	Element	pri/	od	do		pri		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
1	B50L	L	3,43			U	0,57		530		700		785
3	BR	R	2,5			U	1		1 750		2 100		2 275
4	Črta BRR	R	8	R	20	U	0,57		3 550		4 260		4 615
5	Črta BLL	L	8	L	20	U	0,57		625		880		1 005
7	Črta III	L	4	V	V	H			880		1 135		1 260

Preglednica 20

Razred V – Način brez osvetlitve v ovinkih – Sistemske zahteve

Razred V – Način brez osvetlitve v ovinkih

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

350

520

605

2,5

880

1 135

1 260

Točka BRR

0,57

880

1 135

1 260

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III

625

880

1 005

50R

1,72

0,86

5 100

44 100

4 080

52 920

3 570

57 330

50L

3,43

0,86

3 550

13 200 (1)

2 840

15 840 (1)

2 485

17 160 (1)

Opomba k preglednici 20:

(1)

Preglednica 21

Razred V – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 1 – Sistemske zahteve

Razred V – Osvetlitev v ovinkih kat. 1

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

530

700

785

2,5

880

1 135

1 260

Točka BRR

0,57

880

1 135

1 260

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III

880

1 135

1 260

50R

1,72

0,86

5 100

44 100

4 080

52 920

3 570

57 330

50L

3,43

0,86

1 700

13 200 (1)

2 840

15 840 (1)

2 485

17 160 (1)

Opomba k preglednici 21:

(1)

Preglednica 22

Razred V – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 2 – Sistemske zahteve

Razred V – Osvetlitev v ovinkih kat. 2		Lega/stopinje						Stolpec A		Stolpec B		Stolpec C
Zahteve so izražene v kandelah		vodoravno				navpično		0 % CoP		20 % CoP		30 % CoP
Št.	Element	pri/	od	do		pri		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
1	B50L	L	3,43			U	0,57		530		700		785
3	BR	R	2,5			U	1		880		1 135		1 260
4	Črta BRR	R	8	R	20	U	0,57		880		1 135		1 260
5	Črta BLL	L	8	L	20	U	0,57		880		1 135		1 260
7	Črta III	L	4	V	V	H			880		1 135		1 260

Preglednica 23

Razred W – Način brez osvetlitve v ovinkih – Sistemske zahteve

Razred W – Način brez osvetlitve v ovinkih

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

625

880

1 005

2,5

2 650

3 180

3 445

Točka BRR

0,57

5 300

6 360

6 890

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III b

0,5

0,34

880

1 135

1 260

75R

1,15

0,57

20 300

70 500 (1)

16 240

84 600 (1)

14 210

91 650 (1)

50L

3,43

0,86

6 800

26 400 (2)

5 440

31 680 (2)

4 760

34 320 (2)

25LL

1,72

3 400

70 500 (1)

2 720

84 600 (1)

2 380

91 650 (1)

25RR

1,72

3 400

70 500 (1)

2 720

84 600 (1)

2 380

91 650 (1)

Segment 20

3,5

17 600 (1)

21 120 (1)

22 880 (1)

Segment 10

4,5

2,0

12 300 (1)

14 760 (1)

15 990 (1)

Črta E

175

260

300

Opombe k preglednici 23:

(1)

Če je ob uporabi navedb vložnika v skladu z odstavkom 3.1.3.2 (e) tega pravilnika kratki svetlobni pramen razreda W zasnovan tako, da na segmentu 20 in pod njim ne oddaja več kakor 8 800 cd (10 560 cd ustreza 20 % CoP, 11 440 cd ustreza 30 % CoP) ter na segmentu 10 in pod njim ne več kakor 3 550 cd (4 260 cd ustreza 20 % CoP in 4 615 cd ustreza 30 % CoP), nazivna vrednost Imax tega svetlobnega pramena ne sme preseči 88 100 cd (105 720 ustreza 20 % CoP, 114 530 cd ustreza 30 % CoP).

(2)

Preglednica 24

Razred W – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 1 – Sistemske zahteve

Razred W – Osvetlitev v ovinkih kat. 1

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

790

960

1 045

2,5

2 650

3 180

3 445

Točka BRR

0,57

5 300

6 360

6 890

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III b

0,5

0,34

880

1 135

1 260

75R

1,15

0,57

20 300

70 500 (1)

16 240

84 600 (1)

14 210

91 650 (1)

50L

3,43

0,86

3 400

13 200 (2)

2 720

15 840 (2)

2 380

17 160 (2)

Opombe k preglednici 24:

(1)

Če je ob uporabi navedb vložnika v skladu z odstavkom 3.1.3.2(e) tega pravilnika kratki svetlobni pramen razreda W zasnovan tako, da na segmentu 20 in pod njim ne oddaja več kakor 8 800 cd (10 560 cd ustreza 20 % CoP, 11 440 cd ustreza 30 % CoP) ter na segmentu 10 in pod njim ne več kakor 3 550 cd (4 260 cd ustreza 20 % CoP in 4 615 cd ustreza 30 % CoP), nazivna vrednost Imax tega svetlobnega pramena ne sme preseči 88 100 cd (105 720 ustreza 20 % CoP, 114 530 cd ustreza 30 % CoP).

(2)

Preglednica 25

Razred W – Osvetlitev v ovinkih – Kategorija 2 – Sistemske zahteve

Razred W – Osvetlitev v ovinkih kat. 2		Lega/stopinje						Stolpec A		Stolpec B		Stolpec C
Zahteve so izražene v kandelah		vodoravno				navpično		0 % CoP		20 % CoP		30 % CoP
Št.	Element	pri/	od	do		pri		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
1	B50L	L	3,43			U	0,57		790		960		1 045
3	BR	R	2,5			U	1		2 650		3 180		3 445
4	Črta BRR	R	8	R	20	U	0,57		5 300		6 360		6 890
5	Črta BLL	L	8	L	20	U	0,57		880		1 135		1 260
7	Črta III b	L	4	L	0,5	U	0,34		880		1 135		1 260

Preglednica 26

Razred E – Način brez osvetlitve v ovinkih

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

625

880

1 005

2,5

1 750

2 100

2 275

Točka BRR

0,57

3 550

2 100

2 275

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III b

0,5

0,34

880

1 135

1 260

75R

1,15

0,57

15 200

79 300

12 160

95 160

10 640

103 090

50V

0,86

10 100

79 300

8 080

95 160

7 070

103 090

50L

3,43

0,86

6 800

79 300 (1)

5 440

95 160 (1)

4 760

103 090 (1)

Opomba k preglednici 26:

(1)

Preglednica 27

Razred E1 – Način brez osvetlitve v ovinkih – Stanje

Razred E1 – Način brez osvetlitve v ovinkih

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

530

700

785

2,5

1 750

2 100

2 275

Točka BRR

0,57

3 550

2 100

2 275

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III b

0,5

0,34

880

1 135

1 260

75R

1,15

0,57

15 200

70 500

12 160

84 600

10 640

91 650

50V

0,86

10 100

70 500

8 080

84 600

7 070

91 650

50L

3,43

0,86

6 800

70 500 (1)

5 440

84 600 (1)

4 760

91 650 (1)

Opomba k preglednici 27:

(1)

Preglednica 28

Razred E2 – Način brez osvetlitve v ovinkih

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

440

610

695

2,5

1 750

2 100

2 275

Točka BRR

0,57

3 550

2 100

2 275

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III b

0,5

0,34

880

1 135

1 260

75R

1,15

0,57

15 200

61 700

12 160

74 040

10 640

80 210

50V

0,86

10 100

61 700

8 080

74 040

7 070

80 210

50L

3,43

0,86

6 800

61 700 (1)

5 440

74 040 (1)

4 760

80 210 (1)

Opomba k preglednici 28:

(1)

Preglednica 29

Razred E3 – Način brez osvetlitve v ovinkih

Lega/stopinje

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

Zahteve so izražene v kandelah

vodoravno

navpično

0 % CoP

20 % CoP

30 % CoP

Št.

Element

pri/

pri

najm.

najv.

najm.

najv.

najm.

najv.

B50L

3,43

0,57

350

520

605

2,5

1 750

2 100

2 275

Točka BRR

0,57

3 550

2 100

2 275

Točka BLL

0,57

880

1 135

1 260

Črta III b

0,5

0,34

880

1 135

1 260

75R

1,15

0,57

15 200

52 900

12 160

63 480

10 640

68 770

50V

0,86

10 100

52 900

8 080

63 480

7 070

68 770

50L

3,43

0,86

6 800

52 900 (1)

5 440

63 480 (1)

4 760

68 770 (1)

Opomba k preglednici 29:

(1)

Preglednica 30

Razred R – Vožnja – Nevtralen položaj – Sistemske zahteve

		Stolpec A		Stolpec B		Stolpec C
Preizkusna točka dolgega svetlobnega pramena za osvetlitev naravnost	Kotne koordinate (stopinje)	Zahtevana svetilnost (cd) 0 % CoP		Zahtevana svetilnost (cd) 20 % CoP		Zahtevana svetilnost (cd) 30 % CoP
		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
HV	H,V	32 400	215 000	26 000	258 000	23 000	279 500
H-5L	0,0, 5,0L	5 100	215 000	4 080	258 000	3 570	279 500
H-2,5L	0,0, 2,5L	20 300	215 000	16 240	258 000	14 210	279 500
H-2,5R	0,0, 2,5R	20 300	215 000	16 240	258 000	14 210	279 500
H-5R	0,0, 5,0R	5 100	215 000	4 080	258 000	3 570	279 500

Preglednica 31

Razred R – Dolgi svetlobni pramen za osvetlitev v ovinkih – Sistemske zahteve

		Stolpec A		Stolpec B		Stolpec C
Preizkusna točka dolgega svetlobnega pramena za osvetlitev v ovinkih	Kotne koordinate (stopinje)	Zahtevana svetilnost (cd) 0 % CoP		Zahtevana svetilnost (cd) 20 % CoP		Zahtevana svetilnost (cd) 30 % CoP
		najm.	najv.	najm.	najv.	najm.	najv.
HV	H,V	32 400	215 000	26 000	258 000	23 000	279 500
H-5L	0,0, 5,0L	5 100	215 000	4 080	258 000	3 570	279 500
H-2,5L	0,0, 2,5L	20 300	215 000	16 240	258 000	14 210	279 500
H-2,5R	0,0, 2,5R	20 300	215 000	16 240	258 000	14 210	279 500
H-5R	0,0, 5,0R	5 100	215 000	4 080	258 000	3 570	279 500

Preglednica 32

Razred R – Prilagodljiv dolgi svetlobni pramen – vrednosti CoP

Del A	Preizkusna točka	Lega/stopinje		Stolpec A Najv. svetilnost(**) 0 % CoP	Stolpec B Najv. svetilnost** 20 % CoP	Stolpec C Najv. svetilnost(**) 30 % CoP
	Preizkusna točka	Vodoravno	Navpično	(cd)	(cd)	(cd)
	Črta 1 levo nasproti vozeče vozilo pri 50 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	4,8L do 2L	0,57 navzgor	625	880	1 003
	Črta 1 desno nasproti vozeče vozilo pri 50 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	2R do 4,8R	0,57 navzgor	625	880	1 003
	Črta 2 levo nasproti vozeče vozilo pri 100 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	2,4L do 1L	0,3 navzgor	1 750	2 100	2 275
	Črta 2 desno nasproti vozeče vozilo pri 100 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	1R do 2,4R	0,3 navzgor	1 750	2 100	2 275
	Črta 3 levo nasproti vozeče vozilo pri 200 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	1,2L do 0,5L	0,15 navzgor	5 450	6 540	7 085
	Črta 3 desno nasproti vozeče vozilo pri 200 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	0,5R do 1,2R	0,15 navzgor	5 450	6 540	7 085
	Črta 4 vozilo pred zadevnim vozilom pri 50 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	1,7L do 1,0R	0,3 navzgor	1 850	2 220	2 405
		> 1,0R do 1,7R		2 500	3 000	3 250
	Črta 4 vozilo pred zadevnim vozilom pri 50 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	1,7R do 1,0L		1 850	2 220	2 405
		> 1,0L do 1,7L		2 500	3 000	3 250
	Črta 5 vozilo pred zadevnim vozilom pri 100 m v primeru vožnje po desni strani cestišča	0,9L do 0,5R	0,15 navzgor	5 300	6 360	6 890
		> 0,5R do 0,9R		7 000	8 400	9 100
	Črta 5 vozilo pred zadevnim vozilom pri 100 m v primeru vožnje po levi strani cestišča	0,9R do 0,5L		5 300	6 360	6 890
		> 0,5L do 0,9L		7 000	8 400	9 100
	Črta 6 vozilo pred zadevnim vozilom pri 200 m v primeru vožnje po levi in desni strani cestišča	0,45L do 0,45R	0,1 navzgor	16 000	19 200	20 800

Del B

Preizkusna točka

Lega/stopinje(*)

Stolpec A

Najm. svetilnost**

0 % CoP

Stolpec B

Najm. svetilnost(**)

20 % CoP

Stolpec C

Najm. svetilnost(**)

30 % CoP

Vodoravno

Navpično

(cd)

50R

1,72R

0,86D

5 100

4 080

3 570

50V

0,86D

5 100

4 080

3 570

50L

3,43L

0,86D

2 550

2 040

1 785

25LL

16L

1,72D

1 180

944

826

25RR

11R

1,72D

1 180

944

826

Opombe k preglednici 32

(*)	Kotni položaji so navedeni za vožnjo po desni strani cestišča.

(**)

Fotometrične zahteve za vsako posamezno merilno točko (kotni položaj) te svetilne funkcije se uporabijo za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo.

Vsaka črta, opredeljena v delu A preglednice 32, v povezavi s preizkusnimi točkami iz dela B preglednice 32 se izmeri posamično v skladu s signalom, ki ga odda generator signala.

Če kratki svetlobni pramen izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.6.2 in se stalno upravlja skupaj s prilagajanjem dolgega svetlobnega pramena, se fotometrične zahteve iz dela B preglednice 32 ne uporabljajo.

5.4

Tehnične zahteve za žaromete za kratki svetlobni pramen razredov AS, BS, CS, DS in ES (simboli „C-AS“, „C-BS“, „WC-CS“, „WC-DS“ in „WC-ES“)

5.4.1

Postopek usmeritve

5.4.1.1

Za pravilno usmeritev mora kratki svetlobni pramen imeti dovolj ostro mejo zastiranja, da je mogoče z njeno pomočjo doseči zadovoljivo vizualno nastavitev, kakor je navedeno v odstavku 1 Priloge 6. Usmeritev se izvede z uporabo ravnega navpičnega zaslona, ki je postavljen 10 m ali 25 m pred žarometom in pod pravim kotom glede na črto H–V. Zaslon mora biti dovolj širok, da omogoča pregled in nastavitev meje zastiranja kratkega svetlobnega pramena vsaj v razponu 3° na obeh straneh črte V–V. Meja zastiranja mora biti bolj ali manj vodoravna in čim bolj ravna najmanj na območju od 3° L do 3° R.

5.4.1.2

Žaromet je usmerjen v skladu z odstavkom 3 Priloge 6.

Če ni mogoče izvesti večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego znotraj dovoljenih odstopanj, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavkov 4 in 5 Priloge 6, da se preizkusi skladnost z zahtevano najmanjšo kakovostjo meje zastiranja in izvede navpična nastavitev svetlobnega pramena.

5.4.2

Če je žaromet usmerjen tako in če je vloga za homologacijo vložena samo za kratki svetlobni pramen (10), mora žaromet izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.4.4; če je predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 5.4.4 in 5.1.

5.4.3

Če tako usmerjen žaromet ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 5.4.4 in 5.1, se njegova nastavitev lahko spremeni, razen pri žarometih, ki nimajo mehanizma za nastavitev vodoravne usmeritve, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena v desno ali levo ne premakne za več kakor 0,5°, navzgor ali navzdol pa ne za več kakor 0,25°. Za lažjo nastavitev na podlagi meje zastiranja se žaromet lahko delno prekrije, da se poveča ostrina meje zastiranja. Meja zastiranja ne sme segati prek črte H–H.

5.4.4

Kratki svetlobni pramen mora izpolnjevati zahteve iz ustrezne spodnje preglednice in ustreznih slik v Prilogi 4.

Opombe:

Pri žarometih razreda ES je napetost na priključnih sponkah predstikalnih naprav 13,2 V ± 0,1 V za 12-voltne sisteme ali določena drugače (glej Prilogo 12).

„D“ pomeni pod črto H–H.

„U“ pomeni nad črto H–H.

„R“ pomeni desno od črte V–V.

„L“ pomeni levo od črte V–V.

5.4.4.1

Žarometi razreda AS (slika A4-VIII v Prilogi 4):

Preglednica 33

Kratki svetlobni pramen razreda AS

Preizkusna točka/črta/območje

Kotne koordinate – stopinje(*)

Zahtevana svetilnost v cd

katera koli točka v območju 1

0 do 15U

5L do 5R

≤320 cd

katera koli točka na črti 25L do 25R

1,72D

5L do 5R

≥1 100 cd

katera koli točka na črti 12,5L do 12,5R

3,43D

5L do 5R

≥ 550 cd

Opomba k preglednici 33

(*)	Dovoljeno odstopanje je 0,25° na vsaki preizkusni točki za fotometrijo, če ni drugače navedeno.

5.4.4.2

Žarometi razreda BS (slika A4-IX v Prilogi 4):

Preglednica 34

Kratki svetlobni pramen razreda BS

Preizkusna točka/

črta/območje

Kotne koordinate – stopinje(*)

Zahtevana svetilnost v cd

katera koli točka v območju 1

0 do 15U

5L do 5R

≤ 700 cd

katera koli točka na črti 50L do 50R, razen 50V

0,86D

2,5L do 2,5R

≥1 100 cd

točka 50V

0,86D

≥ 2 200 cd

katera koli točka na črti 25L do 25R

1,72D

5L do 5R

≥ 2 200 cd

katera koli točka v območju 2

0,86D do 1,72D

5L do 5R

≥ 1 100 cd

Opomba k preglednici 34

(*)	Dovoljeno odstopanje je 0,25° na vsaki preizkusni točki za fotometrijo, če ni drugače navedeno.

5.4.4.3

Žarometi razreda CS, DS ali ES (slika A4-X v Prilogi 4):

Preglednica 35

Kratki svetlobni pramen razreda CS, DS ali ES

Preizkusna točka/črta/območje

Kotne koordinate preizkusnih točk v stopinjah(*)

Zahtevana svetilnost v cd

Najmanjša

Največja

Razred CS

Razred DS

Razred ES

Razredi CS, DS, ES

0,86D

3,5R

2 000

2 500

13 750

0,86D

2 450

4 900

–

0,86D

3,5L

2 000

2 500

13 750

0,50U

1,50L in 1,50R

–

900

2,00D

15L in 15R

550

1 100

–

4,00D

20L in 20R

150

300

600

–

1 700

črta 1

2,00D

9L do 9R

1 350

1 900

8(**)

4,00U

8,0L

(**)

700

9(**)

4,00U

700

10(**)

4,00U

8,0R

700

11(**)

2,00U

4,0L

(**)

900

12(**)

2,00U

900

13(**)

2,00U

4,0R

900

14(**)

8,0L in 8,0R

50 cd(**)

–

15(**)

4,0L in 4,0R

100 cd(**)

900

Območje 1

1°U/8°L-4°U/8°L-4°U/8°R-1°U/8°R-0/4°R-0/1°R-0,6°U/0-0/1°L-0/4°L-1°U/8°L

900

Območje 2

> 4U do < 15U

8L do 8R

700

Opombe k preglednici 35

(*)	Dovoljeno odstopanje je 0,25° na vsaki preizkusni točki za fotometrijo, če ni drugače navedeno.

(**)	Na zahtevo vložnika mora biti sprednja pozicijska svetilka, homologirana v skladu s Pravilnikom ZN št. 50, Pravilnikom ZN št. 7 ali Pravilnikom ZN št. 148, če je združena, kombinirana ali integrirana, pri merjenju teh točk vklopljena.

5.4.4.3.1

Štiri sekunde po vžigu kratkega svetlobnega pramena razreda ES, ki ni deloval 30 minut ali več, morajo žarometi s funkcijo kratkega in dolgega svetlobnega pramena ali žarometi, ki imajo samo funkcijo kratkega svetlobnega pramena, doseči vsaj 3 750 cd na točki 2 (0,86 D-V).

Napajanje mora omogočati zadostno povečanje visokotokovnega električnega impulza.

5.4.4.4

Svetloba mora biti čim bolj enakomerno porazdeljena znotraj območij 1 in 2 za žaromete razreda CS, DS ali ES.

5.4.4.5

Za kratki svetlobni pramen so dovoljene naslednje možnosti: eden ali dva svetlobna vira z žarilno nitko (razredi AS, BS, CS, DS) ali en svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu (razred ES), ali eden ali več svetlobnih virov LED ali modulov LED (razredi AS, BS, CS, DS, ES).

5.4.5

Za vozila kategorij L in T je dovoljena uporaba dodatnih svetlobnih virov in/ali dodatnih svetilnih enot, ki svetijo v ovinek, pod pogojem, da so izpolnjene naslednje zahteve:

5.4.5.1

kadar so glavni kratki svetlobni prameni in ustrezni dodatni svetlobni viri, ki svetijo v ovinek, vklopljeni hkrati, mora biti izpolnjena naslednja zahteva glede osvetlitve:

(a)	pri nagibu v levo (ko je motorno kolo zasukano v levo okoli svoje vzdolžne osi) vrednosti svetilnosti ne smejo presegati 900 cd v območju, ki sega od H–H do 15 stopinj nad H–H in od V–V do 10 stopinj levo;

(b)	pri nagibu v desno (ko je motorno kolo zasukano v desno okoli svoje vzdolžne osi) vrednosti svetilnosti ne smejo presegati 900 cd v območju, ki sega od H–H do 15 stopinj nad H–H in od V–V do 10 stopinj desno;

5.4.5.2

ta preizkus se izvede z najmanjšim kotom nagiba, ki ga navede vložnik, pri čemer je stanje simulirano s preizkusno vpenjalno napravo itd.;

5.4.5.3

pri tej meritvi se lahko na zahtevo vložnika glavni kratki svetlobni pramen in dodatni svetlobni viri, ki svetijo v ovinek, merijo posamezno, skladnost z navedenimi vrednostmi svetilnosti pa se določi na podlagi vsote pridobljenih fotometričnih vrednosti.

5.5

Tehnične zahteve za žaromete za meglo razreda F3 (simbol „F3“)

5.5.1

Fotometrična nastavitev in merilni pogoji

5.5.1.1

Žaromet za meglo je usmerjen v skladu z odstavkom 3 Priloge 6.

5.5.1.2

Žaromet za meglo mora izpolnjevati zahteve iz preglednice 36 in slike A4-XI v Prilogi 4.

5.5.2

Fotometrične zahteve

Ko je žaromet za meglo tako usmerjen, mora izpolnjevati fotometrične zahteve iz preglednice 36 (glej tudi sliko A4-XI Priloge 4):

Preglednica 36

Fotometrične zahteve za homologacijo žarometov za meglo

Označene črte ali območja

Navpična lega(*) nad H + in pod H –

Vodoravna lega(*) levo od V: –desno od V: +

Svetilnost (v cd)

Obsega naj

točki 1, 2(**)

+60°

±45°

največ 85

vse točke

točki 3, 4(**)

+40°

±30°

točki 5, 6(**)

+30°

±60°

točki 7, 10(**)

+20°

±40°

točki 8, 9(**)

+20°

±15°

črta 1(**)

+8°

od –26° do +26°

največ 130

celo črto

črta 2(**)

od –26° do +26°

največ 150

celo črto

črta 3

od –26° do +26°

največ 245

celo črto

črta 4

+1°

od –26° do +26°

največ 360

celo črto

črta 5

od –10° do +10°

največ 485

celo črto

črta 6(***)

–2,5°

od –10° do +10°

najmanj 2 700

celo črto

črta 7(***)

–6,0°

od –10° do +10°

< 50 odstotkov največje vrednosti na črti 6

celo črto

črti 8L in R(***)

od –1,5° do –3,5°

–22° in +22°

najmanj 1 100

eno ali več točk

črti 9 L in R(***)

od –1,5° do –4,5°

–35° in +35°

najmanj 450

eno ali več točk

območje D(***)

od –1,5° do –3,5°

od –10° do +10°

največ 12 000

celo območje

Opombe k preglednici 36

(*)	Koordinate so podane v stopinjah za kotno mrežo z navpično polarno osjo.

(**)	Glej odstavek 5.5.2.4.

(***)

Glej odstavek 5.5.2.2.

5.5.2.1

Svetilnost se izmeri v beli ali barvni svetlobi, odvisno od tega, katero barvo določi vložnik za običajno uporabo žarometa za meglo. Spremembe homogenosti, ki škodljivo vplivajo na vidljivost v območju nad črto 5 od 10° levo do 10° desno, niso dovoljene.

5.5.2.2

Na zahtevo vložnika se lahko žarometa za meglo, ki v skladu z odstavkom 3.3.2.4.3 sestavljata ujemajoči se par, preizkusita ločeno. V tem primeru predpisane zahteve za črte 6, 7, 8, 9 in območje D v preglednici 36 veljajo za polovico vsote odčitkov desnega in levega žarometa za meglo. Pri tem mora vsak od žarometov za meglo dosegati vsaj 50 odstotkov najmanjše vrednosti, zahtevane za črto 6. Poleg tega morata oba žarometa za meglo, ki sestavljata ujemajoči se par, izpolnjevati zahteve za črti 6 in 7 od 5° navznoter do 10° navzven.

5.5.2.3

V polju med črtama 1 in 5 na sliki A4-IX Priloge 4 mora biti oblika svetlobnega pramena bolj ali manj enotna. Prekinitve svetilnosti, ki škodljivo vplivajo na sprejemljivo vidljivost med črtami 6, 7, 8 in 9, niso dovoljene.

5.5.2.4

Pri porazdelitvi svetlobe, določeni v preglednici 36, so dovoljene posamezne ozke lise ali črte v območju z merilnimi točkami 1 do 10 in črto 1 ali v območju s črtama 1 in 2 z največ 175 cd, če ne segajo prek kota stožca, odprtega 2°, ali prek širine 1°. Če je prisotnih več lis ali črt, morajo biti ločene s kotom najmanj 10°.

5.5.2.5

Če navedene zahteve glede svetilnosti niso izpolnjene, je dovoljena ponovna usmeritev meje zastiranja v območju ±0,5° navpično in/ali ±2° vodoravno. Po ponovni usmeritvi morajo biti izpolnjene vse fotometrične zahteve.

5.5.3

Druge fotometrične zahteve

5.5.3.1

Pri žarometih za meglo, opremljenih s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, in pri katerih predstikalna naprava ni vgrajena v svetlobni vir, mora svetilnost v merilni točki 0° vodoravno in 2°D navpično štiri sekunde po vklopu žarometa za meglo, ki se ni uporabljal 30 minut ali več, presegati 1 080 cd.

5.5.3.2

Za prilagoditev gosti megli ali podobnim pogojem zmanjšane vidljivost je dovoljeno samodejno spreminjanje svetilnosti, če:

(a)	je v funkcijski sistem žarometa za meglo integrirana aktivna elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira;

(b)	se vse svetilnosti spreminjajo sorazmerno.

Sistem po preverjanju skladnosti v skladu z določbami iz odstavka 4.6.6 velja za sprejemljivega, če vrednosti svetilnosti ostanejo med 60 in 100 odstotki vrednosti iz preglednice 36.

5.5.3.2.1

Potrebna je navedba v obrazcu za sporočilo (Priloga 1, točka 9).

5.5.3.2.2

Tehnična služba, ki je odgovorna za homologacijske preizkuse, preveri, ali sistem omogoča samodejne spremembe za zagotavljanje dobre osvetlitve cestišča in pri tem ne moti voznika ali drugih udeležencev v prometu.

5.5.3.2.3

Fotometrične meritve se izvedejo v skladu z vložnikovim opisom.

5.5.4

Zahteve glede dovoljenega odstopanja za postopek preverjanja skladnosti proizvodnje:

5.5.4.1

pri preizkušanju fotometričnih lastnosti katerega koli naključno izbranega žarometa za meglo, kakor je opisano v odstavku 5.5, ne sme nobena izmerjena vrednost za svetilnost odstopati za več kakor 20 odstotkov;

5.5.4.2

največja odstopanja za izmerjene vrednosti v preglednici 36 so lahko:

Preglednica 37

Skladnost proizvodnje, fotometrične zahteve za žaromete za meglo

Označene črte ali območja

Navpična lega(*) nad H + in pod H –

Vodoravna lega(*) levo od V: –desno od V: +

Svetilnost v kandelah

Obsega naj

Enakovredno 20 odstotkom

Enakovredno 30 odstotkom

Točki 1, 2(**)

+60°

±45°

največ 115

največ 130

vse točke

točki 3, 4(**)

+40°

±30°

točki 5, 6(**)

+30°

±60°

točki 7, 10(**)

+20°

±40°

točki 8, 9(**)

+20°

±15°

črta 1(**)

+8°

od –26° do +26°

največ 160

največ 170

celo črto

črta 2(**)

+4°

od –26° do +26°

največ 180

največ 195

celo črto

črta 3

+2°

od –26° do +26°

največ 295

največ 320

celo črto

črta 4

+1°

od –26° do +26°

največ 435

največ 470

celo črto

črta 5

0°

od –10° do +10°

največ 585

največ 630

celo črto

črta 6(***)

–2,5°

od 5° navznoter

do 10° navzven

najmanj 2 160

najmanj 1 890

celo črto

črta 8

L in R(***)

od –1,5° do –3,5°

–22° in +22°

najmanj 880

najmanj 770

eno ali več točk

črta 9

L in R(***)

od –1,5° do –4,5°

–35° in +35°

najmanj 360

najmanj 315

eno ali več točk

območje D

od –1,5° do –3,5°

od –10° do +10°

največ 14 400

največ 15 600

celo območje

Opomba k preglednici 37:

(*)	Koordinate so podane v stopinjah za kotno mrežo z navpično polarno osjo.

(**)	Glej odstavek 5.5.2.4.

(***)

Glej odstavek 5.5.2.2.

5.6.

Tehnične zahteve za svetilke za zavijanje (simbol K)

5.6.1

Svetilnost

5.6.1.1

Za napravo na levi strani mora biti najmanjša svetilnost na določenih merilnih točkah naslednja:

(a)	2,5D – 30L: 240 cd

(b)	2,5D – 45L: 400 cd

(c)	2,5D – 60L: 240 cd

Enake vrednosti se uporabljajo simetrično za napravo na desni strani. (Prikazano na sliki A4-XII Priloge 4.)

5.6.1.2

Svetilnost v vseh smereh ne sme presegati:

(a)	300 cd nad črtami 1,0U, L in R;

(b)	600 cd med vodoravno ravnino in črtami 1,0U, L in R ter

(c)	14 000 cd pod črtami 0,57D, L in R.

5.6.1.3

Če ima ena svetilka več svetlobnih virov, se največja svetilnost ne sme preseči, ko so vsi svetlobni viri vklopljeni.

5.6.1.4

Okvara posamične svetilke z več svetlobnimi viri:

5.6.1.4.1

skupina svetlobnih virov v eni svetilki z več svetlobnimi viri, povezana tako, da okvara enega povzroči nedelovanje preostalih virov, se obravnava kot en svetlobni vir;

5.6.1.4.2

v primeru okvare katerega koli svetlobnega vira v posamični svetilki z več svetlobnimi viri velja vsaj ena od naslednjih določb:

(a)	svetilnost je skladna z najmanjšo zahtevano svetilnostjo iz preglednice za standardno porazdelitev svetlobe v prostoru, kakor je prikazano na sliki L Priloge 4, ali

(b)

sproži se signal za aktiviranje opozorilne naprave, ki prikazuje okvaro, kakor je navedeno v odstavku 6.20.8 Pravilnika ZN št. 48, če je svetilnost pri 2,5D 45L za levo svetilko (za svetilko na desni strani je treba kot L nadomestiti s kotom R) vsaj 50 odstotkov najmanjše zahtevane svetilnosti. V tem primeru je v obrazcu za sporočilo navedeno, da se svetilka uporablja samo v vozilih, ki so opremljeni z opozorilno napravo, ki prikazuje okvaro.

5.6.2

Merilne metode

5.6.2.1

Pri opravljanju fotometričnih meritev se neželena razpršitev svetlobe prepreči z ustreznim zakrivanjem.

5.6.2.2

Če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:

5.6.2.2.1

merilna razdalja je takšna, da velja zakon obratnega sorazmerja s kvadratom razdalje;

5.6.2.2.2

merilna oprema je takšna, da je kot, pod katerim je viden sprejemnik gledano iz referenčnega centra svetlobe, med 10′ in 1°;

5.6.2.2.3

svetilnost žarometa za določeno smer opazovanja je zadovoljiva, če je zahtevana svetilnost dosežena v smeri, ki od smeri opazovanja ne odstopa za več kakor četrtino stopinje.

5.6.2.3

Merilne točke v stopinjah glede na referenčno os so prikazane na sliki A4-XII Priloge 4.

V preglednici navedene vrednosti označujejo najmanjše zahtevane vrednosti svetilnosti v cd za različne smeri meritev.

5.6.2.4

Vodoravni in navpični koti za polje geometrijske vidljivosti so prikazani na sliki A4-XIII Priloge 4. Smeri H = 0° in V = 0° ustrezata referenčni osi. Na vozilu sta vodoravni, vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in usmerjeni v zahtevano smer vidljivosti. Potekata skozi referenčno središče.

5.6.3

Fotometrične meritve svetilk z več svetlobnimi viri Fotometrične lastnosti se preverijo:

5.6.3.1

pri nezamenljivih svetlobnih virih, ko so svetlobni viri v svetilki, v skladu z odstavkom 4.6;

5.6.3.2

pri zamenljivih svetlobnih virih dodatno poleg odstavka 4.6.

Izmerjene vrednosti svetilnosti se popravijo:

(a)	korekcijski faktor za svetlobne vire z žarilno nitko je razmerje med referenčnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (13,2 V ali 13,5 V);

(b)	korekcijski faktor za svetlobne vire LED je razmerje med ciljnim svetlobnim tokom in srednjo vrednostjo svetlobnega toka pri uporabljeni napetosti (6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V).

Dejanski svetlobni tokovi vsakega uporabljenega svetlobnega vira od srednje vrednosti ne smejo odstopati za več kakor ±5 odstotkov. Druga možnost je (samo v primeru svetlobnega vira z žarilno nitko), da se standardni svetlobni vir z žarilno nitko, ki proizvaja referenčni svetlobni tok, uporabi v vsaki posamezni legi, pri čemer se posamezne meritve v vsaki legi seštejejo.

5.6.3.3

Za vsako svetilko za zavijanje, razen tistih s svetlobnimi viri z žarilno nitko, je svetilnost, izmerjena po eni minuti in po 10 minutah delovanja, v skladu z najmanjšimi in največjimi zahtevami. Porazdelitev svetilnosti po eni in desetih minutah delovanja se izračuna na podlagi porazdelitve svetilnosti po tem, ko se fotometrične lastnosti stabilizirajo, tako da se v vsaki preizkusni točki uporabi razmerje med vrednostmi svetilnosti, izmerjenimi pri 45L 2,5D za svetilko na levi strani (za svetilko na desni strani je treba kot L nadomestiti s kotom R):

(a)	po eni minuti;

(b)	po desetih minutah ter

(c)	ko se fotometrične lastnosti stabilizirajo.

Stabiliziranje fotometričnih lastnosti pomeni, da je v 15-minutnem časovnem obdobju odstopanje svetilnosti na določeni preizkusni točki manjše od 3 odstotkov.

6. PREHODNE DOLOČBE

6.1

Splošno

6.1.1

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije svetilk (funkcij) v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, na katere ne vplivajo zadnje spremembe.

Zaradi preverjanja se indeks sprememb, ki se uporabljajo za ustrezno svetilko (funkcijo), ne razlikuje od njenega indeksa sprememb, kot je naveden v zadnjih spremembah.

6.1.2

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacij v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Sporazum o sprejetju harmoniziranih tehničnih pravilnikov Združenih narodov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh pravilnikov Združenih narodov (E/ECE/TRANS/505/Rev.3)

(2) Navedejo se na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

(3) Navedejo se na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 14.

(4) Pri enojni enoti je simbol „XC“ označen samo enkrat.

(5) Pri več enotah, ki zagotavljajo eno ali več funkcij sistema AFS, se vsaka enota označi s simbolom „X“, ki mu sledijo identifikacijski simboli posameznih funkcij AFS.

(6) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6).

(7) Skladnost z zahtevami glede elektromagnetne združljivosti je odvisna od tipa vozila.

(8) Navodila za vgradnjo svetilk s temi ukrepi so v Pravilniku ZN št. 48.

(*1) Dovoljeno odstopanje je 0,25° na vsaki preizkusni točki za fotometrijo, če ni drugače navedeno.

(*2) Dovoljeno odstopanje je 0,25° na vsaki preizkusni točki za fotometrijo, če ni drugače navedeno.

(9) Tak poseben žaromet „za kratki svetlobni pramen“ lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, za katerega zahteve ne veljajo.

(*3) Kotni položaji so navedeni za vožnjo po desni strani cestišča.

(*4) Fotometrične zahteve za vsako posamezno merilno točko (kotni položaj) te svetilne funkcije se uporabijo za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo.

Vsaka črta, opredeljena v delu A preglednice 15, v povezavi s preizkusnimi točkami iz dela B preglednice 15 se izmeri posamično v skladu s signalom, ki ga odda generator signala.

Če kratki svetlobni pramen izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.2 in se stalno upravlja skupaj s prilagajanjem dolgega svetlobnega pramena, se fotometrične zahteve iz dela B preglednice 15 ne uporabljajo.

(10) Tak poseben žaromet „za kratki svetlobni pramen“ lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, za katerega zahteve ne veljajo.

PRILOGA 1

Sporočilo

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

(1)

Izdal:

naziv homologacijskega organa:

…

o (2):

podeljeni homologaciji

razširjeni homologaciji

zavrnjeni homologaciji

preklicani homologaciji

dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa naprave ali sistema v skladu s Pravilnikom ZN št. 149

Razred naprave: … Indeks sprememb: …

Št. homologacije: …

Edinstveni identifikator (UI) (če obstaja): …

Blagovno ime ali znamka naprave ali sistema: …

Ime za tip naprave ali sistema, kot ga je določil proizvajalec: …

…

Naziv in naslov proizvajalca: …

…

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

…

Predloženo v homologacijo dne: …

Tehnična služba, pristojna za izvajanje homologacijskih preizkusov: …

Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: …

Kratek opis:

9.1.

Za žaromete razredov A in B(1)

9.1.1

Kategorija, ki je navedena na ustrezni oznaki (3): …

9.1.2

Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov …

9.1.3

Referenčni svetlobni tok, ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen (lm): …

9.1.4

Glavni kratki svetlobni pramen, ki deluje pri približno (V): …

9.1.5

Ukrepi v skladu z odstavkom 4.12 tega pravilnika: …

9.1.6

Število in posebne identifikacijske kode modulov LED in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)…

9.1.7

Število in posebne identifikacijske kode elektronskih krmilnih naprav za nadzor svetlobnega vira: …

9.1.8

Skupni ciljni svetlobni tok iz odstavka 4.5.6 tega pravilnika presega 2 000 lumnov: da/ne/neustrezno(1)

9.1.9

Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m/neustrezno(1)

Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m/neustrezno(1)

9.2

Za žaromete razreda D

9.2.1

Žaromet/sistem, predložen v homologacijo kot tip (4): …

9.2.2

Svetlobni vir za kratki svetlobni pramen sme/ne sme(1) svetiti hkrati s svetlobnim virom za dolgi svetlobni pramen in/ali drugim integriranim žarometom.

9.2.3

Nazivna napetost naprave je: …

9.2.4

Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: …

9.2.4.1

Če je določena več kakor ena vrednost za ciljni svetlobni tok:

vrednost ciljnega svetlobnega toka, ki se uporablja za glavni kratki svetlobni pramen … [lm]

9.2.4.2

Če je določena več kakor ena vrednost za ciljni svetlobni tok:

vrednost ciljnega svetlobnega toka, ki se uporablja za dolgi svetlobni pramen … [lm]

9.2.5

Blagovno ime in identifikacijska številka ločenih predstikalnih naprav ali delov predstikalnih naprav: …

9.2.6

Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).

Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).

9.2.7

Številka in posebne identifikacijske kode modulov LED: …

9.2.8

Porazdeljeni sistem osvetlitve s skupnim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu: da/ne(1)

9.2.9

Morebitne pripombe: …

9.2.10

Ukrepi v skladu z odstavkom 4.12 tega pravilnika: …

9.3

Za sisteme AFS

9.3.1

Kategorija, ki je navedena na ustrezni oznaki (5): …

9.3.2

Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: …

9.3.2.1

Število in posebne identifikacijske kode modulov LED in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)

…

9.3.2.2

Število in posebne identifikacijske kode elektronskih krmilnih naprav za nadzor svetlobnega vira, če obstajajo: …

9.3.2.3

Skupni ciljni svetlobni tok iz odstavka 4.5.2.6 tega pravilnika presega 2 000 lumnov: da/ne(1)

9.3.3

(a)	Navedbe v skladu z odstavkom 5.3.5.1 tega pravilnika (katere svetilne enote ustvarjajo mejo zastiranja, kakor je opredeljena v Prilogi 5 k temu pravilniku ter ki se projicira na območje, ki sega od 6° na levi do 4° na desni in nad vodoravno črto, ki leži 0,8° spodaj) …

(b)	Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).

(c)	Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).

9.3.4

Vozila, za katera je sistem zasnovan kot originalni del …

9.3.5

Ali je bila vloga za podelitev homologacije vložena za sistem, ki ga ne bo pokrivala homologacija tipa vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 48: da/ne(1)

9.3.5.1

Če je odgovor pritrdilen: informacija, ki zadostuje za identifikacijo vozil, za katera je sistem namenjen: …

9.3.6

Navedbe v skladu z odstavkom 5.3.5.2 tega pravilnika (kateri morebitni načini kratkega svetlobnega pramena razreda E upoštevajo „sklop podatkov“ iz preglednice 14 v tem pravilniku):…

9.3.7

Ali je vloga za podelitev homologacije vložena za sistem, ki bo vgrajen le v vozila s stabilizacijo/omejitvijo napajanja sistema: da/ne(1)

9.3.8

Nastavitev meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).

Najmanjša ostrina meje zastiranja je določena pri: 10 m/25 m(1).

9.3.9

Sistem je zasnovan za oddajanje kratkega svetlobnega pramena: (6)

9.3.9.1

razreda C ☒ razreda V ☐ razreda E ☐ razreda W ☐

9.3.9.2

z naslednjimi načini, glede na oznake, če je primerno14:

način št. C 1

način št. V …

način št. E …

način št. W …

način št. C …

način št. V …

način št. E …

način št. W …

način št. C …

način št. V …

način št. E …

način št. W …

9.3.9.3

Če so spodaj navedene svetilne enote pod napajalno napetostjo5, (7) , (8) za način št. .....

(a)

če se ne uporablja noben način osvetlitve v ovinkih:

leva stran

š. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

(b)

če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 1:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

(c)

če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 2:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

Opomba:

Navedbe v točkah (a) do (c) so potrebne tudi za vsak nadaljnji način.

9.3.9.4

Svetilne enote, navedene spodaj, so pod napajalno napetostjo, kadar je sistem v nevtralnem položaju(5), (7):

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

9.3.9.5

Svetilne enote, navedene spodaj, so pod napajalno napetostjo, kadar je sistem v funkciji za spremembo strani vožnje5, 6, 7:

(a)

če se ne uporablja noben način osvetlitve v ovinkih:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

(b)

če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 1:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

(c)

če se uporablja način osvetlitve v ovinkih kategorije 2:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

9.3.10

Sistem je zasnovan za oddajanje dolgega svetlobnega pramena5, 6, 7:

9.3.10.1

Da ☐ Ne ☐

9.3.10.2

Z naslednjimi načini glede na oznake, če je primerno:

način dolgega svetlobnega pramena št. M 1

način dolgega svetlobnega pramena št. M …

9.3.10.3

Če so spodaj navedene svetilne enote pod napajalno napetostjo za način št. ….

(a)

če se ne uporablja noben način osvetlitve v ovinkih:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

(b)

če se uporablja način osvetlitve v ovinkih:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

Opomba:

Navedbe v točkah (a) in (b) so potrebne tudi za vsak nadaljnji način.

9.3.10.4

Svetilne enote, navedene spodaj, so pod napajalno napetostjo, kadar je sistem v nevtralnem položaju6,8:

leva stran

št. 1 ☐

št. 3 ☐

št. 5 ☐

št. 7 ☐

št. 9 ☐

št. 11 ☐

desna stran

št. 2 ☐

št. 4 ☐

št. 6 ☐

št. 8 ☐

št. 10 ☐

št. 12 ☐

9.3.10.5

Sistem je zasnovan za prilagoditev dolgega svetlobnega pramena za:

vožnjo po desni ali levi strani cestišča: da ☐ ne ☐

vožnjo samo po desni strani cestišča: da ☐ ne ☐

vožnjo samo po levi strani cestišča: da ☐ ne ☐

9.4

Za žaromete razredov AS, BS, CS, DS in ES(1)

9.4.1

Kategorija, ki je navedena na ustrezni oznaki (9): …

9.4.2

Števila, kategorije in vrste svetlobnih virov, če se uporabljajo: …

9.4.3

Število in posebne identifikacijske kode modulov LED in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)…

9.4.4

Število in posebne identifikacijske kode elektronskih krmilnih naprav za nadzor svetlobnega vira, če se uporabljajo: …

9.4.5

Določitev ostrine meje zastiranja: da/ne(1)

Če da, ali je bila opravljena na razdalji: 10 m/25 m(1) …

9.4.6

Blagovno ime in identifikacijska številka ločenih predstikalnih naprav ali delov predstikalnih naprav: …

9.4.7

Svetlobni vir za kratki svetlobni pramen sme/ne sme(1) svetiti hkrati s svetlobnim virom za dolgi svetlobni pramen in/ali drugim integriranim žarometom.

9.4.8

Najmanjši koti nagiba za izpolnitev zahteve iz odstavka 5.4.5.2, če se uporabljajo: …

9.4.9

Glavni dolgi svetlobni pramen: da/ne(1)

Dodatni dolgi svetlobni pramen: da/ne(1)

Dodatni dolgi svetlobni pramen deluje samo skupaj s kratkim svetlobnim pramenom ali glavnim dolgim svetlobnim pramenom.

9.5

Za žaromete za meglo razreda F3

9.5.1

Razred, ki je naveden na ustrezni oznaki:

(F3, F3/, F3PL, F3/PL) …

9.5.2

Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov: …

9.5.3

Modul LED: da/ne(1) in navedba za vsak modul LED, ali je zamenljiv ali ne: da/ne(1)

9.5.4

Posebna identifikacijska koda modula LED: …

9.5.5

Uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira (10): da/ne(1)

Napajanje svetlobnega vira: …

Specifikacija krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira: …

Vhodna napetost (11): …

Če elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira ni del svetilke:

Specifikacija izhodnega signala: …

9.5.6

Barva oddane svetlobe: … bela/selektivno rumena(1)

9.5.7

Svetlobni tok svetlobnega vira (glej odstavek 4.5.2.6)

več kakor 2 000 lumnov: … da/ne(1)

9.5.8

Svetilnost je spremenljiva: … da/ne(1)

9.5.9

Določitev gradienta meje zastiranja (če se izmeri)

je bila izvedena pri …10 m/25 m(1)

9.6

Za svetilke za zavijanje

9.6.1

Število, kategorija in vrsta svetlobnih virov (12):…

9.6.2

Napetost in moč: …

9.6.3

Modul svetlobnega vira: …da/ne(1)

9.6.4

Posebna identifikacijska koda modula svetlobnega vira: …

9.6.5

Uporaba elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira:

(a)	je del svetilke… da/ne(1)

(b)	ni del svetilke …da/ne(1)

9.6.6

Vhodna napetost, ki jo dovaja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira: …

9.6.7

Proizvajalec in identifikacijska številka elektronske krmilne naprave za nadzor svetlobnega vira (kadar je krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira del svetilke, vendar ni vključena v njeno ohišje):

9.6.8

Geometrični pogoji za vgradnjo in s tem povezane različice, če se uporabljajo: …

Mesta homologacijskih oznak: …

Razlogi za razširitev homologacije (če je potrebno): …

Homologacija podeljena/razširjena/zavrnjena/preklicana(1)

Kraj: …

Datum: …

Podpis: …

Seznam dokumentov, shranjenih pri homologacijskem organu, ki je podelil homologacijo, se priloži temu sporočilu in se lahko pridobi na zahtevo.

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(2) Neustrezno črtati.

(3) Navesti ustrezno oznako s spodnjega seznama:

(4) Navesti ustrezno oznako s spodnjega seznama:

(5) Navesti ustrezno oznako, kot jo predvideva ta pravilnik za vsako enoto ali sklop enot.

(6) Označiti s križcem.

(7) V primeru večjega števila načinov se ta seznam podaljša.

(8) V primeru večjega števila enot se ta seznam razširi.

(9) Navesti ustrezno oznako s spodnjega seznama:

(10) Podatki o napetosti vključujejo dovoljena odstopanja ali razpon napetosti, ki jih določi proizvajalec in se preverijo s to homologacijo.

(11) Vključijo se parametri vhodne napetosti, vključno z delovnim ciklom, frekvenco, obliko impulza in temensko napetostjo.

(12) Pri svetilkah za zavijanje z nezamenljivimi svetlobnimi viri navesti število in skupno moč uporabljenih svetlobnih virov.

PRILOGA 2

Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje

1. SPLOŠNO

1.1

Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja glede na zahteve iz tega pravilnika. Ta pogoj velja tudi za barvo.

1.2

V zvezi s fotometričnimi lastnostmi se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preizkušanju fotometričnih lastnosti naključno izbrane svetilke s standardnim (etalonskim) svetlobnim virom in/ali nezamenljivimi svetlobnimi viri in/ali moduli LED, s katerimi je ta opremljena:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kakor 20 odstotkov od vrednosti, predpisane v tem pravilniku;

1.2.1.1

za žaromete razredov A, B in D v skladu z odstavkom 5.2 tega pravilnika je največje odstopanje za vrednosti B50L (ali R) in območje III lahko:

B50L (ali R):	170 cd, kar ustreza 20 odstotkom;
	255 cd, kar ustreza 30 odstotkom;
območje III:	255 cd, kar ustreza 20 odstotkom;
	380 cd, kar ustreza 30 odstotkom;

1.2.1.2

za sisteme AFS v skladu z odstavkom 5.3 tega pravilnika nobena vrednost, izmerjena in popravljena v skladu z zahtevami iz odstavka 4.6 tega pravilnika, ne odstopa od vrednosti, zahtevane v stolpcu B preglednic 17 do 32, če se uporabljajo;

1.2.1.3

za žaromete razredov BS, CS, DS in ES v skladu z odstavkom 5.4 tega pravilnika je za vrednosti v območju I največje odstopanje lahko:

območje I:	255 cd, kar ustreza 20 odstotkom;
	380 cd, kar ustreza 30 odstotkom;

1.2.1.3.1

če rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se lahko spremeni nastavitev žarometa, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne za več kakor 0,5° v desno ali levo in za več kakor 0,2° navzgor ali navzdol;

1.2.1.4

za žaromete za meglo v skladu z odstavkom 5.5 tega pravilnika se uporablja preglednica 37;

1.2.2

pri žarometih razreda A, B ali D v skladu z odstavkom 5.2 tega pravilnika, če:

1.2.2.1

so za kratki svetlobni pramen vrednosti, določene v tem pravilniku, dosežene na eni točki znotraj kroga 0,35° okoli naslednjih točk:

pri žarometih razreda A ali B okoli točk B50L (ali R) (z dovoljenim odstopanjem 85 cd), 75R (ali L), 50V, 25R, 25L ter na celotnem območju IV, ki ni nad črtama 25R in 25L za več kakor 0,52°;

pri žarometih razreda D okoli točk B50L (ali R) (z dovoljenim odstopanjem 85 cd), 75R (ali L), 50V, 25R1, 25L2 in v segmentu I;

1.2.2.2

in se pri dolgem svetlobnem pramenu, pri čemer je HV pod krivuljo izoluks 0,75 Imax, pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti na kateri koli merilni točki, določeni v odstavku 5.1 tega pravilnika;

1.2.3

1.2.4

če rezultati zgornjega preizkusa sistemov AFS v skladu z odstavkom 5.3 tega pravilnika ne izpolnjujejo zahtev, se spremeni nastavitev sistema za vsak razred neodvisno in glede na začetno usmeritev, pod pogojem, da se os svetlobnega pramena ne premakne za več kakor 0,5° v desno ali levo in za več kakor 0,2° navzgor ali navzdol.

Te določbe se ne uporabljajo za svetilne enote iz odstavka 5.3.3.1.1 tega pravilnika;

1.2.5

če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanih preizkusov ne izpolnjujejo zahtev, se preizkusi ponovijo z uporabo drugega standardnega (etalonskega) svetlobnega vira.

1.3

Za preverjanje spremembe lege meje zastiranja v navpični smeri zaradi toplote se uporabi naslednji postopek:

eden od vzorcev svetilk ali sistemov se preizkusi v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 3.1 Priloge 7, potem ko je bil trikrat zapored podvržen ciklu, opredeljenem v odstavku 3.2.2 Priloge 7.

Žaromet ali sistem se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.

Če je ta vrednost pri premikanju navzgor večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, ali je pri premikanju navzdol večja od 2,5 mrad, vendar ne presega 3,0 mrad, se opravi preizkus drugega vzorca, po katerem srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, pri premikanju navzgor ne sme presegati 1,5 mrad, pri premikanju navzdol pa 2,5 mrad.

Če sta vrednosti 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol pri obeh sistemih preseženi, se preizkus po enakem postopku opravi pri dveh dodatnih sistemih, pri čemer vrednost Δr za posamezni sistem ne sme presegati 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.

Žaromet za meglo se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 3,0 mrad. Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preizkusi drug žaromet za meglo. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad.

1.4

Če ni mogoče izvesti večkratne navpične nastavitve v želeno lego z dovoljenim odstopanjem iz odstavka 1.2.3 Priloge 5 oziroma odstavka 3.2 Priloge 6, se preizkusi en vzorec v skladu s postopkom iz odstavka 2 Priloge 5 oziroma odstavka 4 Priloge 6.

1.5

Za svetilke za zavijanje

1.5.1

V zvezi s fotometričnimi lastnostmi se skladnost svetilk iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preizkušanju fotometričnih lastnosti naključno izbrane svetilke s standardnim svetlobnim virom ali če so svetilke opremljene z nezamenljivimi svetlobnimi viri (svetlobnimi viri z žarilno nitko ali drugimi) ter kadar se vse meritve opravijo pri napetosti 6,75 V, 13,5 V ali 28,0 V:

1.5.1.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kakor 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku;

1.5.1.2

če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se preizkusi svetilk ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.5.2

Kromatske koordinate so upoštevane, kadar ima svetilka standardni svetlobni vir, pri svetilkah z nezamenljivimi svetlobnimi viri (svetlobnimi viri z žarilno nitko ali drugimi) pa, kadar se kolorimetrične značilnosti preverijo s svetlobnim virom v svetilki.

1.5.3

Pri nezamenljivih svetlobnih virih z žarilno nitko ali modulih svetlobnih virov z nezamenljivimi svetlobnimi viri z žarilno nitko za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje:

1.5.3.1

imetnik homologacijske oznake ponazori uporabo pri normalni proizvodnji in pokaže identifikacijo nezamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko, kakor je navedeno v homologacijski dokumentaciji;

1.5.3.2

v primeru dvomov v zvezi s skladnostjo nezamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko z zahtevami glede življenjske dobe in/ali z zahtevami za ohranjanje barve v primeru barvnih svetlobnih virov z žarilno nitko, kakor je navedeno v odstavku 4.11 tretje izdaje IEC 60809, se preverja skladnost z zahtevami iz odstavka 4.11 tretje izdaje IEC 60809.

1.6

Upoštevajo se kromatske koordinate.

2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip svetilke imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preizkuse. Preizkusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.

Če je s katerim koli vzorčenjem ugotovljena neskladnost glede na tip ustreznega preizkusa, se izberejo in preizkusijo dodatni vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti zadevne proizvodnje.

2.1

Vrsta preizkusov

Preizkusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolometrične značilnosti ter preverjanje spremembe navpične lege meje zastiranja zaradi toplote.

2.2

Metode, ki se uporabljajo pri preizkusih

2.2.1

Preizkusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preizkusu skladnosti, ki ga opravi proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, odgovornega za homologacijske preizkuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

Uporaba odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 zahteva redno umerjanje preizkusne naprave in njeno skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3

Vrsta vzorčenja

Vzorci svetilk se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni serijo svetilk istega tipa, ki je opredeljena v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.

2.4

Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

2.4.1

Na vzorčenih napravah se opravijo fotometrične meritve v točkah, določenih v pravilniku, pri čemer se meritev odčita:

2.4.1.1

pri žarometih za dolgi svetlobni pramen v skladu z odstavkom 5.1 in/ali pri žarometih za kratki svetlobni pramen (asimetrični) v skladu z odstavkom 5.2 tega pravilnika:

2.4.1.1.1

za razreda A in B (žaromete za dolgi in/ali kratki svetlobni pramen razredov A in B (asimetrični)) do točk Imax, HV (1), HL, HR (2) pri dolgem svetlobnem pramenu in do točk B50L (ali R), HV, 50V, 75R (ali L) in 25L (ali R) pri kratkem svetlobnem pramenu;

2.4.1.1.2

za razred D (žaromete za dolgi in/ali kratki svetlobni pramen razreda D (GDL asimetrični)) do točk Imax, HV1, HL, HR2 pri dolgem svetlobnem pramenu in do točk B50L (ali R)1, HV, 50V, 75R (ali L) in 25L2 (ali R2) pri kratkem svetlobnem pramenu;

2.4.1.2

pri žarometih za dolgi svetlobni pramen v skladu z odstavkom 5.1 in/ali pri žarometih za kratki svetlobni pramen (asimetrični) v skladu z odstavkom 5.4 tega pravilnika:

2.4.1.2.1

za žaromete razreda AS do točk HV, LH, RH, 12,5L in 12,5R;

2.4.1.2.2

za žaromete razreda BS do točk Imax in HV1 pri dolgem svetlobnem pramenu in točk HV, 0,86D/3,5R, 0,86D/3,5L pri kratkem svetlobnem pramenu;

2.4.1.2.3

za žaromete razredov CS, DS in ES do točk Imax in HV1 pri dolgem svetlobnem pramenu in točk HV, 0,86D/3,5R, 0,86D/3,5L pri kratkem svetlobnem pramenu;

2.4.1.3

pri sistemih AFS v skladu z odstavkom 5.3 tega pravilnika do točk Imax, HV1, HL in HR (3) pri dolgem svetlobnem pramenu in do točk B50L, HV (če je v uporabi), 50V, 75R (če je v uporabi) in 25LL pri kratkih svetlobnih pramenih;

2.4.1.4

pri žarometih za meglo v skladu z odstavkom 5.5 tega pravilnika do točk 8 in 9 in črt 1, 5, 6, 8 in 9, kakor je določeno v preglednici 37.

2.4.2

Pri svetilkah za zavijanje se na vzorcih v skladu z odstavkom 5.6 tega pravilnika izvedejo fotometrične meritve za najmanjše vrednosti v točkah, navedenih na sliki A4-XII Priloge 4, in zahtevanih kromatskih koordinatah.

2.5

Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preizkusa in za določanje meril, s soglasjem pristojnega organa, ki urejajo sprejemljivost njegovih proizvodov, da bi izpolnili zahteve za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 3.5.1 tega pravilnika.

Merila sprejemljivosti so takšna, da bi bila pri 95-odstotni stopnji zanesljivosti najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru v skladu s Prilogo 3 (prvo vzorčenje) 0,95.

(1) Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV pri dolgem svetlobnem pramenu ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.

(2) HL in HR: točki na H–H, ki sta 2,5° levo oziroma desno od točke HV.

(3) HL in HR: točki na H–H, ki sta 2,6° levo oziroma desno od točke HV.

PRILOGA 3

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

1. SPLOŠNO

1.1

Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.

1.2

(a)	nobena izmerjena vrednost ne odstopa od vrednosti, predpisanih v odstavku 1.2 Priloge 2;

(b)	če pri svetilki z zamenljivim svetlobnim virom rezultati zgoraj opisanega preizkusa ne izpolnjujejo zahtev, se preizkusi svetilk ponovijo z drugim standardnim svetlobnim virom.

1.3

Pri tem se ne upoštevajo svetilke z očitnimi okvarami.

1.4

Upoštevajo se kromatske koordinate.

2 PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri svetilke. Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot A, drugi vzorec dveh svetilk pa kot B.

2.1

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanja katerih koli primerkov iz vzorcev A in B (vseh štirih svetilk) ne presegajo 20 odstotkov.

Če odstopanje za obe svetilki iz vzorca A ne presega 0 odstotkov, se lahko merjenje zaključi.

2.2

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če vsaj eden od primerkov iz vzorcev A ali B odstopa za več kakor 20 odstotkov.

Proizvajalec na zahtevo uskladi proizvodnjo z zahtevami (uskladitev), v skladu z odstavkom 3 v roku dveh mesecev po obvestilu pa se izvede vnovično vzorčenje. Tehnična služba shrani vzorca A in B, dokler ni celoten postopek COP končan.

3. PRVO PONOVLJENO VZORČENJE

Iz zaloge, proizvedene po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih svetilk.

Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot C, drugi vzorec dveh svetilk pa kot D.

3.1

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanja katerih koli primerkov iz vzorcev C in D (vseh štirih svetilk) ne presegajo 20 odstotkov.

Če odstopanje za obe svetilki iz vzorca C ne presega 0 odstotkov, se lahko merjenje zaključi.

3.2

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če odstopanje najmanj:

3.2.1

enega primerka iz vzorca C ali D presega 20 odstotkov, vendar odstopanje vseh primerkov iz teh vzorcev ne presega 30 odstotkov.

Od proizvajalca se znova zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev).

Izvede se drugo vnovično vzorčenje v skladu z odstavkom 4 v roku dveh mesecev po obvestilu. Tehnična služba shrani vzorca C in D, dokler ni celoten postopek COP končan;

3.2.2

enega primerka iz vzorca C ali D presega 30 odstotkov.

V tem primeru se homologacija prekliče in uporabi se odstavek 5.

4. DRUGO PONOVLJENO VZORČENJE

Iz zaloge, proizvedene po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih svetilk.

Prvi vzorec dveh svetilk se označi kot E, drugi vzorec dveh svetilk pa kot F.

4.1

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanja katerih koli primerkov iz vzorcev E in F (vseh štirih svetilk) ne presegajo 20 odstotkov.

Če odstopanje za obe svetilki iz vzorca E ne presega 0 odstotkov, se lahko merjenje zaključi.

4.2

Skladnost svetilk iz serijske proizvodnje se izpodbija, če odstopanje najmanj enega primerka iz vzorca E ali F presega 20 odstotkov.

V tem primeru se homologacija prekliče in uporabi se odstavek 5.

5. PREKLIC HOMOLOGACIJE

Homologacija se prekliče v skladu z odstavkom 3.6 tega pravilnika.

6. SPREMEMBA NAVPIČNE LEGE MEJE ZASTIRANJA KRATKEGA SVETLOBNEGA PRAMENA

Za preverjanje spreminjanja navpične lege meje zastiranja kratkega svetlobnega pramena zaradi toplote se uporablja naslednji postopek:

ena od svetilk ali eden od sistemov vzorca A se preizkusi v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 3 Priloge 7, potem ko je bil trikrat podvržen ciklu, opredeljenem v odstavku 3.2.2 Priloge 7.

Kratki svetlobni pramen ali sistem se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.

Če je ta vrednost pri premikanju navzgor večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, ali je pri premikanju navzdol večja od 2,5 mrad, vendar ne presega 3,0 mrad, se opravi preizkus drugega sistema vzorca A, po katerem srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.

Če pa sta vrednosti 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol pri vzorcu A preseženi, se na obeh sistemih vzorca B opravi preizkus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δr posameznega sistema ne sme presegati 1,5 mrad pri premikanju navzgor in 2,5 mrad pri premikanju navzdol.

V skladu z odstavkom 5.5 tega pravilnika se žarometi za meglo štejejo za sprejemljive, če r ne presega 3,0 mrad.

Če je ta vrednost večja od 3,0 mrad, vendar ne presega 4,0 mrad, se preizkusi drugi žaromet za meglo iz vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 3,0 mrad.

Če je vrednost 3,0 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih za meglo iz vzorca B opravi preizkus po enakem postopku, pri čemer vrednost r posameznega žarometa za meglo ne sme biti večja od 3,0 mrad.

PRILOGA 4

Krogelni koordinatni merilni sistem in mesta preizkusnih točk

Slika A4-I Krogelni koordinatni merilni sistem

E25m= l(H,V)x cos γ/r2

1. Določbe o fotometričnih meritvah

1.1

Naprava za osvetlitev cestišča ali njeni deli morajo biti nameščeni na goniometer s fiksno vodoravno osjo in premično osjo, pravokotno na fiksno vodoravno os.

1.1.1

Vrednosti svetilnosti se izmerijo s fotocelico, nameščeno v kvadratu s stranico 65 mm in, razen pri svetilkah za zavijanje, postavljeno najmanj 25 m pred referenčnim središčem vsakega žarometa ali svetilne enote pravokotno na os meritve, ki poteka iz goniometra. Točka HV je središčna točka koordinatnega sistema z navpično polarno osjo. Črta H je vodoravnica, ki poteka skozi točko HV (glej sliko A4-1).

1.1.2

Kotne koordinate so podane v stopinjah na krogli z navpično polarno osjo v skladu z goniofotometrom, kakor je navedeno na sliki A4-1.

1.1.3

Pri fotometričnih meritvah se z ustreznim zakrivanjem prepreči nezaželena razpršitev svetlobe.

1.2

Dovoljena je vsaka enakovredna fotometrična metoda, če obstaja ustrezna korelacija.

1.3

Uporabi se zaslon, v katerega je usmerjen pramen, ki se lahko namesti na krajšo razdaljo kakor fotocelica.

1.4

Naprava za osvetlitev cestišča ali njeni deli morajo biti pred začetkom meritev usmerjeni tako, da je lega meje zastiranja v skladu z ustreznimi zahtevami iz odstavka 5 tega pravilnika.

1.5

Pri sistemih AFS:

1.5.1

je treba preprečiti kakršen koli zamik referenčnega središča posameznih svetilnih enot glede na rotacijski osi goniometra. To velja predvsem za navpično smer in svetilne enote, ki ustvarjajo mejo zastiranja;

1.5.2

se fotometrične zahteve za vsako posamezno merilno točko (kotni položaj) svetilne funkcije ali načina osvetlitve, kakor so opredeljeni v tem pravilniku, uporabijo za polovico vsote vrednosti, pridobljenih na vseh svetilnih enotah sistema za to svetlobno funkcijo ali način osvetlitve ali na vseh svetilnih enotah, za katere velja posamezna zahteva;

1.5.2.1

kadar je zahteva določena za samo eno stran, se delitev z dve ne uporablja. Ti primeri so: odstavki 5.3.2.5.2, 5.3.2.8.1, 5.1.3.5, 5.1.3.6, 5.3.3.4.1, 5.3.5.1 tega pravilnika in opomba 4 preglednice 9;

1.5.3

se svetilne enote sistema izmerijo posamezno; vendar se lahko dve ali več svetilnih enot, ki so del iste enote in opremljene s svetlobnimi viri z enakim napajanjem (reguliranim ali ne), merijo sočasno, če njihove svetleče površine zaradi velikosti ali položaja v celoti ležijo znotraj pravokotnika, ki ni daljši od 300 mm (vodoravno) in širši od 150 mm (navpično), ter če proizvajalec določi skupno referenčno središče;

1.5.4

je treba sistem pred vsakim dodatnim preizkusom namestiti v nevtralen položaj;

1.5.5

morajo biti sistem ali njegovi deli pred začetkom meritev usmerjeni tako, da je lega meje zastiranja v skladu z zahtevami iz preglednice 10. Deli sistema, na katerih se opravijo posamezne meritve in nimajo meje zastiranja, morajo biti nameščeni na goniometer v skladu z navedbami vložnika (položaj vgradnje).

1.6

Pri svetilkah za zavijanje:

1.6.1

se pri opravljanju fotometričnih meritev neželena razpršitev svetlobe prepreči z ustreznim zakrivanjem;

1.6.2

če se rezultati meritev izpodbijajo, se meritve izvedejo tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:

1.6.2.1

merilna razdalja je takšna, da velja zakon obratnega sorazmerja s kvadratom razdalje;

1.6.2.2

merilna oprema je takšna, da je kot, pod katerim je viden sprejemnik gledano iz referenčnega centra svetlobe, med 10′ in 1°;

1.6.2.3

svetilnost za določeno smer opazovanja je zadovoljiva, če je zahtevana svetilnost dosežena v smeri, ki ne odstopa od smeri opazovanja za več kakor četrtino stopinje.

2. MESTA PREIZKUSNIH TOČK:

Slika A4-II Preizkusne točke dolgega svetlobnega pramena

H–H = vodoravna ravnina, V–V = navpična ravnina, ki poteka skozi optično os žarometa

Slika A4-III Glavni dolgi svetlobni pramen – položaj preizkusnih točk

Slika A4-IV Dodatni dolgi svetlobni pramen – položaj preizkusnih točk

Slika A4-V Kratki svetlobni pramen za vožnjo po desni strani cestišča

Mesta preizkusnih točk za vožnjo po levi strani cestišča se prezrcalijo prek črte V–V.

Slika A4-VI Kratki svetlobni pramen s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za vožnjo po desni strani cestišča

H–H = vodoravna ravnina, V–V = navpična ravnina, ki poteka skozi optično os žarometa

Položaji preizkusnih točk za vožnjo po levi strani cestišča se prezrcalijo prek črte V–V.

(*) Opomba:

Postopek merjenja je opisan v Prilogi 4.

V tej prilogi:

„nad“ pomeni izključno navpično nad;

„pod“ pomeni izključno navpično pod.

Kotni položaji fotometričnih zahtev za kratki svetlobni pramen so za vožnjo po desni strani cestišča izraženi v stopinjah nad (U) ali v stopinjah pod (D) črto H–H ter desno (R) ali levo (L) od črte V–V.

Položaji preizkusnih točk za vožnjo po levi strani cestišča se prezrcalijo prek črte V–V.

Slika A4-VIII Preizkusne točke in območja kratkega svetlobnega pramena za žaromete razreda AS

H–H: vodoravna ravnina	poteka skozi
V–V: navpična ravnina	fokus žarometa

Slika A4-IX Preizkusne točke in območja kratkega svetlobnega pramena za žaromete razreda BS

H–H: vodoravna ravnina	poteka skozi
V–V: navpična ravnina	fokus žarometa

Slika A4-X Kratki svetlobni pramen – položaj preizkusnih točk in območij za žaromete razredov CS, DS in ES

Slika A4-XI Porazdelitev svetlobe pri žarometu za meglo razreda F3

Slika A4-XII Merilne točke za svetilke za zavijanje (svetilka na levi strani)

Slika A4-XIII Vodoravna geometrijska vidljivost za svetilke za zavijanje

Slika A4-XIV Navpična geometrijska vidljivost za svetilke za zavijanje

PRILOGA 5

Postopek usmeritve, preverjanje meje zastiranja za žaromete za asimetrični kratki svetlobni pramen z instrumenti

1. POSTOPEK VIZUALNE USMERITVE

1.1

Porazdelitev svetilnosti žarometa za glavni kratki svetlobni pramen ali vsaj ene svetilne enote kratkega svetlobnega pramena razreda C za sisteme AFS v nevtralnem položaju vključuje mejo zastiranja (glej sliko A5-I), ki omogoča pravilno nastavitev žarometa za fotometrične meritve in usmeritev na vozilu.

Meja zastiranja je sestavljena iz:

(a)

pri svetlobnih pramenih za vožnjo po desni strani cestišča:

(i)	ravnega „vodoravnega dela“ na levi;

(ii)	dvignjenega dela na desni;

(b)

pri svetlobnih pramenih za vožnjo po levi strani cestišča:

(i)	ravnega „vodoravnega dela“ na desni;

(ii)	dvignjenega dela na levi.

V obeh primerih je rob dvignjenega dela oster.

1.2

Žaromet ali sistem AFS se vizualno usmeri z uporabo meje zastiranja (glej sliko A5-I). Usmeritev se izvede z ravnim navpičnim zaslonom, ki je postavljen na razdalji 10 m ali 25 m (kakor je navedeno v točki 9 Priloge 1) pred žarometom ali sistemom AFS in pravokotno na os HV, kakor je prikazano v Prilogi 4. Zaslon mora biti dovolj širok, da omogoča pregled in nastavitev meje zastiranja za kratki svetlobni pramen vsaj v razponu 5° na obeh straneh črte V–V.

1.2.1

Za navpično nastavitev: vodoravni del meje zastiranja se premakne navzgor izpod črte B in se nastavi v nazivno lego, ki je en odstotek (0,57 stopinje) pod črto H–H.

Slika A5-I Vizualna usmeritev meje zastiranja

Opomba:

merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte.

1.2.2

Za vodoravno nastavitev: dvignjeni del meje zastiranja se premakne:

za vožnjo po desni strani z desne na levo in se po premiku nastavi vodoravno tako, da:

(a)	nad črto 0,2°D dvignjeni del ne presega črte A na levi;

(b)	na črti 0,2°D ali pod dvignjenim delom seka črto A; ter

(c)	je prelom v osnovi v območju ±0,5° levo ali desno od črte V–V;

ali

za vožnjo po levi strani z leve na desno in se po premiku nastavi vodoravno tako, da:

(a)	nad črto 0,2°D dvignjeni del ne presega črte A na desni;

(b)	na črti 0,2°D ali pod dvignjenim delom seka črto A; ter

(c)	je prelom pretežno na črti V–V.

1.2.3

Če tako usmerjen žaromet ali sistem AFS ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 5.2 do 5.4 tega pravilnika, se njegova nastavitev lahko spremeni, če se os svetlobnega pramena ne premakne:

vodoravno od črte A za več kakor:

(a)	0,5° na levo ali 0,75° na desno za vožnjo po desni strani; ali

(b)	0,5° na desno ali 0,75° na levo za vožnjo po levi strani; ter

navpično največ 0,25° navzgor ali navzdol od črte B.

1.2.4

Če ni mogoče izvesti večkratne navpične nastavitve v zahtevano lego znotraj odstopanj iz odstavka 1.2.3, se uporabi metoda z instrumenti iz odstavka 2 za preizkus skladnosti z zahtevano najnižjo kakovostjo meje zastiranja ter izvedeta navpična in vodoravna nastavitev svetlobnega pramena.

1.2.5

Kadar je žaromet tako usmerjen, mora, če je vloga za homologacijo vložena le za kratki svetlobni pramen9, izpolnjevati le zahteve iz odstavkov 5.2 do 5.4 tega pravilnika; če je predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen, pa mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 5.1 do 5.4 tega pravilnika.

2. Preverjanje meje zastiranja za asimetrični kratki svetlobni pramen z instrumenti

2.1

SPLOŠNE DOLOČBE

Kadar se uporablja odstavek 1.2.4 tega pravilnika, se kakovost meje zastiranja preizkusi v skladu z zahtevami iz odstavka 2.2, pri čemer se z instrumenti izvedeta navpična in vodoravna nastavitev svetlobnega pramena v skladu z zahtevami iz odstavka 2.3.

Pred merjenjem kakovosti meje zastiranja in postopkom usmeritve z instrumenti je treba opraviti predhodno vizualno usmeritev v skladu z odstavkoma 1.2.1 in 1.2.2.

2.2

Merjenje kakovosti meje zastiranja

Za določitev najmanjše ostrine se opravijo meritve z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela meje zastiranja, pri čemer so kotni premiki 0,05°, meritve pa se opravijo na razdalji:

(a)	10 m z detektorjem premera približno 10 mm; ali

(b)	25 m z detektorjem premera približno 30 mm.

Merilna razdalja, pri kateri se opravi preizkus, se zabeleži pod točko 9 obrazca za sporočilo (glej Prilogo 1 k temu pravilniku).

Za določitev največje ostrine se meritve opravijo z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela meje zastiranja, pri čemer so kotni premiki 0,05°, meritve pa se opravijo le na razdalji 25 m z detektorjem premera približno 30 mm.

Kakovost meje zastiranja se šteje za sprejemljivo, če je vsaj en sklop meritev skladen z zahtevami iz odstavkov 2.2.1 do 2.2.3.

2.2.1

Vidna ne sme biti več kakor ena meja zastiranja (1).

2.2.2

Ostrina meje zastiranja

Faktor ostrine G se določi z navpičnim skeniranjem prek vodoravnega dela meje zastiranja pod kotom 2,5° od črte V–V, pri čemer je:

G = (log Eβ – log E(β + 0,1°)), pri čemer sta β = navpična lega v stopinjah in E = osvetlitev na zaslonu, v katerega je usmerjen pramen.

Vrednost G ne sme biti manjša od 0,13 (najmanjša ostrina) in ne večja od 0,40 (največja ostrina).

2.2.3

Linearnost

Del vodoravne meje zastiranja, ki se uporablja za navpično nastavitev, mora biti vodoraven in 1,5° do 3,5° od črte V–V (glej sliko A5-II).

Prevojne točke gradienta meje zastiranja na navpičnih črtah pod kotom 1,5°, 2,5° in 3,5° se določijo z enačbo:

Največja navpična razdalja med določenimi prevojnimi točkami ne sme presegati 0,2°.

(d2 (log E) / dβ2 = 0).

2.3

Navpična in vodoravna nastavitev

Če je meja zastiranja skladna z zahtevami glede kakovosti iz odstavka 2.2, se lahko svetlobni pramen nastavi z instrumenti.

Slika A5-II Merjenje kakovosti meje zastiranja

Opomba:

merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte.

2.3.1

Navpična nastavitev

S premikom navzgor izpod črte B (glej sliko A5-III) se opravi navpično skeniranje prek vodoravnega dela meje zastiranja, pri čemer je kot 2,5° od črte V–V. Prevojna točka (pri čemer je d2 (log E) / dβ2 = 0) se določi in postavi na črto B, ki je postavljena en odstotek pod črto H–H.

2.3.2

Vodoravna nastavitev

Vložnik določi eno od naslednjih metod vodoravne usmeritve:

(a)	metoda „črte 0,2D“ (glej sliko A5-III)

Ena vodoravna črta pod kotom 0,2°D se skenira od 5° levo do 5° desno po navpični usmeritvi svetilke. Največji gradient „G“, določen po formuli G = (log Eβ – log E(β + 0,1°)), pri čemer je β vodoravna lega v stopinjah, ne sme biti manjši od 0,08.

Prevojna točka na črti 0,2D se postavi na črto A.

Slika A5-III Navpična in vodoravna nastavitev z instrumenti – metoda skeniranja vodoravne črte

Opomba:

merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte.

(b)	metoda „3 črt“ (glej sliko A5-IV)

Tri navpične črte se skenirajo od 2°D do 2°U pri 1°R, 2°R in 3°R po navpični usmeritvi svetilke. Zadevni največji gradienti „G“, določeni po formuli:

G = (log Eβ – log E(β + 0,1°))

pri čemer je β navpična lega v stopinjah, ne smejo biti manjši od 0,08. Na podlagi prevojnih točk na teh treh črtah se dobi premica. Presečišče te črte in črte B, ki se dobi med navpičnim usmerjanjem, se postavi na črto V.

Slika A5-IV Navpična in vodoravna nastavitev z instrumenti – metoda skeniranja treh črt

Opomba:

merilo je drugačno za navpične in vodoravne črte.

(1) Ta odstavek je treba spremeniti, potem ko bo na voljo objektivna metoda preizkušanja.

PRILOGA 6

Opredelitev in ostrina vodoravne meje zastiranja in postopek usmeritve na podlagi te meje zastiranja za žaromete za simetrični kratki svetlobni pramen in žaromete za meglo

1. SPLOŠNO

1.1

Porazdelitev svetilnosti žarometov za simetrični kratki svetlobni pramen in žarometa za meglo vključuje mejo zastiranja, ki omogoča pravilno nastavitev svetilke za fotometrične meritve in usmeritev na vozilu. Značilnosti meje zastiranja morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov2 do 4.

2. OBLIKA MEJE ZASTIRANJA

2.1

Meja zastiranja pri vizualni nastavitvi svetilke je sestavljena iz:

2.1.1

vodoravne črte za navpično nastavitev žarometa za simetrični kratki svetlobni pramen, ki se razteza na obeh straneh črte V–V (glej sliko A6-I), kakor je navedeno v odstavku 5.4.1.1 tega pravilnika;

2.1.2

vodoravne črte za navpično nastavitev žarometa za meglo, ki sega do 4° na obe strani črte V–V (glej sliko A6-II).

Slika A6-I Oblika in lega meje zastiranja žarometa za simetrični kratki svetlobni pramen

Slika A6-II Oblika in lega meje zastiranja žarometa za meglo

3. NASTAVITEV ŽAROMETA ZA SIMETRIČNI KRATKI SVETLOBNI PRAMEN IN ŽAROMETA ZA MEGLO

3.1

Vodoravna nastavitev: meja zastiranja mora biti v legi, ki omogoča, da je projekcija oblike svetlobnega pramena prikazana približno simetrično s črto V–V. Če je žaromet za meglo zasnovan za uporabo v paru ali ima sicer nesimetrično obliko svetlobnega pramena, ga je treba vodoravno naravnati v skladu z navodili vložnika ali na kakšen drug način, tako da je meja zastiranja simetrična s črto V–V.

3.2

Navpična nastavitev: po vodoravni nastavitvi svetilke v skladu z odstavkom 3.1 je treba opraviti navpično nastavitev tako, da se svetlobni pramen z mejo zastiranja premika navzgor iz spodnje lege, dokler ni meja zastiranja v nazivni navpični legi. Meja zastiranja se za nazivno navpično nastavitev nastavi na črto V–V:

(a)	pri 0,57° (1 odstotek) pod črto H–H za simetrične žaromete razredov AS, BS, CS, DS in ES;

(b)	pri 1° pod črto H–H za žaromete za meglo.

Če vodoravni del ni raven, ampak je rahlo ukrivljen ali poševen, meja zastiranja ne sme presegati navpičnega razpona, ki ga tvorita dve vodoravni črti, ki potekata od 3° levo do 3° desno od črte V–V pri:

(a)	0,2° za žaromete razreda BS in žaromete za meglo;

(b)	0,3° za žaromete razredov AS, CS, DS in ES;

nad in pod nazivno lego meje zastiranja (glej sliki A6-I in A6-II).

3.3

Če se navpične lege v treh poskusih nastavitve meje zastiranja razlikujejo za več kakor:

(a)	0,2° za žaromete razreda BS in žaromete za meglo;

(b)	0,3° za žaromete razredov AS, CS, DS in ES;

vodoravni del meje zastiranja ni dovolj linearen ali oster, da bi bilo mogoče izvesti vizualno nastavitev. V tem primeru se z instrumenti preveri, ali kakovost meje zastiranja izpolnjuje zahteve, in sicer na naslednji način.

4. MERJENJE KAKOVOSTI MEJE ZASTIRANJA

4.1

Meritve se opravijo z navpičnim skeniranjem vodoravnega dela meje zastiranja v kotnih premikih, ki niso večji od 0,05°:

(a)	pri merilni razdalji 10 m in z detektorjem s premerom približno 10 mm;

(b)	ali pri merilni razdalji 25 m in z detektorjem s premerom približno 30 mm.

Kakovost meje zastiranja se šteje za sprejemljivo, če je vsaj ena meritev pri 10 m ali 25 m skladna z zahtevami iz odstavkov 4.1.1 do 4.1.3.

Merilna razdalja, uporabljena pri preizkusu, se zabeleži v obrazcu za sporočilo v skladu z odstavkom 9.2.6 iz Priloge 1.

Skeniranje se izvede od spodnje lege navzgor skozi mejo zastiranja vzdolž navpičnih črt od:

(a)	–3° do –1,5° in od +1,5° do +3° od črte V–V za žaromete;

(b)	–2,5° in +2,5° od črte V–V za žaromete za meglo.

Pri takšnem merjenju mora kakovost meje zastiranja izpolnjevati naslednje zahteve:

4.1.1

vidna sme biti samo ena meja zastiranja (1);

4.1.2

ostrina meje zastiranja: pri navpičnem skeniranju vodoravnega dela meje zastiranja vzdolž črt ± 2,5 se največja vrednost, izmerjena za:

G = (log Eβ – log E(β + 0,1°)),

imenuje faktor G ostrine meje zastiranja. Vrednost G ne sme biti manjša od:

(a)	0,13 za žaromete razreda BS;

(b)	0,08 za žaromete razredov AS, CS, DS in ES in žaromete za meglo;

4.1.3

linearnost: del meje zastiranja, ki je namenjen navpični nastavitvi, mora biti vodoraven od 3°L do 3°R od črte V–V. Ta zahteva je izpolnjena, če skladno z odstavkom 3.2 navpične lege prevojnih točk 3° levo in desno od črte V–V ne odstopajo za več kakor:

(a)	0,2° za žaromete razreda BS in žaromete za meglo;

(b)	0,3° za žaromete razredov AS, CS, DS in ES;

od nazivne lege na črti V–V.

5. NAVPIČNA NASTAVITEV Z INSTRUMENTI

Če meja zastiranja izpolnjuje zgornje zahteve glede kakovosti, se lahko navpična nastavitev svetlobnega pramena izvede z instrumenti. V ta namen se prevojna točka, pri čemer je d2 (log E) / dv2 = 0, postavi na črto V–V v svojo nazivno lego pod črto H–H. Premikanje pri merjenju in nastavitvi meje zastiranja mora potekati izpod nazivne lege navzgor.

(1) Ta odstavek je treba spremeniti, potem ko bo na voljo objektivna metoda preizkušanja.

PRILOGA 7

Preizkusi stabilnosti fotometričnih lastnosti delujočih naprav za osvetlitev cestišča (razen za svetilke za zavijanje)

1. PREIZKUSI CELOTNIH NAPRAV ZA OSVETLITEV CESTIŠČA

Ko so fotometrične vrednosti izmerjene v skladu s tem pravilnikom:

(a)	pri žarometih za asimetrični kratki svetlobni pramen: v točki za Imax za dolgi svetlobni pramen in v točkah 25L2, 50R, B50L za kratki svetlobni pramen (ali 25R2, 50L, B50R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča);

(b)	pri žarometih za simetrični svetlobni pramen: v točki za Imax za dolgi svetlobni pramen in v točkah 0,50U/1,5L in 0,50U/1,5R, 50R, 50L za kratke svetlobne pramene razreda B in v točkah 0,86D–3,5R, 0,86D–3,5L, 0,50U–1,5L in 0,50U–1,5R za razrede C, D in E za kratki svetlobni pramen;

(c)	pri žarometih za meglo: v točki največje osvetlitve v območju D (Imax) in točki HV;

(d)	pri sistemih AFS: v točki za Imax za dolgi svetlobni pramen in v točkah 25LL, 50V, B50L (ali 25RR, 50V, B50R za sistem AFS, zasnovan za vožnjo po levi strani cestišča) za kratki svetlobni pramen;

se preizkusi stabilnost fotometričnih lastnosti celotnega delujočega vzorca.

1.1

Pri žarometih ali žarometih za meglo:

„celotni vzorec“ pomeni celotno svetilko, skupaj s predstikalnimi napravami ter bližnjimi deli ohišja in svetilkami ali moduli LED, ki bi lahko vplivali na količino toplote, ki jo oddaja svetilka.

1.2

Pri sistemih AFS:

(a)

„celotni vzorec“ pomeni celotno desno in levo stran sistema, vključno z elektronskimi krmilnimi napravami za nadzor svetlobnega vira in/ali napajalno-upravljalnimi napravami ter bližnjimi deli ohišja in svetilkami, ki bi lahko vplivali na količino toplote, ki jo oddaja svetilka. Vsaka enota sistema in morebitne svetilke in/ali moduli LED celotnega sistema se lahko preizkusijo ločeno;

(b)	„preizkusni vzorec“ v spodnjem besedilu pomeni bodisi celotni vzorec bodisi enoto, na kateri se opravi preizkus;

(c)	„svetlobni vir“ pomeni tudi vsako žarilno nitko svetlobnega vira z žarilno nitko, svetlobni vir LED, module LED ali svetilne dele svetlobnega vira LED ali modula LED.

1.3

Preizkusi se izvedejo:

(a)	v suhem in mirnem ozračju pri zunanji temperaturi 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti preizkusni vzorec pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu;

(b)

v primeru zamenljivih svetlobnih virov: s serijsko proizvedenimi svetlobnimi viri z žarilno nitko, ki so se starali najmanj eno uro, ali serijsko proizvedenimi svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu in so se starali najmanj 15 ur, ali serijsko proizvedenimi svetlobnimi viri LED in moduli LED, ki so se starali najmanj 48 ur in so se pred začetkom preizkusov iz tega pravilnika ohladili na zunanjo temperaturo. Uporabijo se moduli LED, ki jih je predložil vložnik;

(c)	pri sistemih AFS, ki omogočajo prilagoditev dolgega svetlobnega pramena, mora biti dolgi svetlobni pramen, če je vklopljen, v največjem pogoju.

1.4

Merilna oprema mora biti enakovredna opremi, ki je uporabljena pri homologacijskih preizkusih. Sistem AFS ali njegovi deli morajo biti pred preizkusi v nevtralnem položaju.

Preizkusni vzorec se preizkusi, ne da bi ga vzeli iz vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. Uporabi se svetlobni vir iz kategorije, določene za navedeni žaromet.

2. PREIZKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNIH LASTNOSTI

2.1

Čista naprava

Naprava mora delovati 12 ur, kakor je opisano v odstavku 2.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz odstavka 2.1.2.

2.1.1

Preizkusni postopek (1)

2.1.1.1

Naprava naj deluje tako dolgo, kot je določeno, in sicer:

(a)	kadar je naprava zasnovana za zagotavljanje samo ene svetilne funkcije (kratki ali dolgi svetlobni pramen ali žaromet za meglo) in za samo en razred v primeru kratkega svetlobnega pramena, ustrezni svetlobni viri svetijo tako dolgo (2), kakor je določeno v odstavku 2.1;

(b)

pri napravi, zasnovani za kratki svetlobni pramen in za enega ali več dolgih svetlobnih pramenov, ali pri žarometu za kratki svetlobni pramen in žarometu za meglo:

(i)

naprava se preizkusi za določen čas v naslednjem ciklu:

—	15 minut sveti glavni kratki svetlobni pramen;

—	5 minut svetijo vse funkcije;

(ii)

če vložnik izjavi, da bodo v žarometu naenkrat svetili samo kratki svetlobni pramen ali samo dolgi svetlobni prameni (3), se preizkus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklapljajo1 kratki svetlobni pramen in dolgi svetlobni prameni (hkrati), in sicer vsak za polovico časa, določenega v odstavku 2.1;

(iii)

če isti svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, proizvaja kratki in dolgi svetlobni pramen, je cikel naslednji:

—	15 minut sveti kratki svetlobni pramen;

—	5 minut svetijo vsi elementi dolgega svetlobnega pramena;

(c)

pri sistemih AFS:

(i)

če preizkusni vzorec zagotavlja več kakor eno funkcijo ali več kakor en razred kratkega svetlobnega pramena v skladu s tem pravilnikom: če vložnik izjavi, da ima vsaka navedena funkcija ali razred kratkega svetlobnega pramena preizkusnega vzorca svoje svetlobne vire, ki lahko svetijo le posamično2, se preizkus izvede v skladu s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklopi1 tisti način vsake funkcije ali razreda kratkega svetlobnega pramena, ki porabi največ energije, za enak (enakomerno razdeljen) časovni interval, določen v odstavku 2.1;

(ii)

v vseh drugih primerih1, 2 se preizkusni vzorec preizkusi po spodnjem ciklu za vsak način kratkega svetlobnega pramena razredov C, V, E in W, ki ga deloma ali v celoti oddaja preizkusni vzorec, za enak (enakomerno razdeljen) časovni interval iz odstavka 2.1:

—	najprej 15 minut sveti na primer kratki svetlobni pramen razreda C v načinu, ki porabi največ energije, za vožnjo naravnost;

—	naslednjih 5 minut svetijo kratki svetlobni pramen v istem načinu kakor prej ter vsi svetlobni viri (4) preizkusnega vzorca, ki jih je mogoče prižgati sočasno v skladu z navedbami vložnika.

Ko se doseže (enakomerno porazdeljen) časovni interval, določen v odstavku 2.1, se preizkusni cikel opravi za morebitni drugi, tretji in četrti razred kratkega svetlobnega pramena v zgoraj določenem vrstnem redu;

(d)

pri žarometu z žarometom za meglo in za en ali več dolgih svetlobnih pramenov:

(i)

žaromet se preizkusi za določen časovni interval v naslednjem ciklu:

—	15 minut sveti žaromet za meglo;

—	5 minut svetijo vse funkcije;

(ii)	če vložnik izjavi, da bodo v žarometu naenkrat svetili samo žaromet za meglo ali samo dolgi svetlobni prameni2, se preizkus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklopijo1 žaromet za meglo in dolgi svetlobni prameni (hkrati), in sicer vsak za polovico časa, določenega v odstavku 2.1;

(e)	če preizkusni vzorec vsebuje druge združene svetilne funkcije, se vse funkcije vključijo hkrati za časovni interval, določen v (a) ali (b) zgoraj za vsako svetilno funkcijo v skladu z navedbami proizvajalca;

(f)

pri žarometu za kratki svetlobni pramen, enega ali več dolgih svetlobnih pramenov in z žarometom za meglo:

(i)

žaromet se preizkusi za določen časovni interval v naslednjem ciklu:

—	15 minut sveti glavni kratki svetlobni pramen;

—	5 minut svetijo vse funkcije.

(ii)

če vložnik izjavi, da bodo v žarometu naenkrat svetili samo kratki svetlobni pramen ali samo dolgi svetlobni prameni2, se preizkus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklopita1 glavni kratki svetlobni pramen in dolgi svetlobni prameni, in sicer vsak za polovico časovnega intervala, določenega v odstavku 2.1; žaromet za meglo pa se preizkusi v naslednjem ciklu: 15 minut ne sveti in 5 minut sveti polovico časa in med delovanjem kratkega svetlobnega pramena;

(iii)

če vložnik izjavi, da bo v žarometu naenkrat svetil samo kratki svetlobni pramen ali samo žaromet za meglo2, se preizkus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklopita1 glavni kratki svetlobni pramen in žaromet za meglo, in sicer vsak za polovico časa, določenega v odstavku 2.1; dolgi svetlobni prameni se preizkusijo v naslednjem ciklu: 15 minut ne svetijo in 5 minut svetijo polovico časa in med delovanjem kratkega svetlobnega pramena;

(iv)

če vložnik izjavi, da bodo v žarometu naenkrat svetili samo kratki svetlobni pramen ali samo dolgi svetlobni prameni2 ali samo sprednji žaromet za meglo2, se preizkus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklopijo1 glavni kratki svetlobni pramen za tretjino časa, dolgi svetlobni prameni za tretjino časa in žaromet za meglo za tretjino časa, določenega v odstavku 2.1;

(g)

pri kratkem svetlobnem pramenu za osvetlitev v ovinkih z dodatnimi svetlobnimi viri ali moduli LED se ti vklopijo za 1 minuto in izklopijo za 9 minut, ko je vklopljen samo kratki svetlobni pramen (glej Dodatek 1 te priloge).

Če ima žaromet več dodatnih svetlobnih virov, ki svetijo v ovinek, se preizkus izvede s kombinacijo svetlobnih virov, ki ponazarja najzahtevnejše pogoje delovanja;

(h)	če se za dolgi svetlobni pramen uporablja več svetlobnih virov in če vložnik izjavi, da se bo del dolgega svetlobnega pramena (eden od teh dodatnih svetlobnih virov) uporabljal le za kratke signale (svetlobna hupa), se preizkus opravi brez tega dela dolgega svetlobnega pramena.

2.1.1.2

Preizkusna napetost

Za napetost na priključnih sponkah preizkusnega vzorca velja:

(a)

v primeru zamenljivih svetlobnih virov z žarilno nitko, ki delujejo neposredno pod napetostjo vozila:

se preizkus po potrebi izvede pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28,0 V, razen če vložnik navede, da se lahko preizkusni vzorec uporabi pri drugačni napetosti. V tem primeru se preizkus opravi s svetlobnim virom z žarilno nitko, ki deluje pri največji napetosti, ki jo je mogoče uporabiti;

(b)

v primeru zamenljivih svetlobnih virov, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu: je preizkusna napetost za elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira ali svetlobni vir, če je predstikalna naprava združena s svetlobnim virom, 13,2 ± 0,1 V za 12-voltne sisteme napetosti v vozilu, razen če je v vlogi za podelitev homologacije navedeno drugače;

(c)

pri nezamenljivem svetlobnem viru, ki deluje neposredno pod napetostjo vozila: je treba vse meritve svetilnih enot z nezamenljivimi svetlobnimi viri (svetlobni viri z žarilno nitko in/ali drugi) opraviti pri napetosti 6,3 V, 13,2 V ali 28,0 V ali pri drugih napetostih, ki ustrezajo sistemu napetosti v vozilu, ki jih navede vložnik za posamezen primer;

(d)

pri zamenljivih ali nezamenljivih svetlobnih virih, ki delujejo neodvisno od napajalne napetosti vozila in jih v celoti nadzira sistem, ali pri svetlobnih virih, ki jih napaja napajalno-upravljalna naprava, se na vhodnih priključnih sponkah navedene naprave uporabijo zgoraj določene preizkusne napetosti. Preizkusni laboratorij lahko od proizvajalca zahteva napajalno-upravljalno napravo ali poseben vir energije, potreben za napajanje svetlobnih virov;

(e)	svetlobni viri LED in moduli LED se izmerijo pri napetosti 6,75 V, 13,2 V ali 28,0 V, razen če ustrezni pravilnik določa drugače. Svetlobni viri LED in moduli LED, ki jih upravlja elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira, se izmerijo po navodilih vložnika;

(f)	če so signalne svetilke združene, kombinirane ali integrirane v preizkusni vzorec in delujejo pri napetostih, ki se razlikujejo od nazivnih napetosti 6 V, 12 V ali 24 V, se napetost prilagodi po navodilih proizvajalca za pravilno fotometrično delovanje navedene svetilke;

(g)	pri svetlobnem viru, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, je preizkusna napetost predstikalne naprave ali svetlobnega vira, če je predstikalna naprava vgrajena v svetlobni vir, 13,2 V ± 0,1 V pri 12-voltnem sistemu, razen če je v vlogi za podelitev homologacije navedeno drugače.

2.1.2

Rezultati preizkusa

2.1.2.1

Vizualni pregled

Ko se temperatura žarometa ustali pri zunanji temperaturi, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Nato se opravi vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli popačenje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.

2.1.2.2

Fotometrični preizkus

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:

2.1.2.2.1

pri žarometih za asimetrični svetlobni pramen:

(a)

kratki svetlobni pramen, razen za sisteme AFS:

—	50R – B50L – 25L2 pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po desni strani cestišča;

—	50L – B50R – 25R2 pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po levi strani cestišča;

(b)

kratki svetlobni pramen, za sisteme AFS:

za kratki svetlobni pramen razreda C in druge navedene razrede kratkega svetlobnega pramena:

50V, B50L in 25LL, če je primerno;

(c)

dolgi svetlobni pramen: točka Imax.

Lahko se opravi še eno usmerjanje zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje zastiranja je obravnavana v odstavku 3 te priloge).

Razen za točko B50L je dovoljeno 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preizkusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka. Vrednost, izmerjena v točki B50L, ne sme presegati fotometrične vrednosti, izmerjene pred preizkusom, za več kakor 170 cd;

2.1.2.2.2

pri žarometih za simetrični svetlobni pramen:

(a)

žarometi razreda B:

—	kratki svetlobni pramen: 50R – 50L – 0,50U/1,5L in 0,50U/1,5R;

—	dolgi svetlobni pramen: točka Imax;

(b)

za žaromete razredov C, D in E:

—	kratki svetlobni pramen: 0,86D/3,5R – 0,86D/3,5L – 0,50U/1,5L in 1,5R;

(c)

dolgi svetlobni pramen: točka Imax.

Lahko se opravi še eno usmerjanje zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje zastiranja je obravnavana v odstavku 3 te priloge).

Razen za točki 0,50U/1,5L in 0,50U/1,5R je dovoljeno 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preizkusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka. Vrednost, izmerjena v točkah 0,50U/1,5L in 0,50U/1,5R, fotometrične vrednosti, izmerjene pred preizkusom, ne sme presegati za več kakor 255 cd;

2.1.2.2.3

pri žarometih za meglo na črti 5 v točki h = 0 in v točki Imax v območju D.

Lahko se opravi še eno usmerjanje zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa za meglo zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje zastiranja je obravnavana v odstavku 3 te priloge).

Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preizkusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.

2.2

Umazan žaromet

Žaromet, ki je bil preizkušen v skladu z zahtevami iz odstavka 2.1, mora po opravljeni pripravi v skladu s odstavkom 2.2.1 eno uro za vsako funkcijo ali razred kratkega svetlobnega pramena (5) delovati tako, kakor je opisano v odstavku 2.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz odstavka 2.1.2, vsakemu preizkusu pa mora slediti dovolj dolg čas za ohlajanje.

2.2.1

Priprava žarometa

2.2.1.1

Preizkusna mešanica:

glej Dodatek 2 k tej Prilogi.

2.2.1.2

Nanašanje preizkusne mešanice na žaromet

Preizkusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno površino sevanja žarometa in nato počakati, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost osvetlitve ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v nadaljevanju:

(a)

pri žarometih za asimetrični svetlobni pramen:

(i)	za točko lmax pri kratkem/dolgem svetlobnem pramenu in samo dolgem svetlobnem pramenu;

(ii)	50R in 50V pri žarometu za le kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni strani cestišča;

(iii)

50L in 50V pri žarometu za le kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po levi strani cestišča;

(iv)	50V pri kratkem svetlobnem pramenu razreda C sistema AFS in vsakem od navedenih načinov kratkega svetlobnega pramena;

(b)

pri žarometih za simetrični svetlobni pramen:

(i)

za žaromet razreda B:

—	kratki svetlobni pramen/dolgi svetlobni pramen in samo dolgi svetlobni pramen: točka Imax;

—	samo kratki svetlobni pramen: B50 in 50V;

(ii)

za žaromet razredov C, D in E:

—	kratki svetlobni pramen/dolgi svetlobni pramen in samo dolgi svetlobni pramen: točka Imax;

—	samo kratki svetlobni pramen: 0,50U/1,5L in 1,5R in 0,86D/V;

(c)

pri žarometih za meglo:

—	točka Imax v območju D.

3. PREIZKUS SPREMEMBE NAVPIČNE LEGE MEJE ZASTIRANJA ZARADI TOPLOTE

Preveri se, ali navpični premik meje zastiranja zaradi toplote ne presega vrednosti, predpisane za žaromet, ki oddaja kratki svetlobni pramen, žaromet za meglo ali v primeru sistema AFS za sistem ali njegove dele, ki oddajajo kratki svetlobni pramen razreda C (osnovni svetlobni pramen), ali vsak predpisan način za kratki svetlobni pramen.

Na napravi, ki je bila preizkušena v skladu z odstavkom 2, se opravi preizkus, opisan v odstavku 3.1, ne da bi jo odstranili iz preizkusne vpenjalne naprave ali spremenili lego v njej.

Če je sistem AFS sestavljen iz več kakor ene svetilne enote ali več kakor enega sklopa svetilnih enot, ki ustvarjajo mejo zastiranja, se vsaka enota ali sklop obravnava kot preizkusni vzorec za potrebe tega preizkusa in mora biti preizkušena ločeno.

Če je sistem AFS opremljen s premičnim optičnim delom, se pri tem preizkusu upoštevata samo lega, ki je najbliže povprečnemu navpičnemu kotnemu premiku, in/ali začetna lega v nevtralnem položaju.

Preizkus je omejen samo na vhodne signale pod pogoji, ki ustrezajo vožnji naravnost.

3.1

Preizkusni postopek

3.1.1

Za ta preizkus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 2.1.1.2.

Preizkus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri zunanji temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Naprava deluje, ne da bi jo vzeli iz preizkusne vpenjalne naprave ali spremenili lego v njej. (Za ta preizkus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 2.1.1.2):

(a)	s serijsko proizvedenim svetlobnim virom z žarilno nitko, ki je bil priložen napravi in se je staral najmanj eno uro;

(b)	s serijsko proizvedenimi svetlobnimi viri LED in/ali moduli LED, ki so bili priloženi napravi in so se starali najmanj 48 ur;

(c)	s serijsko proizvedenim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, ki je bil priložen napravi in se je staral najmanj 15 ur.

3.1.2

Pri napravi za asimetrični svetlobni pramen:

lego vodoravnega dela meje zastiranja (med črto V–V in navpično črto skozi točko B50L za vožnjo po desni strani cestišča ali točko B50R za vožnjo po levi strani cestišča) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) po delovanju.

3.1.3

Pri žarometih za simetrični svetlobni pramen: lego vodoravnega dela meje zastiranja (med črto V–V in navpičnima črtama skozi točki 50L in 50R za žaromet razreda BS ter točki 3,5L in 3,5R za žaromet razredov CS, DS in ES) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) po delovanju.

3.1.4

Pri žarometih za meglo: lego meje zastiranja med točko 3,0° levo in točko 3,0° desno od črte V–V je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) po delovanju.

Meritev spremembe lege meje zastiranja, opisane zgoraj, se izvede s katero koli metodo, ki daje zadosti točne in ponovljive rezultate.

3.2

Rezultati preizkusa

3.2.1

Rezultat v miliradianih (mrad) se šteje kot sprejemljiv, če:

(a)	pri žarometih ali sistemih AFS absolutna vrednost Δ r1 = \| r3 – r60 \|, izmerjena na napravi, ni večja od 1,0 mrad (Δ r1 ≤ 1,0 mrad) pri premikanju navzgor in od 2,0 mrad (Δ r1 ≤ 2,0 mrad) pri premikanju navzdol;

(b)	pri žarometih za meglo absolutna vrednost Δ r1 = \| r3 – r60 \|, izmerjena na napravi, ni večja od 2,0 mrad (Δ r1 ≤ 2,0 mrad).

3.2.2

Če se rezultat ne sklada z zahtevami iz odstavka 3.2.1 in ne presega vrednosti iz preglednice A7-1, je treba opraviti preizkus v skladu z odstavkom 3.1 na dodatnem vzorcu, nameščenem na preizkusni vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu, in sicer potem, ko je bil vzorec trikrat zapored izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi stabiliziranja lege mehanskih delov naprave:

(a)	naprava deluje eno uro (napetost je treba prilagoditi v skladu z odstavkom 2.1.1.2);

(b)	enourno obdobje z izklopljeno svetilko.

Po teh treh ciklih se naprava šteje za sprejemljivo, če absolutna vrednost Δr, izmerjena v skladu z odstavkom 3.2 na dodatnem vzorcu, izpolnjuje zahteve iz odstavka 3.2.1.

Preglednica A7/-1

Vrednosti premikov

Premik	Naprava	Vrednost
Navzgor	Žaromet ali sistem AFS	1,5 mrad
Navzgor	Žaromet za meglo	3,0 mrad
Navzdol	Vse	3,0 mrad

Priloga 7 – Dodatek 1

Pregled obratovalnih obdobij za preizkus stabilnosti fotometričnih lastnosti

Okrajšave:	P:	žaromet za kratki svetlobni pramen
	D:	žaromet za dolgi svetlobni pramen (D1 + D2 pomeni dva dolga svetlobna pramena)
	F:	žaromet za meglo
	L_	pomeni ciklus 15-minutnega izklopa in 5-minutnega vklopa
	:	pomeni ciklus 9-minutnega izklopa in 1-minutnega vklopa

Vsi naslednji združeni žarometi in žarometi za meglo so skupaj z označevalnimi simboli navedeni kot primeri in niso izčrpni.

P ali D ali F

P, D ali F

Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih

P+F ali P+D ali P+D1+D2 ali P+D+F ali P+D1+D2 + F

Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih
D ali F ali D1+D2 ali D+F
P

P/F ali P/D ali P/ D1+D2

D ali F ali D1+D2
P
Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih

D+F ali D1+D2 +F

Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih
D ali D1+D2
F

D/F ali D1+D2/F

D ali D1+D2
F
Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih

P/D+F ali P/D1+D2+F

F
D ali D1+D2
P
Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih

P+D/F ali P+D1+D2/F

F
D ali D1+D2
P
Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih

P/D/F ali P/D1+D2/F

F
D ali D1+D2
P
Dodatni svetlobni viri ali moduli LED za osvetlitev v ovinkih

Priloga 7 – Dodatek 2

Preizkusna mešanica za preizkus za umazane žaromete

1. Za naprave z zunanjo lečo iz stekla:

mešanica vode in umazanije, ki se nanese na napravo, vsebuje:

(a)	9 masnih delov kremenčevega peska z zrnatostjo 0–100 μm;

(b)	1 masni del rastlinskega oglenega prahu iz bukovega lesa z zrnatostjo 0–100 μm;

(c)	0,2 masnega dela NaCMC (6) in

(d)	5 masnih delov natrijevega klorida (99-odstotna čistost);

(e)	ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m.

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

2. Za naprave z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:

mešanica vode in umazanije, ki se nanese na napravo, vsebuje:

(a)	9 masnih delov kremenčevega peska z zrnatostjo 0–100 μm;

(b)	1 masni del rastlinskega oglenega prahu iz bukovega lesa z zrnatostjo 0–100 μm;

(c)	0,2 masnega dela NaCMC (6) in

(d)	5 masnih delov natrijevega klorida (99-odstotna čistost);

(e)	13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m; in

(f)	2 ± 1 masnih delov v kapljicah površinsko aktivne snovi (7).

Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.

(1) Za razpored preizkusa glej Prilogo 7, Dodatek 1.

(2) Če preizkušani žaromet vključuje signalne svetilke, morajo biti te svetilke, razen svetilke za dnevno vožnjo, med preizkusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora svetiti v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.

(3) Če med utripanjem žarometov hkrati svetijo dodatni svetlobni viri, se to ne šteje za običajno uporabo svetlobnih virov.

(4) Upoštevati je treba vse svetlobne vire svetilnih funkcij, tudi če zanje ni vložena vloga za homologacijo v skladu s tem pravilnikom, razen tistih iz opombe 3.

(5) Morebitni kratki svetlobni pramen razreda W se ne upošteva za svetilne enote, ki proizvajajo kratki svetlobni pramen drugega razreda ali drugo svetilno funkcijo ali k temu prispevajo.

(6) NaCMC je natrijeva sol karboksimetilceluloze, ki se običajno navaja kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.

(7) Dovoljeno odstopanje pri količinah je potrebno za pridobitev mešanice, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.

PRILOGA 8

Zahteve za naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje) z lečami iz plastičnega materiala – preizkusi za leče ali vzorce materiala

1. SPLOŠNE UPRAVNE ZAHTEVE

1.1

Na osnovi te priloge se pripravi poročilo o preizkusu z rezultati preizkusov iz odstavkov 3.1 do 3.5; to poročilo se doda poročilu o preizkusu naprave iz vloge za podelitev homologacije in dokumentaciji za to napravo.

Naprava za osvetlitev cestišča, uporabljena v tem preizkusu, se navede v poročilu o preizkusu.

1.2

Vsaki vlogi za podelitev homologacije se priloži:

1.2.1

za preizkus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče: štirinajst leč;

1.2.1.1

deset od teh leč se lahko nadomesti z desetimi vzorci materiala velikosti najmanj 60 × 80 mm z ravno ali izbočeno zunanjo površino in pretežno ravno površino v sredini (polmer ukrivljenosti najmanj 300 mm), veliko najmanj 15 × 15 mm;

1.2.1.2

vsaka taka leča ali vzorec materiala se izdela po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji;

1.2.2

optični sklop, če se uporablja, na katerega se lahko vgradijo leče po navodilih proizvajalca;

1.2.3

za preizkus odpornosti svetlobno prepustnih sestavnih delov iz plastičnega materiala proti ultravijoličnemu sevanju modulov LED v žarometu:

po en vzorec vsakega materiala, ki se uporablja v napravi za osvetlitev cestišča, ali vzorec naprave za osvetlitev cestišča, ki vsebuje te materiale. Vsi vzorci materiala morajo imeti enak videz in biti po potrebi enako površinsko obdelani, kakor če bi bili namenjeni za uporabo v žarometu, za katerega je bila vložena vloga za homologacijo.

Preizkus odpornosti notranjih materialov proti ultravijoličnemu sevanju svetlobnega vira ni potreben, če se uporabljajo le tipi modulov LED z nizkim ultravijoličnim sevanjem, kakor so določeni v Prilogi 9, oziroma če se sprejmejo ukrepi za zaščito zadevnih sestavnih delov naprav pred ultravijoličnim sevanjem, npr. s filtri iz stekla.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1

Vzorci, predloženi v skladu z odstavkom 1.2, morajo ustrezati zahtevam iz odstavkov 3.1 do 3.6.

2.2

Material leč v obeh vzorcih celotnih naprav za osvetlitev cestišča, predloženih skladno z odstavkom 3.1.3.4 tega pravilnika in opremljenih z lečami iz plastičnega materiala, mora ustrezati zahtevam iz odstavka 3.7.

2.3

Na vzorcih (plastične leče ali vzorci materialov) skupaj z optičnim sklopom, za katerega so predvideni (če se uporabljajo), se homologacijski preizkusi opravijo v časovnem zaporedju, prikazanem v preglednici A8-1.

2.4

Če lahko proizvajalec svetilk dokaže, da je izdelek že prestal preizkuse, predpisane v odstavkih 3.1 do 3.5, ali enakovredne preizkuse na podlagi katerega drugega pravilnika, teh preizkusov ni treba ponoviti; obvezni so samo preizkusi iz preglednice A8-2.

3. POSEBNE ZAHTEVE ZA PREIZKUŠANJE

3.1

Odpornost proti temperaturnim spremembam

3.1.1

Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in relativne vlažnosti opraviti preizkuse po naslednjem programu:

(a)	3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 odstotkov;

(b)	1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov;

(c)	15 ur pri temperaturi –30 °C ± 2 °C;

(d)	1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov;

(e)	3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C;

(f)	1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov.

Pred tem preizkusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure hranjeni pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov.

Opomba:

Enourna obdobja pri 23 °C ± 5 °C morajo vključevati tudi čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnega šoka.

3.1.2

Fotometrične meritve

3.1.2.1

Pred preizkusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.

3.1.2.2

S standardnim (etalonskim) svetlobnim virom in/ali moduli LED ali morebitnim standardnim svetlobnim virom, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, s katerimi je opremljena naprava za osvetlitev cestišča, je treba opraviti meritve v naslednjih točkah:

(a)

pri razredih A, B in D:

—	B50L in 50R za kratki svetlobni pramen (B50R in 50L za žaromete, namenjene vožnji po levi strani cestišča);

—	Imax za dolgi svetlobni pramen;

(b)

pri sistemih AFS:

—	B50L in 50V za kratki svetlobni pramen razreda C;

—	Imax za dolgi svetlobni pramen sistema;

(c)

pri razredih BS, CS, DS in ES:

—	B50, 50L in 50R za žaromet razreda BS, 0,86D/3,5R, 0,86D/3,5L, 0,50U/1,5L in 1,5R za žaromet razredov CS, DS in ES za kratki svetlobni pramen ali žaromet za kratki/dolgi svetlobni pramen;

—	Imax za dolgi svetlobni pramen žarometa za dolgi svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen;

(d)

pri žarometih za meglo:

—	na presečišču črte V–V s črto 6 in

—	presečišču črte V–V s črto 4.

3.1.2.3

Rezultati

Fotometrične vrednosti, izmerjene za vsak vzorec pred preizkusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kakor 10 odstotkov.

3.2

Odpornost proti okoljskim vplivom in kemičnim snovem

3.2.1

Odpornost proti okoljskim vplivom

Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna porazdelitev energije ustreza porazdelitvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5 500 K in 6 000 K. Med vir in vzorce je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabi sevanje z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za interval, v katerem energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preizkusne naprave mora temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kakor vzorci, doseči 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obrati na minuto.

Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ± 5 °C po naslednjem ciklu:

škropljenje: 5 minut; sušenje: 25 minut.

3.2.2

Odpornost proti kemičnim snovem

Po preizkusu, opisanem v odstavku 3.2.1, in meritvi, opisani v odstavku 3.2.3.1, je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku, opisanem v odstavku 3.2.2.2, z mešanico, opredeljeno v odstavku 3.2.2.1.

3.2.2.1

Preizkusna mešanica

Preizkusna mešanica vsebuje 61,5 odstotka n-heptana, 12,5 odstotka toluena, 7,5 odstotka etiltetraklorida, 12,5 odstotka trikloroetilena in 6 odstotkov ksilena (v odstotkih prostornine).

3.2.2.2

Nanašanje preizkusne mešanice

Kos bombažne krpe (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 3.2.2.1 in nato v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s tlakom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preizkusno površino velikosti 14 × 14 mm.

V teh 10 minutah se krpa znova napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preizkusni mešanici med celotnim trajanjem preizkusa.

Pri pritiskanju namočene krpe na vzorec se lahko tlak, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.

3.2.2.3

Čiščenje

Po nanosu preizkusne mešanice se vzorci posušijo na zraku, nato pa operejo z raztopino iz odstavka 3.4.1 (Odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.

Potem se vzorci temeljito sperejo pri 23 °C ± 5 °C z destilirano vodo, ki ne vsebuje več kakor 0,2 odstotka primesi, in se obrišejo z mehko krpo.

3.2.3

Rezultati

3.2.3.1

Po preizkusu odpornosti proti okoljskim vplivom ne sme biti na zunanji površini vzorcev nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe

, ki se pri vseh treh vzorcih izmeri po postopku iz Dodatka 2 te priloge, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δtm < 0,020).

3.2.3.2

Po preizkusu odpornosti proti kemičnim snovem ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi lahko spremenilo razpršenost svetlobnega toka

, pri čemer srednja vrednost spremembe, ki se pri vseh treh vzorcih izmeri po postopku iz Dodatka 2 te priloge, ne sme biti večja od 0,020 (Δdm < 0,020).

3.3

Odpornost proti sevanju svetlobnega vira

Po potrebi se opravi naslednji preizkus:

ravni vzorci vsakega sestavnega dela naprave za osvetlitev cestišča iz plastičnega materiala, ki prepuščajo svetlobo, se izpostavijo svetlobi svetlobnih virov. Parametri, kakor so koti in razdalje vzorcev, morajo biti enaki kakor v napravi za osvetlitev cestišča. Ti vzorci morajo biti enake barve in po potrebi enako površinsko obdelani kakor deli naprave za osvetlitev cestišča.

Po 1 500 urah neprekinjenega delovanja morajo biti kolorimetrične zahteve za prepuščeno svetlobo izpolnjene z novim svetlobnim virom, pri čemer ne sme biti na površini vzorcev nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij.

Preizkus odpornosti notranjih materialov proti ultravijoličnemu sevanju svetlobnega vira ni potrebno, če se uporabijo svetlobni viri v skladu s Pravilnikom ZN št. 37 in/ali svetlobni viri z nizkim ultravijoličnim sevanjem, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, in/ali moduli LED z nizkim ultravijoličnim sevanjem ali če se sprejmejo ukrepi za zaščito ustreznih sestavnih delov sistema pred ultravijoličnim sevanjem, na primer s filtri iz stekla.

3.4

Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom

3.4.1

Odpornost proti čistilom

Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in se nato za pet minut potopi v mešanico s temperaturo 23 °C ± 5 °C, ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 odstotka primesi in en del alkilarilsulfonata.

Po preizkusu se vzorci posušijo pri 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.

3.4.2

Odpornost proti ogljikovodikom

Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti z bombažno krpo, prepojeno z mešanico iz 70 odstotkov n-heptana in 30 odstotkov toluena (v odstotkih prostornine), nato pa počakati, da se posuši na zraku.

3.4.3

Rezultati

Po zaporedno opravljenih zgornjih preizkusih srednja vrednost spremembe stopnje prepustnosti svetlobe

, ki se pri vseh treh vzorcih izmeri po postopku, opisanem v Dodatku 2, ne sme biti večja od 0,010 (Δtm < 0,010).

3.5

Odpornost proti mehanski obrabi

3.5.1

Metoda preizkušanja odpornosti proti mehanski obrabi

Na zunanji površini treh novih vzorcev (leč) se opravi preizkus z enakomernim mehanskim obrabljanjem po postopku, opisanem v Dodatku 3.

3.5.2

Rezultati

Po tem preizkusu je treba spremembe:

prepuščanja svetlobe:

in razpršenosti svetlobe:

izmeriti po postopku, opisanem v Dodatku 2, na površini iz odstavka 1.2.1.1. Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje:

Δtm < 0,100;

Δdm < 0,050.

3.6

Preizkus sile oprijema prevlek, če obstajajo

3.6.1

Priprava vzorca

Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali iglo vreže mrežasti vzorec s kvadrati velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk z britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.

3.6.2

Opis preizkusa

Uporabi se lepilni trak s silo oprijema 2 N/(cm širine) ± 20 %, izmerjeno v normalnih okoliščinah, opisanih v Dodatku 4. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 3.6.1.

Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izenači s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Tedaj je treba lepilni trak odlepiti z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.

3.6.3

Rezultati

Na mrežasti površini ne smejo nastati znatne poškodbe. Poškodbe na presečiščih kvadratov ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.

3.7

Preizkušanje celotne naprave za osvetlitev cestišča z lečo iz plastičnega materiala

3.7.1

Odpornost površine leče proti mehanski obrabi

3.7.1.1

Preizkusi

Na leči vzorca št. 1 je treba opraviti preizkus, opisan v odstavku 3.5.1.

3.7.1.2

Rezultati

3.7.1.2.1

Pri razredih A, B in D ter sistemih AFS rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, po opravljenem preizkusu ne smejo:

(a)	za več kakor 30 odstotkov presegati največjih vrednosti, predpisanih v točkah B50L in HV, in biti za več kakor 10 odstotkov nižji od najmanjših vrednosti, predpisanih v točki 75R (pri žarometih, namenjenih vožnji po levi strani cestišča, je treba upoštevati točke B50R, HV in 75L);

ali

(b)	biti za več kakor 10 odstotkov nižji od najmanjših vrednosti, predpisanih za HV za žaromet za samo dolgi svetlobni pramen.

3.7.1.2.2

Pri razredih BS, CS, DS in ES rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, po opravljenem preizkusu ne smejo:

(a)	za več kakor 30 odstotkov presegati največjih vrednosti, predpisanih v točki HV, in biti za več kakor 10 odstotkov nižji od najmanjših vrednosti, predpisanih v točkah 50L in 50R za žaromete razreda BS in 0,86D/3,5R, 0,86D/3,5L za žaromete razredov CS, DS in ES;

ali

(b)	biti za več kakor 10 odstotkov nižji od najmanjših vrednosti, predpisanih za HV za žaromet za samo dolgi svetlobni pramen.

3.7.1.2.3

Pri žarometih za meglo rezultati fotometričnih meritev za črti 2 in 5 po opravljenem preizkusu ne smejo presegati največjih predpisanih vrednosti za več kakor 30 odstotkov.

3.7.2

Preizkus sile oprijema prevlek, če obstajajo

Na leči vzorca št. 2 je treba opraviti preizkus, opisan v odstavku 3.6.

4. Preverjanje skladnosti proizvodnje

4.1

V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da naprave za osvetlitev cestišča ali enote proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:

4.1.1

po preizkusu odpornosti proti kemičnim snovem ter preizkusu odpornosti proti detergentom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorcev ni s prostim očesom mogoče opaziti nobenih razpok, oddrobljenih delov ali deformacij (glej odstavke 3.2.2, 3.4.1 in 3.4.2);

4.1.2

so po preizkusu iz odstavka 3.7.1.1 fotometrične vrednosti v merilnih točkah iz odstavka 3.7.1.2 znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.

4.2

Če rezultati preizkusov ne izpolnjujejo zahtev, je treba preizkuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu naprav za osvetlitev cestišča.

PRILOGA 8 – Dodatek 1

Časovno zaporedje preizkusov materialov

A. Preizkusi plastičnih materialov (leč ali vzorcev materiala, ki so bili predloženi v skladu z odstavkom 1.2)

Preglednica A8/-1

Časovno zaporedje preizkusov materialov

Vzorci

Leče ali vzorci materiala

Leče

Preizkusi

Omejena fotometrija

Sprememba temperature

Omejena fotometrija

Meritev prepustnosti

Meritev razpršenosti

Okoljski vplivi

Meritev prepustnosti

Kemične snovi

Meritev razpršenosti svetlobe

Detergenti

Ogljikovodiki

Meritev prepustnosti

Obraba

Meritev prepustnosti

Meritev razpršenosti

Oprijem

Odpornost proti sevanju svetlobnega vira (*1)

Preglednica A8/-2

Preizkusi celotnih naprav, sistemov ali njihovih delov (predloženih v skladu z odstavkom 3.1.3.4 tega pravilnika)

Preizkusi	Celotne naprave, sistemi ali njihovi deli
	Št. vzorca
	1	2
Obraba	X
Fotometrija	X
Oprijem		X

Priloga 8 – Dodatek 2

Metoda merjenja razpršenosti in prepustnosti svetlobe

1. OPREMA (glej sliko A8-I)

Svetlobni pramen kolimatorja K s polovično divergenco β/2 = 17,4 x 104 rd se omeji z zaslonko Dτ z odprtino 6 mm, pri kateri je nameščen nosilec za vzorec.

Konvergentna akromatska leča L2 s korekcijo sferičnih aberacij povezuje zaslonko Dτ s sprejemnikom R; premer leče L2 mora biti tak, da ne zaslanja svetlobe, ki ga vzorec razprši v stožcu s polovičnim vršnim kotom ß/2 = 14°.

Obročasta zaslonka DD s kotoma αo/2 = 1° in αmax /2 = 12° je nameščena v goriščni ravnini slike leče L2.

Neprozorni srednji del zaslonke je potreben za zaslanjanje svetlobe, ki izhaja neposredno iz svetlobnega vira. Srednji del zaslonke se lahko odstrani iz svetlobnega pramena tako, da se vrne točno v svojo izhodiščno lego.

Razdaljo L2 Dτ in goriščno razdaljo F2 (1) leče L2 je treba izbrati tako, da slika Dτ v celoti pokrije sprejemnik R.

Če se za začetni vpadni svetlobni tok vzame 1 000 enot, mora biti absolutna točnost izmerjenih vrednosti boljša od ene enote.

2. MERITVE

Odčitati je treba naslednje vrednosti:

Preglednica A8/-3

Izmerjene vrednosti

Izmerjena vrednost	Z vzorcem	S srednjim delom DD	Ustrezna količina
T1	ne	ne	vpadni svetlobni tok pri prvi izmerjeni vrednosti
T2	da (pred preizkusom)	ne	svetlobni tok, ki ga je prepustil novi material v polju 24°
T3	da (po preizkusu)	ne	svetlobni tok, ki ga je prepustil material po preizkusu v polju 24°
T4	da (pred preizkusom)	da	svetlobni tok, ki ga je razpršil novi material
T5	da (po preizkusu)	da	svetlobni tok, ki ga je razpršil material po preizkusu

Priloga 8 – Dodatek 3

Metoda preizkusa s škropljenjem

1. PREIZKUSNA OPREMA

1.1

Škropilna pištola

Škropilna pištola mora biti opremljena s šobo premera 1,3 mm, ki omogoča pretok tekočine 0,24 ± 0,02 l/minuto pri delovnem tlaku 6,0 bar –0/+0,5 bar.

Pri teh delovnih pogojih mora premer profila curka na površini, ki je izpostavljena obrabi, znašati 170 ± 50 mm na razdalji 380 ± 10 mm pred šobo.

1.2

Preizkusna mešanica

Preizkusna mešanica je sestavljena iz:

(a)	kremenčevega peska trdote 7 po Mohrovi lestvici z zrnatostjo med 0 in 0,2 mm ter s skoraj normalno porazdelitvijo pri kotnem faktorju 1,8–2;

(b)	vode s trdoto do 205 g/m3 za mešanico, ki vsebuje 25 g peska na 1 liter vode.

2. PREIZKUS

Zunanja površina leče svetilke se enkrat ali večkrat izpostavi delovanju curka peska, dobljenega po zgoraj opisani metodi. Pri tem se curek usmeri skoraj pravokotno na površino, ki se preizkuša.

Nastajanje poškodb se preverja na enem ali več referenčnih vzorcih stekla, nameščenih v bližini leč, ki se preizkušajo. Mešanico je treba škropiti, dokler sprememba razpršene svetlobe na vzorcu ali vzorcih, izmerjena po metodi iz Dodatka 2, ne ustreza naslednji vrednosti:

Za preverjanje enakomernosti obrabe na celotni površini, ki se preizkuša, se lahko uporabi več referenčnih vzorcev.

Priloga 8 – Dodatek 4

Preizkus sile oprijema lepilnega traku

1. NAMEN

Po tej metodi se lahko pri normalnih pogojih določi linearna sila oprijema lepilnega traku na stekleni plošči.

2. NAČELO

Merjenje sile, ki jo je treba uporabiti za odlepitev lepilnega traku s steklene plošče pod kotom 90°.

3. Predpisani atmosferski pogoji

Temperatura zraka mora biti 23 °C ± 5 °C, relativna vlažnost pa 65 ± 15 odstotkov.

4. PREIZKUSNI TRAKOVI

Pred preizkusom se vzorčni kolut lepilnega traku 24 ur hrani pri predpisanih okoljskih pogojih (glej odstavek 3).

Z vsakega koluta je treba preizkusiti po pet preizkusnih trakov dolžine 400 mm. Ti preizkusni trakovi se pridobijo s koluta, ko so odstranjene prve tri plasti.

5. POSTOPEK

Preizkus je treba opraviti pod okoljskimi pogoji, določenimi v odstavku 3.

Pet preizkusnih trakov je treba odtrgati s koluta med radialnim odvijanjem lepilnega traku s hitrostjo približno 300 mm/s, nato pa jih je treba v 15 sekundah nanesti, kakor sledi:

lepilni trak se postopoma nanese na stekleno ploščo tako, da se s prstom rahlo drgne v vzdolžni smeri, vendar brez prekomernega pritiska, tako da med trakom in stekleno ploščo ni nobenega zračnega mehurčka.

Vse skupaj se 10 minut pusti v predpisanih atmosferskih pogojih.

Približno 25 mm preizkusnega traku se odlepi s plošče v ravnini, ki je pravokotna na os preizkusnega traku.

Plošča se pritrdi, prosti konec lepilnega traku pa prepogne za 90° glede na ploščo. Vlečna sila mora delovati tako, da je ločilna črta med lepilnim trakom in ploščo pravokotna na to silo in na ploščo.

Trak se odlepi s hitrostjo 300 ± 30 mm/s in zabeleži se potrebna sila.

6. REZULTATI

Pet dobljenih vrednosti se razporedi po vrstnem redu, srednja vrednost pa se vpiše kot rezultat meritve. Ta vrednost je izražena v newtonih na centimeter širine lepilnega traku.

(*1) Ta preizkus velja za žaromete za meglo, opremljene s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, žaromete in sisteme AFS.

(1) Za L2 se priporoča uporaba goriščne razdalje približno 80 mm.

PRILOGA 9

Zahteve za module LED in naprave za osvetlitev cestišča (razen svetilk za zavijanje), vključno z moduli LED in/ali svetlobnimi viri LED

1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA MODULE LED

1.1

Vsi predloženi vzorci modulov LED morajo pri preizkušanju s predloženimi elektronskimi krmilnimi napravami za nadzor svetlobnih virov, če so na voljo, izpolnjevati ustrezne zahteve iz tega pravilnika.

1.2

Moduli LED so zasnovani tako, da pri običajni uporabi njihovo delovanje ostane brezhibno. Poleg tega ne smejo imeti napak v zasnovi ali izdelavi. Za modul LED se šteje, da ne deluje, če ne deluje katera od njegovih svetlečih diod.

1.3

Moduli LED ne smejo dopuščati nedovoljenih sprememb.

1.4

Pri zasnovi odstranljivih modulov LED se upošteva naslednje:

1.4.1

kadar se modul LED odstrani in nadomesti z drugim modulom, ki ga zagotovi vložnik in ima enako identifikacijsko kodo modula svetlobnega vira, so izpolnjene fotometrične zahteve žarometa ali sistema AFS;

1.4.2

moduli LED z različnimi identifikacijskimi kodami modula svetlobnega vira v istem ohišju svetilke ne smejo biti medsebojno zamenljivi.

2. PROIZVODNJA MODULOV LED

2.1

Svetleče diode v modulu LED morajo biti opremljene z ustreznimi pritrdilnimi elementi.

2.2

Pritrdilni elementi morajo biti trdni in dobro pritrjeni na svetleče diode in modul LED.

3. PREIZKUSNI POGOJI

3.1

Uporaba

3.1.1

Vsi vzorci se preizkusijo v skladu z odstavkom 4.

3.1.2

Svetlobni viri v modulu LED so svetleče diode (LED) iz odstavka 2.7.1 Pravilnika ZN št. 48, zlasti v zvezi z elementom za vidno sevanje. Druge vrste svetlobnih virov niso dovoljene.

3.2

Delovni pogoji

3.2.1

Delovni pogoji za module LED

Vse vzorce je treba preizkusiti pod pogoji iz odstavka 4.6.4 tega pravilnika. Moduli LED se preizkušajo v napravi, ki jo predloži proizvajalec, razen če je v tej prilogi določeno drugače.

3.2.2

Delovni pogoji za svetlobne vire LED

Vse vzorce je treba preizkusiti pod pogoji iz odstavka 4.6.3 tega pravilnika.

3.2.3

Zunanja temperatura

Pri meritvah električnih in fotometričnih značilnosti se naprava uporablja v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.

3.3

Staranje

Na zahtevo vložnika se modul LED pred začetkom preizkusov, ki so določeni v tem pravilniku, pusti delovati 15 ur in nato ohladi na zunanjo temperaturo.

4. POSEBNE ZAHTEVE IN PREIZKUSI

4.1

Barvni videz

4.1.1

Vsebnost rdeče barve

Poleg določb iz odstavka 4.16 tega pravilnika:

mora biti najmanjša vsebnost rdeče barve v svetlobi preizkušanega modula LED ali naprave z moduli LED (pri napetosti 50 V za žaromete in sisteme AFS):

pri čemer je:

Ee(λ)(enota: W)	spektralna porazdelitev obsevanosti;
V(λ)(enota: 1)	spektralna učinkovitost svetilnosti;
(λ)(enota: nm)	valovna dolžina.

Ta vrednost se izračuna v razmikih enega nanometra.

4.2

Ultravijolično sevanje

Ultravijolično sevanje modula LED z nizkim ultravijoličnim sevanjem mora biti:

pri čemer je:

S(λ) (enota: 1)	funkcija spektralnega ponderiranja;
km = 683 lm/W	največja vrednost svetilne učinkovitosti sevanja.

(Ostali simboli so opredeljeni v odstavku 4.1.1).

Ta vrednost se izračuna v razmikih enega nanometra. Ultravijolično sevanje se ponderira glede na vrednosti v preglednici A9-1:

Preglednica A9/-1

Preglednica vrednosti za ultravijolično sevanje v skladu s Smernicami IRPA/INIRC o mejnih vrednostih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju. Izbrane valovne dolžine (v nanometrih) so reprezentativne; druge vrednosti je treba interpolirati.

	S(λ)		S(λ)		S(λ)
250	0,430	305	0,060	355	0,00016
255	0,520	310	0,015	360	0,00013
260	0,650	315	0,003	365	0,00011
265	0,810	320	0,001	370	0,00009
270	1,000	325	0,00050	375	0,000077
275	0,960	330	0,00041	380	0,000064
280	0,880	335	0,00034	385	0,000053
285	0,770	340	0,00028	390	0,000044
290	0,640	345	0,00024	395	0,000036
295	0,540	350	0,00020	400	0,000030
300	0,300

4.3

Temperaturna stabilnost za napravo s svetlobnimi viri LED in/ali moduli LED

4.3.1

Svetilnost

4.3.1.1

Fotometrično meritev naprave je treba opraviti po 1 minuti delovanja za določeno funkcijo na spodaj določeni preizkusni točki. Za te meritve je lahko usmeritev približna, a jo je treba ohraniti za predhodne in naknadne meritve razmerja.

Preizkusne točke, ki se izmerijo:

kratki svetlobni pramen	25R pri žarometih razredov A, B in D;
	50V pri žarometih razredov AS, BS, CS, DS, ES;
	525RR pri sistemih AFS;
dolgi svetlobni pramen	HV;
žarometi za meglo	vodoravno 0° navpično 2,5°D.

4.3.1.2

Svetilka naj deluje, dokler se fotometrične lastnosti ne stabilizirajo. Trenutek, v katerem se fotometrične lastnosti stabilizirajo, je opredeljen kot trenutek, v katerem je v 15-minutnem časovnem obdobju odstopanje fotometrične vrednosti manjše od 3 odstotkov. Ko je stabilnost dosežena, je treba opraviti usmeritev za celotno fotometrijo v skladu z zahtevami za določeno napravo. Fotometrične meritve svetilke je treba opraviti v vseh preizkusnih točkah, zahtevanih za določeno napravo.

4.3.1.3

Treba je izračunati razmerje med vrednostjo fotometrične preizkusne točke, določene v odstavku 4.3.1.1, in vrednostjo točke, določene v odstavku 4.3.1.2.

4.3.1.4

Ko se fotometrične lastnosti stabilizirajo, je treba zgoraj izračunano razmerje uporabiti pri vseh preostalih preizkusnih točkah, da se ustvari nova fotometrična preglednica, v kateri so opisane vse fotometrične lastnosti na osnovi enominutnega delovanja.

4.3.1.5

Vrednosti svetilnosti, izmerjene po eni minuti delovanja in po tem, ko se fotometrične lastnosti stabilizirajo, morajo ustrezati zahtevam za najmanjše in največje dovoljene vrednosti.

4.3.2

Barva

Barva oddane svetlobe, izmerjena po eni minuti in po stabilizaciji fotometričnih lastnosti, kakor je opisano v odstavku 4.3.1.2, mora biti v obeh primerih znotraj zahtevanih mejnih vrednosti za obarvanost.

5. MERITEV CILJNEGA SVETLOBNEGA TOKA MODULOV LED, KI PROIZVAJAJO GLAVNI KRATKI SVETLOBNI PRAMEN, JE TREBA IZVESTI NA NASLEDNJI NAČIN:

5.1

moduli LED so konfigurirani, kakor je opisano v tehnični specifikaciji v odstavku 3.1.3 tega pravilnika. Na zahtevo vložnika tehnična služba z uporabo orodja odstrani optične elemente (sekundarno optiko). Ta postopek in pogoji v času meritev, kakor je opisano v nadaljevanju, se navedejo v poročilu o preizkusu;

5.2

vložnik predloži po en modul vsakega tipa, skupaj s krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, če se uporablja, in podrobnimi navodili.

Lahko se zagotovi ustrezna naprava za uravnavanje temperature (npr. toplotni izmenjevalnik) za simulacijo podobnih temperaturnih pogojev kot pri uporabi zadevnega žarometa ali sistema AFS.

Pred preizkusom je treba vsak modul LED starati najmanj 72 ur pod pogoji, ki so enaki pogojem uporabe zadevnega žarometa.

V primeru uporabe Ulbrichtove krogle mora premer krogle znašati najmanj en meter in najmanj desetkrat več od največjih mer modula LED, kar od tega je večje. Meritve svetlobnega toka se lahko izvedejo tudi z integracijo z uporabo goniofotometra. Upoštevajo se predpisi iz publikacije CIE 084-1989 v zvezi s sobno temperaturo, lego itd.

Modul LED mora svetiti približno eno uro v zaprti krogli ali goniofotometru.

Svetlobni tok se izmeri po doseženi stabilnosti, kakor je pojasnjeno v odstavku 4.3.1.2.

PRILOGA 10

Splošni prikaz za glavni kratki svetlobni pramen in elemente svetlobnega pramena ter povezane možnosti svetlobnega vira

PRILOGA 11

Referenčno središče

Če je zahtevano:

a = najmanj 2 mm

Ta neobvezna oznaka referenčnega središča se postavi na lečo na presečišču z referenčno osjo kratkega svetlobnega pramena in tudi na leče dolgih svetlobnih pramenov, kadar ti prameni niso združeni, kombinirani ali integrirani s kratkim svetlobnim pramenom, ter na lečo žarometa za meglo.

Slika A11-I prikazuje oznako referenčnega središča, projiciranega na ravnino, ki se v največji meri dotika leče okoli središča kroga. Črte, ki sestavljajo oznako, so lahko neprekinjene ali črtkane.

PRILOGA 12

Oznake za napetost

Ta oznaka mora biti nameščena na ohišju vseh žarometov, ki vsebujejo le svetlobne vire, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, in predstikalno napravo, in na vseh zunanjih delih predstikalne naprave.

Predstikalne naprave so zasnovane za nn-voltni omrežni sistem.

Ta oznaka mora biti nameščena na ohišju vseh žarometov, ki vsebujejo vsaj en svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu, in predstikalno napravo.

Predstikalne naprave so zasnovane za nn-voltni omrežni sistem.

Svetlobni viri z žarilno nitko, ki jih vsebuje žaromet, niso zasnovani za 24-voltni omrežni sistem.

PRILOGA 13

Namestitev homologacijskih oznak

Naslednje namestitve homologacijskih oznak so zgolj primeri; sprejemljiva je vsaka druga namestitev, izvedena v skladu z odstavkom 3.3 tega pravilnika.

1. Homologacijska oznaka za posamično napravo za osvetlitev cestišča

a = glej odstavek 3.3.1.2.1 tega pravilnika

Naprava s homologacijsko oznako, prikazano na levi, je enota za sistem AFS, homologirana na Nizozemskem (E4) v skladu s tem pravilnikom pod homologacijsko številko 19243.

Številka, ki sledi 149R, pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz tega pravilnika v njegovi izvirni obliki (00).

Identifikacijski simboli funkcij pomenijo, da je bila homologacija podeljena za dolgi svetlobni pramen (R) ter kratki svetlobni pramen razredov C in V. Dvojna puščica pomeni, da je kratki svetlobni pramen primeren za vožnjo po obeh straneh cestišča z ustrezno nastavitvijo optičnega elementa ali svetlobnega vira na vozilu. Kratka svetlobna pramena razredov C in V ter dolgi svetlobni pramen izpolnjujejo določbe, ki se uporabljajo za osvetlitev v ovinkih, kakor je nakazano s črko „T“. Črtica nad črko „R“ pomeni, da funkcijo dolgega svetlobnega pramena zagotavlja več enot na tisti strani sistema.

Številka 30 označuje, da je največja svetilnost dolgega svetlobnega pramena med 123 625 in 145 125 cd.

Svetilka s homologacijsko oznako, prikazano na levi, je žaromet za kratki svetlobni pramen, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu (DC), za vožnjo po levi strani cestišča (puščica) s plastično lečo (PL), homologiran v Franciji (E2) v skladu s tem pravilnikom (149R), kakor je določeno v prvotnih spremembah (00), v kombinaciji s sprednjo pozicijsko svetilko (A), kakor je določeno v prvotnih spremembah (00) Pravilnika o svetlobno-signalnih napravah (148R). Obe svetilki (funkciji) sta homologirani pod homologacijsko številko 3223.

2. Homologacijska oznaka združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk

Opomba:

Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobno-signalne svetilke. Črte niso del homologacijske oznake.

Opomba:

Primera na slikah A13-III in A13-IV ustrezata svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki obsega:

(a)	sprednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 00 Pravilnika ZN št. 148. Vodoravna puščica kaže stran, na kateri je zahtevanim fotometričnim specifikacijam zadoščeno do kota 80° H;

(b)

žaromet razreda B za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desni strani cestišča, ter dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 123 625 in 145 125 kandelami (kakor označuje številka 30), homologiran v skladu z zahtevami tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 00, z vgrajeno lečo iz plastičnega materiala;

(c)	žaromet za meglo, ki je homologiran v skladu s spremembami 00 tega pravilnika in vključuje lečo iz plastičnega materiala;

(d)	sprednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 00 Pravilnika ZN št. 148.

Ta primer prikazuje prilagodljiv sistem sprednje osvetlitve, ki ga sestavljajo dve enoti na levi strani vozila in ena enota na desni strani.

Sistem z zgornjimi homologacijskimi oznakami izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika (prvotna različica Pravilnika) glede kratkega svetlobnega pramena za vožnjo po levi strani cestišča in dolgega svetlobnega pramena z največjo svetilnostjo med 123 625 in 145 125 kandelami (kakor označuje številka 30) in je združen s sprednjo smerno svetilko kategorije 1a in sprednjo pozicijsko svetilko, homologiranima v skladu s spremembami 00 Pravilnika ZN št. 148.

Enota 1 sistema (na levi strani) je zasnovana tako, da prispeva h kratkima svetlobnima pramenoma razredov C in E. Črtica nad črko „C“ kaže, da na navedeni strani h kratkemu svetlobnemu pramenu razreda C prispeva več kot ena enota. Črka „T“ desno od navedenih simbolov kaže, da tako kratki svetlobni pramen razreda C kot tudi kratki svetlobni pramen razreda E zagotavljata način osvetlitve v ovinkih.

Enota 3 sistema (na levi strani) je zasnovana tako, da zagotavlja drugi del kratkega svetlobnega pramena razreda C na navedeni strani (kot kaže črtica nad črko „C“) in kratki svetlobni pramen razreda W. Za to dodatno svetilno enoto krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ni potreben.

Enota 2 sistema (na desni strani) je zasnovana tako, da prispeva h kratkima svetlobnima pramenoma razredov C in E (oba z načinom osvetlitve v ovinkih) ter kratkemu svetlobnemu pramenu razreda W.

Opomba:

V zgornjem primeru imajo različne enote sistema isto homologacijsko številko.

3. Identifikacijska koda modulov svetlobnih virov

Slika A13-VI Oznaka modula svetlobnega vira

Modul svetlobnega vira z identifikacijsko kodo, prikazano na sliki A13-VI, je bil homologiran skupaj s svetilko, homologirano v Italiji (E3) pod homologacijsko številko 17325.

Dodatna svetilna enota z identifikacijsko kodo, prikazano na sliki A13-VII, je bila homologirana skupaj z žarometom, prvotno homologiranim na Japonskem (E43) pod homologacijsko številko 1234.

PRILOGA 14

Obrazca za opis

Največji format: A4 (210 x 297 mm)

Obrazec za opis prilagodljivega sistema sprednje osvetlitve št. 1

Kontrolni signali sistemov AFS, ki ustrezajo svetilnim funkcijam in načinom osvetlitve, ki jih zagotavlja sistem

Kontrolni signal sistema AFS

Funkcija ali načini, na katere vpliva signal (1)

Tehnične značilnosti (2)

(po potrebi uporabiti dodaten list)

Kratki svetlobni pramen

Dolgi svetlobni pramen

Razred C

Razred V

Razred E

Razred W

Ga ni/privzet

Signal V

Signal E

Signal W

Signal T

Drugi signali (3)

Obrazec za opis prilagodljivega sistema sprednje osvetlitve št. 2

Stanje meje zastiranja, naprave za nastavitev in postopki nastavitve svetilnih enot

Svetilna enota št. (4)	Stanje meje zastiranja (5)		Naprava za nastavitev				Značilnosti in dodatne določbe (če obstajajo) (8)
	Svetilna enota ustvari eno ali več mej zastiranja kratkega svetlobnega pramena ali k temu prispeva		navpično		vodoravno
	kakor je opredeljeno v Prilogi 5 tega pravilnika (6)	in v določbah iz odstavka 5.3.5.1 tega pravilnika (6)	individualna („glavna“) (6) , (9)	povezana z „glavno“ enoto št. (7)	individualna („glavna“) (6) , (9)	povezana z „glavno“ enoto št. (7)
1	da/ne	da/ne	da/ne	. . . .	da/ne	. . . .
2	da/ne	da/ne	da/ne	. . . .	da/ne	. . . .
3	da/ne	da/ne	da/ne	. . . .	da/ne	. . . .
4	da/ne	da/ne	da/ne	. . . .	da/ne	. . . .
5	da/ne	da/ne	da/ne	. . . .	da/ne	. . . .
6	da/ne	da/ne	da/ne	. . . .	da/ne	. . . .
7	da/ne	da/ne	da/ne	. . . .	da/ne	. . . .

(1) S križcem (X) označiti okenca za kombinacije, ki se uporabljajo.

(2) Navedejo se naslednji podatki:

(a)	fizikalne lastnosti (električni tok/napetost, optične, mehanske, hidravlične, pnevmatične itd.);

(b)	vrsta informacije (neprekinjena/analogna, binarna, digitalno kodirana itd.);

(c)	časovni podatki (časovna konstanta, ločljivost itd.);

(d)	stanje signala, ko so izpolnjeni ustrezni pogoji v skladu z odstavkom 6.22.7.4 Pravilnika ZN št. 48;

(e)	stanje signala ob okvari (glede na vhodni signal sistema).

(3) V skladu z opisom vložnika; po potrebi uporabiti dodaten list.

(4) Poimenovanje vsake svetilne enote sistema v skladu s Prilogo 1 k temu pravilniku in kakor je navedeno na risbi v odstavku 3.1.2 tega pravilnika; po potrebi uporabiti enega ali več dodatnih listov.

(5) V skladu z določbami iz odstavka 6.22.6.1.2 Pravilnika ZN št. 48.

(6) Neustrezno črtati.

(7) Po potrebi napisati število svetilnih enot.

(8) Na primer: zaporedje nastavitve svetilnih enot ali sklopov svetilnih enot ali dodatne določbe o postopku nastavitve.

(9) Zaradi nastavitve „glavne“ svetilne enote bo morda nastavljena tudi ena ali več drugih svetilnih enot.

30.9.2021

Uradni list Evropske unije

L 347/297

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html.

Pravilnik ZN št. 150 – Enotne določbe o homologaciji odsevnih naprav in oznak za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike [2021/1721]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 3 izvirne različice Pravilnika – datum začetka veljavnosti: 30. september 2021

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojna in pravno zavezujoča besedila so:

—	ECE/TRANS/WP.29/2018/159/Rev.1,

—	ECE/TRANS/WP.29/2019/83,

—	ECE/TRANS/WP.29/2020/34 in

—	ECE/TRANS/WP.29/2021/47.

VSEBINA

PRAVILNIK

Področje uporabe

Opredelitev pojmov

Upravne določbe

Splošne zahteve

Posebne tehnične zahteve

Prehodne določbe

PRILOGE

Sporočilo

Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

Fotometrične meritve na odsevnih napravah in materialih za označevanje

Specifikacije za obliko in mere

Odpornost proti toploti

Odpornost proti prodiranju vode za odsevne naprave

Alternativni preskusni postopki za odpornost proti prodiranju vode za odsevne naprave razredov IB in IIIB

Odpornost proti gorivom

Odpornost proti mazalnim oljem

Odpornost proti koroziji (standard ISO 3768)

Odpornost dostopne hrbtne strani zrcalnih odsevnih naprav

Odpornost proti preperevanju

Stabilnost fotometričnih značilnosti

Obstojnost pri čiščenju v primeru vzorčne enote odsevne naprave za označevanje

Adhezijska trdnost

Upogibanje – odsevne oznake

Odpornost proti udarcem

Togost tabel

Dodatni preskusni postopki za varnostne trikotnike tipa 1 in 2

Obstojnost barve odsevnih naprav razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA

Preskušanje obstojnosti barve na umetni svetlobi – preskus s ksenonsko svetilko

Dodatek 1

Opredelitev lestvice sive barve

Opis geometrije merjenja za merjenje barve in relativne svetlosti fluorescenčnih odsevnih materialov

Primeri homologacijskih oznak

Navodila za namestitev zadnjih tabel za označevanje na počasna vozila (po izdelavi) in njihove priklopnike

UVOD

Ta pravilnik združuje določbe posameznih pravilnikov ZN št. 3, 27, 69, 70 in 104 v en pravilnik ZN ter je rezultat odločitve Svetovnega foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (v nadaljnjem besedilu: WP.29) za poenostavitev pravilnikov o svetlobnih in svetlobno-signalnih napravah na podlagi prvotnega predloga Evropske unije in Japonske.

Cilj tega pravilnika je povečati jasnost, združiti in racionalizirati kompleksnost zahtev iz pravilnikov ZN št. 3, 27, 69, 70 in 104 ter zagotoviti podlago za prihodnji prehod na zahteve na podlagi delovanja z zmanjšanjem števila pravilnikov ZN s postopkom urejanja, pri katerem se ne spreminjajo podrobne tehnične zahteve, ki že veljajo do datuma začetka veljavnosti tega pravilnika.

Čeprav ta pravilnik odstopa od tradicionalnega pristopa, pri katerem bi se za vsako odsevno napravo uporabljal ločen pravilnik, ter vse odsevnike, odsevne table za označevanje, odsevne oznake in varnostne trikotnike združuje v en poenostavljen pravilnik ZN, vključuje vse določbe ter deluje v skladu z obstoječo strukturo sprememb, njihovih prehodnih določb in dopolnil. Prehodne določbe, povezane z novimi spremembami tega pravilnika, bodo določene za vsako napravo, kot je ustrezno, pri čemer to vključuje tudi seznam naprav in njihove veljavne indekse sprememb, ki se nanašajo na spremembe.

Pričakuje se, da bodo vse pogodbenice Sporazuma iz leta 1958 sprejele ta pravilnik in navedle podrobno razlago, če določenih odsevnih naprav ne bodo mogle sprejeti. Te odločitve bodo evidentirane v dokumentu ECE/TRANS/WP.29/343, v katerem se evidentira stanje priloženih pravilnikov ZN in sprememb.

V zvezi z zahtevami za homologacijske oznake ta pravilnik vključuje zahteve za uporabo t. i. edinstvenega identifikatorja (Unique Identifier – UI) in določa pogoj dostopa do varne spletne podatkovne zbirke, ki jo je vzpostavil UN/ECE (v skladu z Dodatkom 5 Sporazuma iz leta 1958) in v kateri se hrani celotna homologacijska dokumentacija. Kadar se uporablja edinstveni identifikator, ni treba, da imajo odsevne naprave običajne homologacijske oznake (oznaka E). Če edinstvenega identifikatorja tehnično ni mogoče uporabiti (npr. če ni mogoče zagotoviti dostopa do spletne podatkovne zbirke ZN ali če varna spletna podatkovna zbirka ZN ne deluje), je treba uporabljati običajne homologacijske oznake, dokler ni mogoča uporaba edinstvenega identifikatorja.

1. PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za naslednje odsevne naprave:

odsevniki razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA;

odsevne oznake razredov C, D, E in F;

odsevne table za označevanje težkih in dolgih vozil razredov 1, 2, 3, 4 in 5;

odsevne table za označevanje počasnih vozil razredov 1 in 2;

varnostni trikotniki tipa 1 in 2.

2. OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

se uporabljajo vse opredelitve pojmov iz zadnjih sprememb Pravilnika ZN št. 48, ki so veljale v času vložitve vloge za podelitev homologacije, razen če je v tem pravilniku ali ustreznih pravilnikih ZN št. 53, 74 in 86 o vgradnji določeno drugače.

2.1.1

„Odsevne naprave različnih tipov“ pomenijo odsevne naprave, kot so odsevniki ali odsevni materiali ali table za označevanje ali varnostni trikotniki različnih tipov, ki se razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

(a)

blagovno ime ali znamka;

(i)	za odsevne naprave, ki imajo isto blagovno ime ali znamko, vendar jih proizvaja drug proizvajalec, se šteje, da so različnega tipa;

(ii)	za odsevne naprave, ki jih proizvaja isti proizvajalec in se razlikujejo le po blagovnem imenu ali znamki, se šteje, da so istega tipa;

(b)	značilnosti odsevnega materiala;

(c)	značilnosti fluorescenčnega materiala, če je ustrezno;

(d)	deli, ki vplivajo na lastnosti odsevnih materialov in/ali tabel;

(e)	posebne geometrijske in mehanske značilnosti zasnove (samo za table/naprave, ki so v skladu s Prilogo 5).

Pri materialih in/ali tablah, ki so v skladu s Prilogo 5, razlike v obliki in merah oznake ne pomenijo različnega tipa.

2.1.2

Če se tip „odsevne naprave“ ali odsevnega materiala za označevanje razlikuje od že homologiranega tipa samo po blagovnem imenu ali znamki, zadostuje, da se predloži naslednje:

(a)	izjava proizvajalca „odsevne naprave“ ali odsevnega materiala za označevanje, da je predloženi tip enak tipu, ki je bil že homologiran (drugo je le blagovno ime ali znamka), da ga je izdelal isti proizvajalec in da je zadnjenavedeni tip označen z njegovo homologacijsko številko;

(b)	dva vzorca z novim blagovnim imenom ali znamko ali enakovredna dokumentacija.

2.2

Tip „odsevne naprave“ ali odsevnega materiala je opredeljen z vzorci in dokumentacijo, ki se predložijo z vlogo za podelitev homologacije. Odsevne naprave se lahko obravnavajo kot odsevne naprave istega tipa, če imajo eno ali več „odsevnih optičnih enot“, enakih standardnemu modelu tega tipa, ali simetričnih in ustreznih za vgradnjo po ene naprave na levo in desno stran vozila, če niso enake in če se z njimi povezani deli od standardnih razlikujejo samo na način, ki ne more vplivati na značilnosti, za katere se uporablja ta pravilnik. Sprememba barve odsevnih materialov razredov „D“ in „E“ ne pomeni spremembe tipa.

2.3

Opredelitve CIE – sistem goniometra

2.3.1

Opredelitve geometrijskih pojmov (glej sliko A4-II)

2.3.1.1

„Os osvetlitve (simbol I)“ pomeni daljico od referenčnega središča do svetlobnega vira.

2.3.1.2

„Os opazovanja (simbol O)“ pomeni daljico od referenčnega središča do glave fotometra.

2.3.1.3

„Kot opazovanja (simbol α)“ pomeni kot med osjo osvetlitve in osjo opazovanja. Kot opazovanja je vedno pozitiven, pri odsevanju pa je omejen na majhne kote.

2.3.1.4

„Polravnina opazovanja“ pomeni polravnino, ki izhaja iz osi osvetlitve in vsebuje os opazovanja.

2.3.1.5

„Referenčna os (simbol R)“ pomeni ustrezno določeno daljico, ki izhaja iz referenčnega središča in je namenjena opisovanju kotnega položaja odsevne naprave.

2.3.1.6

„Vpadni kot (simbol β)“ pomeni kot med osjo osvetlitve in referenčno osjo. Vpadni kot običajno ni večji od 90°, vendar je njegov polni razpon opredeljen kot 0° < β < 180°, da se zajamejo vse možnosti. Zaradi navedbe usmerjenosti v celoti je določen z dvema elementoma, β1 in β2.

2.3.1.7

„Kot zasuka (simbol ε)“ pomeni kot, ki označuje usmerjenost odsevnega materiala z ustreznim simbolom glede na zasuk okoli referenčne osi. Če imajo odsevni materiali ali naprave oznako (npr. TOP), ta oznaka določa začetni položaj. Razpon kota zasuka ε je –180° < ε ≤ +180°.

2.3.1.8

„Prva os (simbol 1)“ pomeni os, ki gre skozi referenčno središče in je pravokotna na polravnino opazovanja.

2.3.1.9

„Prvi element vpadnega kota (simbol β1)“ pomeni kot med osjo osvetlitve in ravnino, na kateri sta referenčna os in prva os;

razpon: –180° < β1 < 180°.

2.3.1.10

„Drugi element vpadnega kota (simbol β2)“ pomeni kot med ravnino, na kateri je polravnina opazovanja, in referenčno osjo;

razpon: –90° < β2 < 90°.

2.3.1.11

„Druga os (simbol 2)“ pomeni os, ki gre skozi referenčno središče ter je pravokotna na prvo os in referenčno os. Pozitivno usmerjena druga os je na polravnini opazovanja, če je –90° < β1 < 90°, kot je prikazano na sliki A4-II.

2.3.2

Opredelitve fotometričnih pojmov

2.3.2.1

„Koeficient odsevanja (simbol R')“ pomeni količnik koeficienta svetilnosti R odsevne ravnine in njene površine A.

koeficient odsevanja R' je izražen v kandelah na m2 na luks (cd • m–2 • lx–1);

(svetlost/osvetljenost).

2.3.2.2

„Kotni premer odsevnega vzorca (simbol η1)“ pomeni kot, pod katerim je viden največji obseg odsevnega vzorca, bodisi iz središča svetlobnega vira bodisi iz središča sprejemnika (ß1 = ß2 = 0°).

2.3.2.3

„Kotni premer sprejemnika (simbol η2)“ pomeni kot, pod katerim je viden največji obseg sprejemnika, kot je viden iz referenčnega središča (β1 = β2 = 0°).

2.3.2.4

„Relativna svetlost (simbol ß)“ pomeni razmerje med svetlostjo predmeta in svetlostjo idealnega difuzorja pod enakimi pogoji osvetljenosti in opazovanja.

2.3.2.5

„Barva svetlobe, ki jo odbija naprava“ – barva odbite svetlobe je opredeljena v odstavku 2.11 Pravilnika ZN št. 48.

3. UPRAVNE DOLOČBE

3.1 Vloga za podelitev homologacije

3.1.1

Vlogo za podelitev homologacije vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik. Vlogi se priložijo:

3.1.1.1

v primeru odsevnikov:

(a)

vložnik lahko v vlogi za podelitev homologacije po lastni presoji navede, da je mogoče napravo vgraditi v vozilo pod različnimi nakloni referenčne osi glede na referenčne ravnine vozila in glede na tla, ali v primeru odsevnikov razredov IA, IB in IVA, da jih je mogoče zasukati okrog njihove referenčne osi; ti različni pogoji vgradnje se navedejo v obrazcu za sporočanje;

(b)

risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo tipa in kažejo geometrijsko mesto za vgradnjo odsevnih naprav na vozilo, ter v primeru odsevnikov razreda IB ali IIIB tudi podrobne informacije o vgradnji. Risbe morajo prikazovati predvideno mesto za homologacijsko številko in navedbo razreda glede na krog homologacijske oznake;

(c)	kratek opis tehničnih specifikacij materialov, iz katerih je izdelana odsevna optična enota;

(d)	vzorci odsevnih naprav v barvi, ki jo določi proizvajalec, in sredstva za pritrditev, če je to potrebno; število vzorcev, ki jih je treba predložiti, je navedeno v odstavkih 5.1 in 5.2;

(e)	po potrebi dva vzorca v drugih barvah zaradi sočasne ali naknadne razširitve homologacije na naprave v drugih barvah;

(f)	v primeru naprav razreda IVA: vzorci odsevnih naprav in sredstva za pritrditev, če je to potrebno; število vzorcev, ki jih je treba predložiti, je navedeno v odstavku 5.3;

3.1.1.2

v primeru varnostnih trikotnikov:

(a)	merske risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo tipa;

(b)	kratek opis tehničnih specifikacij materialov, iz katerih je izdelan varnostni trikotnik, in navodila za uporabo;

(c)	izvod navodil za sestavljanje za uporabo;

(d)	vzorci odsevnih in fluorescenčnih površin; število vzorcev, ki jih je treba predložiti, je navedeno v odstavku 5.9;

3.1.1.3

v primeru tabel za označevanje:

(a)	risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo tipa. Risbe morajo prikazovati geometrijsko mesto za vgradnjo table za označevanje na zadnji del vozila. Prikazovati morajo tudi predvideno mesto za homologacijsko številko in identifikacijski simbol glede na krog homologacijske oznake;

(b)	kratek opis tehničnih specifikacij materialov, iz katerih so izdelane odsevne površine;

(c)	kratek opis tehničnih specifikacij materialov, iz katerih so izdelane fluorescenčne površine;

(d)	vzorci odsevnih in fluorescenčnih površin; število vzorcev, ki jih je treba predložiti, je navedeno v odstavkih 5.7 in 5.8;

3.1.1.3.1

homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje;

3.1.1.4

v primeru odsevnih materialov za označevanje:

(a)

risbe v treh izvodih, ki so dovolj podrobne za identifikacijo tipa. Risbe morajo prikazovati geometrijsko usmerjenost za pritrditev materialov za označevanje na vozilo. Prikazovati morajo tudi predvideno mesto za homologacijsko številko in identifikacijski simbol glede na krog homologacijske oznake;

(b)	kratek opis tehničnih specifikacij odsevnih materialov za označevanje;

(c)	vzorci odsevnih materialov za označevanje, kot je navedeno v odstavkih 5.4 in 5.5;

(d)

če se tip odsevnega materiala za označevanje razlikuje od že homologiranega tipa le po blagovnem imenu ali znamki, zadostuje, da se predložijo:

(i)	izjava proizvajalca odsevnega materiala za označevanje, da je predloženi tip enak tipu, ki je bil že homologiran (drugo je le blagovno ime ali znamka), da ga je izdelal isti proizvajalec in da je zadnjenavedeni tip označen z njegovo homologacijsko številko;

(ii)	dva vzorca z novim blagovnim imenom ali znamko ali enakovredna dokumentacija.

3.2 Homologacija

3.2.1

Za vsako odsevno napravo iz odstavka 1 je potrebna ločena homologacija.

3.2.2

3.2.3

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka, ki se na napravi navede v skladu z zahtevami odstavka 3.3. Ista pogodbenica ne dodeli iste številke drugemu tipu naprave z enako funkcijo, razen v primeru razširitve homologacije na napravo, ki se razlikuje le po barvi.

3.2.4

Če se homologacija, podeljena za odsevno napravo, razširi na druge take naprave, ki se razlikujejo le po barvi, sta za izpolnitev kolorimetričnih in fotometričnih specifikacij potrebna dva vzorca katere koli druge barve, predložena v skladu z odstavkom 3.1.1.1(d) tega pravilnika, medtem ko drugi preskusi niso več potrebni. Ta odstavek ne velja za naprave razreda IVA.

3.2.5

Simboli za identifikacijo odsevnih naprav, na katere se je treba sklicevati v Prilogi 1, so naslednji:

Tabela 1

Seznam odsevnih naprav in njihovih simbolov

Odsevne naprave	Simbol	Dodaten simbol	Najnižja vrednost „a“ za slikoA24-I (vrednosti v mm)	Odstavek
Odsevnik za motorna vozila (samostojen)	IA		4	5.1
Odsevnik za motorna vozila (v kombinaciji z drugimi signalnimi svetilkami, ki niso vodoodporne)	IB		4	5.1
Odsevnik za priklopnike (samostojen)	IIIA		4	5.2
Odsevnik za priklopnike (v kombinaciji z drugimi signalnimi svetilkami, ki niso vodoodporne)	IIIB		4	5.2
Širokokotni odsevnik	IVA		4	5.3
Vidnostna oznaka (material za označevanje obrisa/označevanje s trakovi)	C	104R	12	5.4
Vidnostna oznaka (material za razločne oznake/grafike, namenjene za omejeno območje)	D	104R	12	5.5
Vidnostna oznaka (material za razločne oznake/grafike, namenjene za širše območje)	E	104R	12	5.5
Vidnostna oznaka (materiali za razločne oznake ali grafike, ki so podlaga ali ozadje pri postopku tiskanja za popolnoma barvne logotipe in oznake razreda „E“, ki se uporabljajo in izpolnjujejo zahteve za materiale razreda „D“)	D/E	104R	12	5.5
Odsevni materiali razreda F za označevanje skrajnih robov	F	104R	12	5.6
Odsevna oznaka za dolga ali težka vozila (odsevni in fluorescenčni materiali) – tabla za označevanje razreda 1 ali 2	RF		5	5.7
Odsevna oznaka za dolga ali težka vozila (samo odsevni materiali) – tabla za označevanje razreda 3,4 ali 5	RR		5	5.7 za razred 3 ali 4, 5.6 za razred 5
Oznaka za počasna vozila (odsevni in fluorescenčni materiali) – tabla za označevanje razreda 1	RF		5	5.8
Oznaka za počasna vozila (samo odsevni materiali) – tabla za označevanje razreda 2	RR		5	5.8
Varnostni trikotnik	–	27R	8	5.9

3.2.6

Indeksi sprememb, ki se uporabljajo za vsako napravo v zvezi s spremembami, so naslednji (glej tudi odstavek 6.1.1):

Tabela 2

Spremembe in indeks spremembe

Spremembe pravilnika	00
Naprava	Indeks spremembe za posamezno napravo
Odsevnik za motorna vozila (samostojen)	0
Odsevnik za motorna vozila (v kombinaciji z drugimi signalnimi svetilkami, ki niso vodoodporne)	0
Odsevnik za priklopnike (samostojen)	0
Odsevnik za priklopnike (v kombinaciji z drugimi signalnimi svetilkami, ki niso vodoodporne)	0
Širokokotni odsevnik	0
Vidnostna oznaka (material za označevanje obrisa/označevanje s trakovi)	0
Vidnostna oznaka (material za razločne oznake/grafike, namenjene za omejeno območje)	0
Vidnostna oznaka (material za razločne oznake/grafike, namenjene za širše območje)	0
Vidnostna oznaka (materiali za razločne oznake ali grafike, ki so podlaga ali ozadje pri postopku tiskanja za popolnoma barvne logotipe in oznake razreda „E“, ki se uporabljajo in izpolnjujejo zahteve za materiale razreda „D“)	0
Odsevni materiali razreda F za označevanje skrajnih robov	0
Odsevna oznaka za dolga ali težka vozila (odsevni in fluorescenčni materiali) – tabla za označevanje razreda 1 ali 2	0
Odsevna oznaka za dolga ali težka vozila (samo odsevni materiali) – tabla za označevanje razreda 3, 4 ali 5	0
Oznaka za počasna vozila (odsevni in fluorescenčni materiali) – tabla za označevanje razreda 1	0
Oznaka za počasna vozila (samo odsevni materiali) – tabla za označevanje razreda 2	0
Varnostni trikotnik	0

3.3 Homologacijska oznaka

3.3.1

Splošne določbe

3.3.1.1

Na vsaki napravi, ki pripada homologiranemu tipu, je dovolj velik prostor za edinstveni identifikator (UI), kot je naveden v Sporazumu iz leta 1958, in druge oznake, kot so opredeljene v odstavkih 3.3.4.2 do 3.3.4.6, ali, če to tehnično ni mogoče, homologacijske oznake z dodatnimi simboli in drugimi oznakami, kot so opredeljene v odstavku 3.3.2.

3.3.1.2

Primeri namestitve oznak so prikazani v Prilogi 24.

3.3.2

Homologacijsko oznako sestavljajo:

3.3.2.1

krog, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo;

3.3.2.2

homologacijska številka, predpisana v odstavku 3.2.3;

3.3.2.3

simboli, ki opredeljujejo odsevno napravo, predpisano v odstavku 3.2.4;

3.3.2.4

številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“ in dve števki, ki označujeta spremembe, veljavne v času podelitve homologacije;

3.3.2.5

homologacijska številka se namesti blizu kroga, predpisanega v odstavku 3.3.2.1;

3.3.2.6

na napravah z zmanjšano razporeditvijo svetlobe v skladu z odstavkom 5.1.4.5, 5.2.3.2 ali 5.3.4.2 tega pravilnika navpična puščica, ki se začne na vodoravnem segmentu in je usmerjena navzdol.

3.3.3

Edinstveni identifikator sledi formatu iz spodnjega primera:

a ≥ 8 mm

Zgornji edinstveni identifikator, označen na odsevni napravi, pomeni, da je bil zadevni tip homologiran in da so ustrezne informacije o navedeni homologaciji na voljo v varni spletni podatkovni zbirki ZN, v kateri se kot edinstveni identifikator uporabi številka 270650.

3.3.4

Zahteve glede označevanja

Odsevne naprave za homologacijo:

3.3.4.1

imajo dovolj velik prostor za homologacijsko oznako ali edinstveni identifikator;

3.3.4.1.1

v vsakem primeru je homologacijska oznaka ali edinstveni identifikator viden, ko se odsevna naprava pritrdi na vozilo ali ko se odpre premični del, kot so pokrov motorja ali prtljažnika ali vrata;

3.3.4.1.2

homologacijska oznaka se namesti na notranji ali zunanji (prozorni ali neprozorni) del odsevne naprave, ki ga ni mogoče ločiti od prozornega dela odsevne naprave;

3.3.4.2

imajo navedeno blagovno ime ali znamko vložnika; ta oznaka je jasno berljiva in neizbrisna;

3.3.4.2.1

v primeru odsevne naprave razreda IA, IIIA, IB, IIIB ali IVA je na najvišjem delu svetleče površine vodoravno vtisnjena beseda „TOP“ (vrh), če je taka oznaka potrebna za nedvoumno določitev kota ali kotov vrtenja, ki jih predpiše proizvajalec;

3.3.4.2.2

v primeru razreda C, D, E ali F mora biti na kateri koli material za označevanje, katerega odsevni sistem se ne vrti v vseh smereh, vpisana oznaka usmerjenosti „TOP“, in sicer vsaj:

(a)	na trakovih na razdalji 0,5 m;

(b)	na površinah velikosti 100 x 100 mm2;

3.3.4.2.3

v primeru razreda 1, 2, 3, 4 ali 5 je na tablah, katerih odsevni sistem se ne vrti v vseh smereh, vodoravno vpisana beseda „TOP“, in sicer na delu table, ki naj bi bil po namestitvi na vozilo najvišji del table;

3.3.4.3

imajo navedene simbole, ki opredeljujejo odsevno napravo, materiale za označevanje ali table, ter dodatne simbole, predpisane v tabeli 1;

3.3.4.4

homologacijska oznaka je jasno berljiva in neizbrisna;

3.3.4.4.1

v primeru razreda C, D, E ali F je homologacijska oznaka vidna in jasno čitljiva na zunanji strani materiala za označevanje, poleg tega je neizbrisna in vsaj enkrat navedena:

(a)	v razmikih 0,5 m na trakovih;

(b)	na površinah velikosti 100 x 100 mm2;

3.3.4.5

homologacijska številka in dodatni simboli morajo biti v bližini kroga in nad črko „E“ ali pod njo oziroma desno ali levo od nje. Števke v homologacijski številki morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer;

3.3.4.6

prostor za homologacijsko oznako se označi na risbah iz odstavka 3.1.1;

3.3.4.7

kadar sta dve ali več svetilk del iste enote združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk (vključno z odsevnikom), se homologacija podeli le, če vsaka od teh svetilk izpolnjuje zahteve tega ali drugega pravilnika. Svetilke, ki ne izpolnjujejo zahtev nobenega od teh pravilnikov, niso del take enote združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk;

3.3.4.8

kadar združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“, sledijo pa ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo, homologacijska številka in zahtevana puščica, če je potrebno. Ta homologacijska oznaka je lahko nameščena kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

3.3.4.8.1

je vidna po vgradnji svetilke;

3.3.4.8.2

ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako;

3.3.4.9

identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, se označi:

3.3.4.9.1

na ustrezni svetleči površini

3.3.4.9.2

ali v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk (glej mogoče primere iz Priloge 24);

3.3.4.10

velikost elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija;

3.3.4.11

prostor za homologacijsko oznako se označi na risbah iz odstavka 3.1.2.3.

3.4 Spremembe tipa odsevne naprave za motorna vozila in njihove priklopnike ter razširitev homologacije

3.4.1

Vsaka sprememba tipa odsevne naprave se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip. Organ lahko nato:

3.4.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnega škodljivega učinka in da odsevna naprava v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

3.4.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

3.4.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 3.2.2 sporoči pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik.

3.4.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za tako razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo Pravilnik ZN, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

3.5 Skladnost proizvodnje

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje so v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3), pri čemer se upoštevajo naslednje zahteve:

3.5.1

odsevniki, homologirani po tem pravilniku, se izdelajo tako, da so skladni s homologiranim tipom, pri čemer izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 4 in 5;

3.5.1.1

izpolnjene so minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 2;

3.5.1.2

izpolnjene so minimalne zahteve za vzorčenje iz Priloge 3, ki ga opravi inšpektor;

3.5.2

organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v posameznem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti;

3.5.3

varnostni trikotniki, homologirani v skladu s tem pravilnikom, so izdelani tako, da so skladni s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom.

Skladnost z zahtevami iz odstavkov 4 in 5 se preverja na naslednji način:

3.5.3.1

poleg tega se preveri obstojnost optičnih značilnosti in barve odsevnih optičnih enot varnostnih trikotnikov, ki so skladni s homologiranim tipom in se uporabljajo. V primeru sistematičnih pomanjkljivosti odsevnih optičnih enot varnostnih trikotnikov, ki se uporabljajo in so skladni s homologiranim tipom, se lahko homologacija prekliče. Šteje se, da „sistematična pomanjkljivost“ obstaja, če homologirani tip varnostnega trikotnika ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 5;

3.5.4

vsi odsevni materiali za označevanje, homologirani po tem pravilniku, morajo biti proizvedeni tako, da so skladni s homologiranim tipom in izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 4 in 5;

3.5.4.1

skladnost proizvodnje se ne izpodbija, če srednja vrednost fotometričnih meritev petih naključno izbranih vzorcev ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od predpisanih vrednosti iz odstavkov 4 in 5;

3.5.4.2

skladnost proizvodnje se ne izpodbija, če srednja vrednost kolorimetričnih lastnosti petih naključno izbranih vzorcev izpolnjuje zahteve iz odstavkov 4 in 5, o čemer se presoja z vizualnim pregledom;

3.5.4.3

organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v posameznem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

3.5.5

Vse odsevne table za označevanje, homologirane po tem pravilniku, morajo biti proizvedene tako, da so skladne s homologiranim tipom in izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 4 in 5 (v zvezi z odpornostjo proti zunanjim vplivom se uporablja samo odstavek 5.7.6.1).

3.5.5.1

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje iz Priloge 2 k temu pravilniku.

3.5.5.2

Izpolnjene morajo biti minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor, iz Priloge 3 k temu pravilniku.

3.5.5.3

organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v posameznem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

3.6 Kazni za neskladnost proizvodnje

3.6.1

Podeljena homologacija se lahko prekliče, če zahteve iz tega pravilnika niso izpolnjene.

3.6.2

Če pogodbenica Sporazuma iz leta 1958, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

3.7 Dokončno prenehanje proizvodnje

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati odsevno napravo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila navedeni organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1.

3.8 Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali dokončno prenehanje proizvodnje v drugih državah.

4. SPLOŠNE ZAHTEVE

Za ta pravilnik se uporabljajo zahteve iz oddelkov 5 „Splošne specifikacije“ in 6 „Posamezne specifikacije“ ter iz prilog, omenjenih v navedenih oddelkih pravilnikov ZN št. 48, 53, 74 ali 86 in njihovih sprememb, ki veljajo v času vložitve vloge za podelitev homologacije za odsevno napravo.

Uporabljajo se zahteve za vsako odsevno napravo in kategorije vozila, na katero naj bi se odsevna naprava namestila, če je njihovo preverjanje med homologacijo odsevne naprave izvedljivo.

4.1

V tem pravilniku se odsevniki ali odsevni materiali ali table za označevanje ali varnostni trikotniki v splošnih opisih v nadaljnjem besedilu imenujejo „odsevne naprave“.

4.1.1

Odsevne naprave morajo biti izdelane tako, da je njihov učinek pri običajni uporabi vedno zadovoljiv. Poleg tega v konstrukciji ali izdelavi ne smejo imeti napak, ki škodljivo vplivajo na njihovo učinkovito delovanje ali vzdrževanje v dobrem stanju.

4.1.2

Sestavnih delov odsevnih naprav ali njihovih delov ne sme biti mogoče enostavno razstaviti.

4.1.3

Način pritrditve materialov za označevanje mora biti trajen in stabilen.

4.1.4

Zunanjo površino odsevne naprave mora biti mogoče enostavno očistiti. Zato ne sme biti hrapava, morebitni neravni deli pa ne smejo onemogočati lahkega čiščenja.

4.1.5

Pri običajni uporabi ni mogoč dostop do notranje površine odsevnikov.

4.1.6

V primeru odsevnikov:

4.1.6.1

odsevne naprave so lahko sestavljene iz odsevnih optičnih enot in filtra, ki morajo biti izdelani tako, da jih pri običajnih pogojih uporabe ni mogoče ločiti;

4.1.6.2

barvanje odsevnih optičnih enot in filtrov z barvo ali lakom ni dovoljeno.

4.2

Pogoji kolorimetričnega preskusa

4.2.1

Preskusni postopek za nočne barve:

4.2.1.1

te specifikacije se uporabljajo le za bele, rdeče ali oranžne odsevne naprave;

4.2.1.2

pri preskušanju barve odsevne naprave se ta naprava osvetli s svetilom A po standardu CIE pri kotu odmika 1/3° in vpadnem kotu V = H = 0°, ali če to povzroči brezbarvno odsevanje, pri kotu V = ± 5°, H = 0°, pri čemer morajo biti trikromatske koordinate odsevane svetlobe znotraj mejnih vrednosti v skladu s specifikacijami za posamezno odsevno napravo iz odstavka 4;

4.2.1.3

bele odsevne naprave ne smejo ustvarjati selektivnega odseva, kar pomeni, da se trikromatske koordinate „x“ in „y“ standardnega svetila „A“, ki se uporablja za osvetljevanje odsevne naprave, po odsevanju odsevne naprave ne smejo spremeniti za več kot 0,01.

4.2.2

Preskusni postopek za dnevne barve:

4.2.2.1

Pri preskušanju dnevne barve materialov se material osvetli s svetilom D 65 po standardu CIE pod kotom 45o glede na pravokotnico in opazuje (meri) vzdolž pravokotnice (geometrija 45/0) s spektrofotometrom v skladu z določbami dokumenta CIE št. 15 (1971).

Barva novega materiala mora biti v mejah v skladu s specifikacijami za posamezno odsevno napravo iz odstavka 5.9.5.2.2.

4.2.3

Preskusni postopek za fluorescenčne barve:

4.2.3.1

Barva fluorescenčnega materiala brez odsevanja:

4.2.3.1.1

Za preskušanje barve fluorescenčnega materiala se material osvetli s svetilom D65 po standardu CIE (ISO 11664-2:2007(E)/CIE S 014-2/E:2006) in izmeri s spektrofotometrom v skladu z določbami publikacije CIE 15:2004 „Recommendations on Colorimetry - Second Edition“ (Priporočila o kolorimetriji – druga izdaja), pri čemer se material osvetli s polikromatsko svetlobo ali z monokromatorjem, ki postopoma zagotovi enako osvetlitev kot svetilo D65 po standardu CIE (ISO 11664-2:2007(E)/CIE S 014-2/E:2006), pod kotom 45o glede na pravokotnico in opazuje vzdolž pravokotnice (geometrija 45/0). V zadnjenavedenem primeru postopna ločljivost Δλ ne sme biti večja od 10 nm. Kot nadomestna možnost so dovoljena podobna „svetila“, če se potrdi, da je postopek kolorimetričnega merjenja enako natančen, kar pomeni, da se kakovost simulacije svetila D65 oceni po metodi iz standarda ISO 23603:2005(E)/CIE S 012/E:2004. Spektralna porazdelitev svetlobe svetila mora biti v kategoriji BC (CIELAB) ali boljša.

Material se osvetli pod kotom 45o glede na pravokotnico in opazuje glede na njo (geometrija 45/0).

4.2.3.2

Barva fluorescenčnega materiala z odsevanjem:

4.2.3.2.1

Za preskušanje barve fluorescenčnega materiala se material osvetli s svetilom D65 po standardu CIE (ISO 11664-2:2007(E)/CIE S 014-2/E:2006) in izmeri s spektrofotometrom v skladu z določbami publikacije CIE 15:2004 „Recommendations on Colorimetry - Second Edition“ (Priporočila o kolorimetriji – druga izdaja), pri čemer se material osvetli s polikromatsko svetlobo ali z monokromatorjem, ki postopoma zagotovi enako osvetlitev kot svetilo D65 po standardu CIE (ISO 11664-2:2007(E)/CIE S 014-2/E:2006). V zadnjenavedenem primeru postopna ločljivost Δλ ne sme biti večja od 10 nm. Kot nadomestna možnost so dovoljena podobna „svetila“, če se potrdi, da je postopek kolorimetričnega merjenja enako natančen, kar pomeni, da se kakovost simulacije svetila D65 oceni po metodi iz standarda ISO 23603:2005(E)/CIE S 012/E:2004. Spektralna porazdelitev svetlobe svetila mora biti v kategoriji BC (CIELAB) ali boljša. Material se osvetli obodno pod kotom 45o glede na pravokotnico in se opazuje vzdolž pravokotnice (obročasta geometrija 45/0) (obodna/pravokotna geometrija), kot je opisano v Prilogi 23.

4.3

Določitev relativne svetlosti:

4.3.1

Za določitev relativne svetlosti se vzorec preskusi:

(a)	pri odsevnih napravah brez fluorescence (dnevne barve) in fluorescenčnem materialu brez odsevanja po enakem postopku, kot je opisan v odstavku 4.2.3.1;

(b)	pri fluorescenčnem materialu z odsevanjem po enakem postopku, kot je opisan v odstavku 4.2.3.2;

4.3.1.1

s primerjanjem svetlosti L vzorca in svetlosti Lo idealnega difuzorja, katerega relativna svetlost βo je znana, pod enakimi pogoji osvetljenosti in opazovanja; relativna svetlost β vzorca se nato izračuna s formulo:

4.3.1.2

če je bila barva fluorescenčnega materiala kolorimetrično določena v skladu z odstavkom 4.2.3, se β izračuna na podlagi razmerja med trikromatskimi komponentami Y vzorca in trikromatskimi komponentami idealnega difuzorja Yo z naslednjo formulo:

5. POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE

5.1 Tehnične zahteve glede odsevnikov razredov IA in IB (simbola „IA“ in „IB“)

5.1.1

Vsak odsevnik razredov IA in IB pri preskušanju v skladu z odstavkom 5.1.7 izpolnjuje:

(a)	zahteve glede mer in oblike iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.1.4 do 5.1.5 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz odstavka 5.1.7 glede na vrsto materialov in konstrukcijo odsevnih naprav.

5.1.2

Vložnik predloži za homologacijo deset vzorcev, ki se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.1.7.

5.1.3

Preskusni postopek

5.1.3.1

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na desetih vzorcih opravi preskus odpornosti proti toploti, opisan v Prilogi 6, vsaj eno uro po tem preskusu pa se preverijo njihove kolorimetrične značilnosti iz odstavka 5.1.5 in koeficient svetilnosti iz odstavka 5.1.4 za kot odmika 20' in vpadni kot V = H = 0° ali po potrebi v legi iz odstavkov 1.1 in 1.2 Priloge 4.

Nato se na dveh odsevnih napravah, ki sta pokazali najnižjo oziroma najvišjo vrednost, opravi celoten preskus, kot je prikazano v odstavku 5.1.4.

Laboratoriji ta dva vzorca obdržijo za dodatne preskuse, ki bi bili lahko potrebni.

Ostalih osem vzorcev se razdeli v štiri skupine po dva:

Prva skupina	:	na obeh vzorcih se zaporedno opravi preskus neprepustnosti za vodo (Priloga 7), nato pa, če je rezultat tega preskusa zadovoljiv, preskus odpornosti proti gorivom in mazivom (prilogi 9 in 10).
Druga skupina	:	na obeh vzorcih se po potrebi opravi preskus korozije iz Priloge 11 in nato preskus odpornosti hrbtne strani odsevne naprave proti obrabi iz Priloge 12.
Tretja skupina	:	na obeh vzorcih se opravi preskus obstojnosti optičnih značilnosti odsevne naprave pri staranju iz Priloge 14.
Četrta skupina	:	na obeh vzorcih se opravi preskus obstojnosti barve (Priloga 21).

5.1.3.2

Po preskusih iz odstavka 5.1.3.1 morajo odsevne naprave iz vsake skupine imeti:

5.1.3.2.1

barvo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.1.5;

5.1.3.2.2

koeficient svetilnosti, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.1.4. Preverjanje se opravi le za kot odmika 20' in vpadni kot V = H = 0° ali, če je potrebno, v vseh legah, določenih v odstavkih 1.1 in 1.2 Priloge 4.

5.1.4

Najnižje vrednosti koeficienta svetilnosti odsevanja

5.1.4.1

V vlogi za podelitev homologacije vložnik določi eno ali več referenčnih osi ali razpon referenčnih osi, ki ustrezajo vpadnemu kotu V = H = 0°, v tabeli koeficientov svetilnosti (CIL).

5.1.4.2

Kadar proizvajalec določi več kot eno referenčno os ali razpon različnih referenčnih osi, se ponovi več fotometričnih meritev, pri čemer se pri vsaki meritvi kot referenca uporabi druga referenčna os ali skrajna referenčna os iz razpona, ki ga določi proizvajalec.

5.1.4.3

Pri fotometričnih meritvah se uporabi samo tisti del svetleče površine, ki ga določajo ravnine, ki ležijo ob skrajnih zunanjih delih optičnega sistema odsevne naprave, kot to določi proizvajalec, ter ki se pri odsevnikih razreda IA ali IB nahaja v krogu s premerom 200 mm, pri čemer se svetleča površina omeji na 100 cm2, ne da bi površina odsevnih optičnih enot morala doseči to velikost. Proizvajalec navede obris površine, ki jo je treba uporabiti.

5.1.4.4

Razreda IA in IB

5.1.4.4.1

Pri merjenju v skladu z odstavkom 3 Priloge 4 morajo biti vrednosti koeficienta svetilnosti (CIL) rdečih odsevnih naprav enake vrednostim za navedene kote odmika in vpadne kote iz tabele 3, izraženim v mcd/lx, ali višje.

Tabela 3

Zahteve za vrednosti koeficienta svetilnosti (razreda IA in IB)[mcd.lx–1]

Razred	Kot odmikaα	Vpadni koti (v stopinjah)
		Navpično V	0°	± 10°	± 5°
		Vodoravno H	0°	0°	± 20
IA, IB	20'		300	200	100
IA, IB	1° 30'		5	2,8	2,5

Vrednosti koeficienta svetilnosti, ki so nižje od navedenih vrednosti v zadnjih dveh stolpcih tabele 3, niso dovoljene znotraj prostorskega kota, katerega referenčno središče je njegov vrh in ki je omejen z ravninama, ki imata presečišče v naslednjih premicah:

(V = ± 10°, H = 0°)

(V = ± 5°, H = ± 20°).

5.1.4.4.2

Vrednosti koeficienta svetilnosti za oranžne odsevne naprave razreda IA ali IB morajo biti vsaj enake vrednostim iz tabele 3, pomnoženim s koeficientom 2,5.

5.1.4.4.3

Vrednosti koeficienta svetilnosti za bele odsevne naprave razreda IA ali IB morajo biti vsaj enake vrednostim iz tabele 3, pomnoženim s koeficientom 4.

5.1.4.5

Če pa naj bi se odsevna naprava razreda IA ali IB vgradila tako, da je njena ravnina H na višini vgradnje manj kot 750 mm nad tlemi, se vrednosti koeficienta svetilnosti preverijo le do kota 5° navzdol.

5.1.5

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava:

5.1.5.1

preskušanje barve za odsevno napravo (nočna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.1;

5.1.5.2

trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo, oranžno ali belo nočno barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.1.6

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

Glede na vrsto materialov, iz katerih so izdelane odsevne naprave in zlasti njihove optične enote, lahko homologacijski organi laboratorijem dovolijo opustitev nekaterih nepotrebnih preskusov, pri čemer je treba v takih primerih v „opombah“ v obvestilu o homologaciji navesti, da taki preskusi niso bili opravljeni.

To velja samo za preskuse iz prilog 11, 12, 14 in 21.

5.1.7

Časovno zaporedje preskusov

Tabela 4

Časovno zaporedje preskusov (razreda IA in IB)

Številka priloge

Preskusi

Vzorci

–

Splošne specifikacije: vizualni pregled

Oblike in mere: vizualni pregled

Toplota: 48 ur pri 65 °C ± 2 °C

vizualni pregled odstopanja

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Popolna fotometrija

Voda

10 min. v običajni legi

10 min. v obrnjeni legi

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Motorna goriva

5 min

vizualni pregled

Olja

5 min

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Korozija

24 ur

dvourni interval

24 ur

vizualni pregled

Hrbtna stran

1 min

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Obstojnost pri staranju

Kolorimetrija: vizualni pregled ali trikromatske koordinate

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Obstojnost barve

Kolorimetrija: vizualni pregled ali

trikromatske koordinate

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Predložitev vzorcev organu

5.2 Tehnične zahteve glede odsevnikov razredov IIIA in IIIB (simbola „IIIA“ in „IIIB“)

5.2.1

Vsak odsevnik razredov IIIA in IIIB pri preskušanju v skladu z odstavkom 5.2.6 izpolnjuje:

(a)	zahteve glede mer in oblike iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.2.3 do 5.2.4 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz odstavka 5.2.6 glede na vrsto materialov in konstrukcijo odsevnih naprav.

5.2.2

Vložnik predloži za homologacijo deset vzorcev, ki se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.2.6.

5.2.2.1

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na desetih vzorcih opravi preskus odpornosti proti toploti, opisan v Prilogi 6, vsaj eno uro po tem preskusu pa se preverijo njihove kolorimetrične značilnosti iz odstavka 5.2.4 in koeficient svetilnosti iz odstavka 5.2.3 za kot odmika 20' in vpadni kot V = H = 0° ali po potrebi v legi iz odstavkov 1.1 in 1.2 Priloge 4.

Nato se na dveh odsevnih napravah, ki sta pokazali najnižjo oziroma najvišjo vrednost, opravi celoten preskus, kot je prikazano v odstavku 5.2.4.

Laboratoriji ta dva vzorca obdržijo za dodatne preskuse, ki bi bili lahko potrebni.

Ostalih osem vzorcev se razdeli v štiri skupine po dva:

Prva skupina	:	na obeh vzorcih se zaporedno opravi preskus neprepustnosti za vodo (Priloga 7), nato pa, če je rezultat tega preskusa zadovoljiv, preskus odpornosti proti gorivom in mazivom (prilogi 9 in 10).
Druga skupina	:	na obeh vzorcih se po potrebi opravi preskus korozije iz Priloge 11 in nato preskus odpornosti hrbtne strani odsevne naprave proti obrabi iz Priloge 12.
Tretja skupina	:	na obeh vzorcih se opravi preskus obstojnosti optičnih značilnosti odsevne naprave pri staranju iz Priloge 14.
Četrta skupina	:	na obeh vzorcih se opravi preskus obstojnosti barve (Priloga 21).

5.2.2.2

Po preskusih iz odstavka 5.2.2.1 morajo odsevne naprave iz vsake skupine imeti:

5.2.2.2.1

barvo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.2.4;

5.2.2.2.2

koeficient svetilnosti, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.2.3. Preverjanje se opravi le za kot odmika 20' in vpadni kot V = H = 0° ali, če je potrebno, v vseh legah, določenih v odstavkih 1.1 in 1.2 Priloge 4.

5.2.3

Najnižje vrednosti koeficienta svetilnosti odsevanja:

5.2.3.1

Pri merjenju v skladu s Prilogo 4 morajo biti vrednosti koeficienta svetilnosti rdečih odsevnih naprav enake ali višje od vrednosti iz tabele 5, izraženih v mcd/lx, za navedene kote odmika in vpadne kote.

Tabela 5

Zahteve za vrednosti koeficienta svetilnosti (razreda IIIA in IIIB)[mcd.lx–1]

Razred	Kot odmikaα	Vpadni koti (v stopinjah)
		Navpično V	0°	± 10°	± 5°
		Vodoravno H	0°	0°	± 20°
IIIA, IIIB	20'		450	200	150
IIIA, IIIB	1° 30'		12	8	8

Vrednosti koeficienta svetilnosti, ki so nižje od navedenih vrednosti v zadnjih dveh stolpcih tabele 5, niso dovoljene znotraj prostorskega kota, katerega referenčno središče je njegov vrh in ki je omejen z ravninama, ki imata presečišče v naslednjih premicah:

(V = ± 10°, H = 0°)

(V = ± 5°, H = ± 20°).

5.2.3.2

Če pa naj bi se odsevna naprava razreda IIIA ali IIIB vgradila tako, da je njena ravnina H na višini vgradnje manj kot 750 mm nad tlemi, se vrednosti koeficienta svetilnosti preverijo le do kota 5° navzdol.

5.2.4

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava:

5.2.4.1

preskušanje barve za odsevno napravo (nočna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.1;

5.2.4.2

trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo nočno barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.2.5

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

To velja samo za preskuse iz prilog 11, 12, 14 in 21.

5.2.6

Časovno zaporedje preskusov

Tabela 6

Časovno zaporedje preskusov (razreda IIIA in IIIB)

Številka priloge

Preskusi

Vzorci

–

Splošne specifikacije: vizualni pregled

Oblike in mere: vizualni pregled

Toplota: 48 ur pri 65 °C ± 2 °C

vizualni pregled odstopanja

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Popolna fotometrija

Voda

10 min. v običajni legi

10 min. v obrnjeni legi

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Motorna goriva

5 min

vizualni pregled

Olja

5 min

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Korozija

24 ur

dvourni interval

24 ur

vizualni pregled

Hrbtna stran

1 min

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Obstojnost pri staranju

Kolorimetrija: vizualni pregled ali trikromatske koordinate

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Obstojnost barve

Kolorimetrija: vizualni pregled ali

trikromatske koordinate

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Predložitev vzorcev organu

5.3 Tehnične zahteve glede odsevnikov razreda IVA (simbol „IVA“)

5.3.1

Vsak odsevnik razreda IVA pri preskušanju v skladu z odstavkom 5.3.7 izpolnjuje:

(a)	zahteve glede mer in oblike iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.3.4 do 5.3.5 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz odstavka 5.3.7 glede na vrsto materialov in konstrukcijo odsevnih naprav.

5.3.2

Vložnik predloži za homologacijo deset vzorcev, ki se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.3.7.

5.3.3

Preskusni postopek

5.3.3.1

Po preverjanju skladnosti s specifikacijami iz odstavka 4 ter specifikacijami za obliko in mere iz Priloge 5 se na desetih vzorcih opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 6, vsaj eno uro po tem preskusu pa se preverijo njihove kolorimetrične značilnosti iz odstavka 5.3.5 in koeficient svetilnosti iz odstavka 5.3.4 za kot odmika 20' in vpadni kot V = H = 0° ali po potrebi v legah iz odstavkov 1.1 in 1.2 Priloge 4. Nato se na dveh odsevnih napravah, ki sta pokazali najnižjo oziroma najvišjo vrednost, opravi celoten preskus, kot je prikazano v odstavku 5.3.4. Laboratoriji ta dva vzorca obdržijo za dodatne preskuse, ki bi bili lahko potrebni.

5.3.3.2

Od preostalih osmih vzorcev se naključno izberejo štirje in razdelijo v dve skupini po dva vzorca.

Prva skupina:

Na obeh vzorcih se zaporedno opravi preskus neprepustnosti za vodo iz Priloge 7, nato pa, če je rezultat tega preskusa zadovoljiv, preskus odpornosti proti gorivom in mazivom iz prilog 9 in 10.

Druga skupina:

Na obeh vzorcih se po potrebi opravi preskus korozije (Priloga 11) in nato preskus odpornosti hrbtne strani odsevne naprave proti obrabi iz Priloge 12, pri čemer se na teh dveh vzorcih opravi tudi preskus odpornosti proti udarcem iz Priloge 18.

5.3.3.3

Po preskusih iz zgornjega odstavka morajo odsevne naprave iz vsake skupine imeti:

5.3.3.3.1

barvo, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.5. Ta se preveri po kvalitativnem postopku, v primeru dvoma pa potrdi po kvantitativnem postopku;

5.3.3.3.2

koeficient svetilnosti, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.4.

Preverjanje se opravi le za kot odmika 20' in vpadni kot V = H = 0°, ali, če je potrebno, v legah, določenih v odstavkih 1.1 in 1.2 Priloge 4.

5.3.3.4

Štiri preostale vzorce je mogoče po potrebi uporabiti za katere koli druge namene.

5.3.4

Najnižje vrednosti koeficienta svetilnosti odsevanja

5.3.4.1

Pri merjenju v skladu z odstavkom 3 Priloge 4 morajo biti vrednosti koeficienta svetilnosti naprav razreda IVA enake ali višje od vrednosti iz tabele 7, izraženih v mcd/lx, za navedene kote odmika in vpadne kote.

Tabela 7

Zahteve za vrednosti koeficienta svetilnosti (razred IVA)[mcd.lx–1]

Barva	Kot odmikaα	Vpadni koti (v stopinjah)
		Navpično V	0	± 10	0	0	0	0
		Vodoravno H	0	0	± 20	± 30	± 40	± 50
Bela	20'		1 800	1 200	610	540	470	400
Bela	1° 30'		34	24	15	15	15	15
Oranžna	20'		1 125	750	380	335	290	250
Oranžna	1° 30'		21	15	10	10	10	10
Rdeča	20'		450	300	150	135	115	100
Rdeča	1° 30'		9	6	4	4	4	4

5.3.4.2

Če pa naj bi se odsevna naprava razreda IVA vgradila tako, da je njena ravnina H na višini vgradnje manj kot 750 mm nad tlemi, se vrednosti koeficienta svetilnosti preverijo le do kota 5° navzdol.

5.3.5

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava

5.3.5.1

Preskušanje barve za odsevno napravo (nočna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.1.

5.3.5.2

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo, oranžno ali belo nočno barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.3.6

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

To velja samo za preskuse iz prilog 11, 12, 14 in 21.

5.3.7

Časovno zaporedje preskusov za razred IVA

Tabela 8

Časovno zaporedje preskusov (razred IVA)

Številka priloge

Preskusi

Vzorci

–

Splošne specifikacije: vizualni pregled

Oblika in mere: vizualni pregled

Toplota: 48 ur pri 65 °C ± 2 °C

Vizualni pregled odstopanja

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Popolna fotometrija

Voda

10 min. v običajni legi

10 min. v obrnjeni legi

vizualni pregled

Motorna goriva

5 min

vizualni pregled

Olja

5 min

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Korozija

24 ur

dvourni interval

24 ur

vizualni pregled

Hrbtna stran

1 min

vizualni pregled

Udarec

vizualni pregled

Kolorimetrija: vizualni pregled

Trikromatske koordinate v primeru dvoma

Fotometrija: omejena na 20' in V = H = 0°

Predložitev vzorcev organu

5.4 Tehnične zahteve glede odsevnih oznak razreda C (simbol „C“)

5.4.1

Vsaka odsevna oznaka razreda C pri preskušanju v skladu z odstavkom 5.4.3 izpolnjuje:

(a)	zahteve glede mer in oblike iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.4.4 do 5.4.5 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz odstavka 5.4.6.

5.4.2

Vložnik za homologacijo predloži:

5.4.2.1

pet preskusnih vzorcev trakov odsevnih materialov za označevanje, ki jih mora predložiti preskusnemu laboratoriju. Dolžina predloženih trakov mora biti najmanj tri metre.

5.4.2.2

Preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in proizvedeni v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih materialov za označevanje (1).

5.4.2.3

Vzorci se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.4.7.

5.4.3

Preskusni postopek

5.4.3.1

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na vzorcih pred preskusi iz odstavkov 5.4.4 in 5.4.5 opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 6.

5.4.3.2

Fotometrične in kolorimetrične meritve se lahko izvedejo na petih vzorcih. Upoštevajo se srednje vrednosti.

5.4.3.3

Za druge preskuse je treba uporabiti vzorce, na katerih še ni bil opravljen noben preskus.

5.4.4

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja

Fotometrične specifikacije za odsevne oznake razreda C:

5.4.4.1

Pri merjenju v skladu s Prilogo 4 koeficient odsevanja R' v kandelah na m2 na luks (cd/m2/lux) odsevnih površin nove oznake ne sme biti manjši od tistega, navedenega v tabeli 9 za bele, rumene in rdeče materiale.

Tabela 9

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja R’ [cd • m–2 • lx–1]

Kot opazovanja α [o]	Vpadni kot β [o]
α = 0,33 (20’)	β1	0	0	0	0	0
	β2	5	20	30	40	60
Barva
Rumena		300	–	130	75	10
Bela		450	–	200	95	16
Rdeča		120	60	30	10	–

5.4.5

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava

5.4.5.1

Preskušanje barve za odsevno napravo (nočna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.1.

5.4.5.2

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo, oranžno ali belo nočno barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.4.6

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

5.4.6.1

Odpornost proti preperevanju

Na primerku se izvede preskus iz Priloge 13.

5.4.6.2

Odpornost proti koroziji

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 11.

5.4.6.3

Odpornost proti gorivom

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 9.

5.4.6.4

Odpornost proti toploti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 6.

5.4.6.5

Obstojnost pri čiščenju

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 15.

5.4.6.6

Stabilnost fotometričnih značilnosti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 14.

5.4.6.7

Odpornost proti prodiranju vode

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 7.

5.4.6.8

Adhezijska trdnost (za lepilne materiale)

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 16.

5.4.6.9

Upogibanje

Za vzorce, namenjene lepljenju na upogljivo podlago, na primer na ponjavo, velja naslednje:

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 17.

5.4.7

Časovno zaporedje preskusov za razred C

5.4.7.1

Preskusnemu laboratoriju se predloži pet preskusnih vzorcev trakov ali ravnin odsevnih materialov za označevanje. Dolžina predloženih trakov mora biti najmanj tri metre; v primeru ravnin je treba predložiti vsaj površino velikosti 500 x 500 mm.

5.4.7.2

Preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in proizvedeni v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih materialov za označevanje (2).

5.4.7.3

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na vzorcih pred preskusi iz prilog 6 in 7 opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 8.

5.4.7.4

Fotometrične in kolorimetrične meritve se lahko izvedejo na petih vzorcih. Upoštevajo se srednje vrednosti.

5.4.7.5

Za druge preskuse je treba uporabiti vzorce, na katerih še ni bil opravljen noben preskus.

5.5 Tehnične zahteve glede odsevnih oznak razredov D in E (simbola „D“ in „E“)

5.5.1

Vsaka odsevna oznaka razredov D in E izpolnjuje fotometrične zahteve iz odstavkov 5.5.3 do 5.5.5.

5.5.2

Vložnik za homologacijo predloži:

5.5.2.1

pet preskusnih vzorcev ravnin odsevnih materialov za označevanje, ki jih mora predložiti preskusnemu laboratoriju. V primeru ravnin je treba predložiti vsaj površino velikosti 500 x 500 mm.

5.5.2.2

Preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in proizvedeni v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih materialov za označevanje (3).

5.5.3

Preskusni postopek

Vsaka odsevna oznaka razredov D in E izpolnjuje zahteve preverjanj in preskusov iz odstavka 5.5.5.

5.5.4

Najvišje vrednosti koeficienta odsevanja

Tabela 10

Fotometrične specifikacije za razločne oznake ali grafike razredov D in E: najvišje vrednosti koeficienta odsevanja R' [cd • m–2 • lx–1]

Kot opazovanja α [°]		Vpadni kot β (°)
α = 0,33° (20')		β1	0	0	0	0
α = 0,33° (20')		β2	5	30	40	60
Poljubna barva	razred D		150	65	37	5
Poljubna barva	razred E		50	22	12	1

Opomba:

če ima vzorec oznako usmerjenosti, se navedene vrednosti opazujejo samo za to usmerjenost. Pri preskusnih vzorcih brez oznake usmerjenosti se morajo opazovati tudi vrednosti pri usmerjenosti 0° in 90°.

5.5.5

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava

5.5.5.1

Odsevne razločne oznake in/ali grafike (razreda D in E) so lahko poljubne barve.

5.5.6

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

5.5.6.1

Oglaševanje, ki vključuje odsevne logotipe, razločne oznake ali črke/znake, mora biti dostojno.

Če je skupna odsevna površina manjša od 2 m2, se lahko uporabijo materiali za označevanje razreda „D“, če pa je velika najmanj 2 m2, morajo biti uporabljeni materiali razreda „E“ (4).

5.5.6.2

Beli odsevni materiali za označevanje, namenjeni uporabi kot podlaga ali ozadje pri postopku tiskanja za popolnoma barvne logotipe in oznake razreda „E“, ki se uporabljajo, brez nepotiskanih črnih območij, lahko izpolnjujejo zahteve iz Priloge 7 za materiale razreda „D“ in morajo biti označeni kot razred „D/E“.

5.5.6.3

Homologacijski organi lahko glede na vrsto odsevnega materiala za označevanje laboratorijem dovolijo, da opustijo nekatere nepotrebne preskuse, če je taka opustitev navedena med „opombami“ v obvestilu o homologaciji.

5.6

Tehnične zahteve glede odsevnih oznak razreda F in odsevnih tabel za označevanje razreda 5

5.6.1

Vsaka odsevna oznaka razreda F izpolnjuje zahteve preverjanj in preskusov za:

(a)	mere in obliko iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.6.4 do 5.6.5 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz odstavka 5.5.6.

5.6.2

Vložnik za homologacijo predloži naslednje:

5.6.2.1

5.6.2.2

Preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in proizvedeni v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih materialov za označevanje (5).

Vzorci se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.6.4.

5.6.3

Preskusni postopek

Vsaka odsevna oznaka razredov F in 5 izpolnjuje zahteve preverjanj in preskusov iz odstavkov 5.6.4 in 5.6.5.

5.6.4

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja

Fotometrične specifikacije za odsevne oznake razreda F:

Tabela 11

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja R' [cd • m–2 • lx–1]

Kot opazovanja α [o]	Vpadni kot β [o]
α = 0,33 (20’)	β1	0	0	0	0	0
	β2	5	20	30	40	60
Barva
Bela		450	–	200	95	16
Rdeča		120	60	30	10	–

Fotometrične specifikacije za odsevne oznake razreda 5:

Preglednica 11-2

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja R' [cd • m–2 • lx–1]

Kot opazovanja α [o]	Vpadni kot β [o]
α = 0,33 (20’)	β1	0	0	0	0
	β2	5	30	40	60
Barva
Bela		450	200	95	16
Rdeča		120	30	10	2

5.6.5

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava

5.6.5.1

Preskušanje dnevne barve za odsevno napravo se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.2.

5.6.5.2

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo in belo barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.6.5.3

Relativna svetlost, določena v skladu z odstavkom 4.2.2, je:

≥ 0,03 za rdečo barvo,

≥ 0,25 za belo barvo.

5.6.6

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

5.6.6.1

Odpornost proti preperevanju

Na primerku se izvede preskus iz Priloge 13.

5.6.6.2

Odpornost proti koroziji

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 11.

5.6.6.3

Odpornost proti gorivom

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 9.

5.6.6.4

Odpornost proti toploti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 6.

5.6.6.5

Obstojnost pri čiščenju

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 15.

5.6.6.6

Stabilnost fotometričnih značilnosti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 14.

5.6.6.7

Odpornost proti prodiranju vode

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 7.

5.6.6.8

Adhezijska trdnost (za lepilne materiale)

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 16.

5.6.6.9

Upogibanje

Za vzorce, namenjene lepljenju na upogljivo podlago, na primer na ponjavo, velja naslednje:

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 17.

5.6.7

V primeru tabel:

Na primerku cele table se izvede preskus togosti tabel iz Priloge 19.

5.7 Tehnične zahteve glede odsevnih tabel za označevanje razredov 1, 2, 3 in 4

5.7.1

Odsevne naprave iz tega odstavka morajo izpolnjevati:

(a)	pogoje glede mer in oblike iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.7.4 do 5.7.5 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz odstavka 5.7.6.

5.7.2

Vložnik za homologacijo predloži naslednje:

5.7.2.1

dve veliki zadnji tabli za označevanje s poševnimi pasovi za tovornjake in traktorje ter dve veliki zadnji tabli za označevanje priklopnikov in polpriklopnikov (ali enakovredne manjše table), ki jih mora predložiti preskusnemu laboratoriju za izvedbo različnih preskusov;

5.7.2.2

preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in izdelani v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih ali odsevnih/fluorescenčnih materialov ali naprav.

Vzorci se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.7.3.

5.7.3

Preskusni postopek

Vsaka odsevna tabla za označevanje razredov 1, 2, 3 in 4: izpolnjuje zahteve preverjanj in preskusov iz Priloge 5.

5.7.3.1

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 3) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na vzorcih opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 9 k temu pravilniku, preden se opravijo preskusi iz prilog 6, 7 in 8.

5.7.3.2

Fotometrične in kolorimetrične meritve se lahko izvedejo na istem vzorcu.

5.7.3.3

Za druge preskuse je treba uporabiti vzorce, na katerih ni bil opravljen noben preskus.

5.7.4

Najvišje vrednosti koeficienta odsevanja

Fotometrične specifikacije za odsevne table za označevanje razredov 1, 2, 3 in 4:

naprave razredov 1 in 2 morajo izpolnjevati samo vrednosti iz tabele 12 za rumeno barvo;

naprave razredov 3 in 4 morajo izpolnjevati vrednosti iz tabele 12 za rumeno in rdečo barvo.

Tabela 12

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja R' [cd • m–2 • lx–1]

Kot opazovanja α [']	Vpadni kot β [°]
20'	ß1	0°	0°	0°	0°
20'	ß2	5°	30°	40°	60°
Koeficient R' [cd • m–2 • lx–1]	Barva: rumena	300	180	75	10
Koeficient R' [cd • m–2 • lx–1]	Barva: rdeča	10	7	4	–

5.7.4.1

Izstopni kot ne sme biti večji od 80'.

5.7.5

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava

5.7.5.1

Preskušanje barve za odsevno napravo (nočna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.1.

5.7.5.1.1

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo in rumeno barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.7.5.2

Preskušanje barve za odsevno napravo (dnevna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.2.

5.7.5.2.1

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo in rumeno barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.7.5.2.2

Relativna svetlost β, določena v skladu z odstavkom 4.2.3, je:

(a)	≥ 0,03 za rdečo barvo,

(b)	≥ 0,16 za rumeno barvo.

5.7.5.3

Preskušanje barve za fluorescenčni material se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.3.

5.7.5.3.1

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.7.5.3.2

Relativna svetlost β, določena v skladu z odstavkom 4.2.3, je: ≥ 0,3 za rdečo barvo.

5.7.5.4

Zadnje table za označevanje težkih vozil in priklopnikov so sestavljene iz rumenih in rdečih odsevnih materialov ali naprav ali rumenih odsevnih in rdečih fluorescenčnih materialov ali naprav.

5.7.6

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

5.7.6.1

Odpornost proti preperevanju

Na primerku se izvede preskus iz Priloge 13.

5.7.6.2

Odpornost proti koroziji

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 11.

5.7.6.3

Odpornost proti gorivom

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 9.

5.7.6.4

Odpornost proti toploti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 6.

5.7.6.5

Obstojnost pri čiščenju

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 15.

5.7.6.6

Stabilnost fotometričnih značilnosti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 14.

5.7.6.7

Odpornost proti prodiranju vode

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 7.

5.7.6.8

Adhezijska trdnost (za lepilne materiale)

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 16.

5.7.6.9

Upogibanje

5.7.6.9.1

Za vzorce, namenjene lepljenju na upogljivo podlago, na primer na ponjavo, velja naslednje:

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 17.

5.7.6.9.2

V primeru tabel:

Na primerku cele table se izvede preskus togosti tabel iz Priloge 19.

5.7.7

Časovno zaporedje preskusov za razrede 1, 2, 3 in 4

5.7.7.1

Preskusnemu laboratoriju se za izvedbo različnih preskusov predložijo dve veliki zadnji tabli za označevanje s poševnimi pasovi za tovornjake in traktorje ter dve veliki zadnji tabli za označevanje za priklopnike in polpriklopnike (ali enakovredne manjše table).

5.7.7.2

Preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in izdelani v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih ali odsevnih/fluorescenčnih materialov ali naprav.

5.7.7.3

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na vzorcih pred preskusi iz odstavkov 4.2 in 5.7.4 ter Priloge 8 opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 6.

5.7.7.4

Fotometrične in kolorimetrične meritve se lahko izvedejo na istem vzorcu.

5.7.7.5

Za druge preskuse je treba uporabiti vzorce, na katerih ni bil opravljen noben preskus.

5.8 Tehnične zahteve glede odsevnih tabel za označevanje počasnih vozil razreda SMV

5.8.1

Odsevne naprave iz tega odstavka morajo izpolnjevati:

(a)	pogoje glede mer in oblike iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.8.4 do 5.8.5 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz prilog 9 in 11 do 13.

5.8.2

Vložnik za homologacijo predloži naslednje:

5.8.2.1

pet zadnjih tabel za označevanje počasnih vozil, ki jih mora predložiti preskusnemu laboratoriju za izvedbo različnih preskusov;

5.8.2.2

preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in izdelani v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih in fluorescenčnih materialov ali naprav (razred 1) ali zgolj odsevnih materialov ali naprav (razred 2).

Vzorci se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.8.7.

5.8.3

Preskusni postopek

5.8.3.1

Vsaka odsevna tabla za označevanje počasnih vozil razreda SMV izpolnjuje zahteve preverjanj in preskusov iz Priloge 5.

5.8.3.2

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na štirih vzorcih pred preskusi iz odstavkov 4.2 in 5.7.4 ter Priloge 8 opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 6 k temu pravilniku. Peti vzorec se pri preskusnih postopkih uporablja kot referenca.

5.8.3.3

Fotometrične in kolorimetrične meritve se lahko izvedejo na istem vzorcu.

5.8.3.4

Za druge preskuse je treba uporabiti vzorce, na katerih ni bil opravljen noben preskus.

5.8.4

Najvišje vrednosti koeficienta odsevanja

Fotometrične specifikacije za odsevne table za označevanje počasnih vozil razreda SMV

5.8.4.1

Pri merjenju v skladu z odstavkom 3 koeficient odsevanja R' v kandelah na m2 na luks (cd/m2/lux) celotne rdeče odsevne površine nove odsevne table ne sme biti manjši od tistega iz tabele 13.

Tabela 13

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja R'[cd • m–2 • lx–1]

Kot opazovanja α	Vpadni kot β
20'	ß1	0°	0°	0°	0°
20'	ß2	5°	20°	30°	40°
Koeficient R'[cd • m–2 • lx–1]	R' zunanjega roba (razred 1, 2)	120	60	30	10
Koeficient R'[cd • m–2 • lx–1]	R' notranjega trikotnika (razred 2)	10	7	4	–

5.8.4.2

Izstopni kot ne sme biti večji od 80'.

5.8.5

Barva svetlobe, ki jo odbija naprava

5.8.5.1

Preskušanje barve za odsevno napravo (nočna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.1.

5.8.5.1.1

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.8.5.2

Preskušanje barve za odsevno napravo (dnevna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.2.

5.8.5.2.1

Trikromatske koordinate odsevane svetlobe morajo biti znotraj mejnih vrednosti za rdečo barvo, kot je določeno v Pravilniku ZN št. 48.

5.8.5.2.2

Relativna svetlost β, določena v skladu z odstavkom 4.2.2, je ≥ 0,03.

5.8.6

Kolorimetrične specifikacije

5.8.6.1

Zadnje table za označevanje počasnih vozil in njihovih priklopnikov so sestavljene iz rdečih odsevnih in rdečih fluorescenčnih materialov ali naprav (razred 1) ali zgolj rdečih odsevnih materialov ali naprav (razred 2).

5.8.7

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

5.8.7.1

Odpornost proti preperevanju

Na primerku se izvede preskus iz Priloge 13.

5.8.7.2

Odpornost proti koroziji

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 11.

5.8.7.3

Odpornost proti gorivom

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 9.

5.8.7.4

Odpornost proti toploti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 6.

5.8.7.5

Obstojnost pri čiščenju

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 15.

5.8.7.6

Stabilnost fotometričnih značilnosti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 14.

5.8.7.7

Odpornost proti prodiranju vode

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 7.

5.8.7.8

Adhezijska trdnost (za lepilne materiale)

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 16.

5.8.7.9

Upogibanje

5.8.7.9.1

Za vzorce, namenjene lepljenju na upogljivo podlago, na primer na ponjavo, velja naslednje:

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 17.

5.8.7.9.2

V primeru tabel:

Na primerku cele table se izvede preskus togosti tabel iz Priloge 19.

5.8.8

Časovno zaporedje

5.8.8.1

Preskusnemu laboratoriju se za izvedbo različnih preskusov predloži pet zadnjih tabel za označevanje počasnih vozil.

5.8.8.2

Preskusni vzorci morajo biti reprezentativni za trenutno proizvodnjo in izdelani v skladu s priporočili proizvajalcev odsevnih in fluorescenčnih materialov ali naprav (razred 1) ali zgolj odsevnih materialov ali naprav (razred 2).

5.8.8.3

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (Priloga 5) se na štirih vzorcih pred preskusi iz odstavkov 4.2 in 5.7.4 ter Priloge 8 opravi preskus odpornosti proti toploti iz Priloge 6. Peti vzorec se pri preskusnih postopkih uporablja kot referenca.

5.8.8.4

Fotometrične in kolorimetrične meritve se lahko izvedejo na istem vzorcu.

5.8.8.5

Za druge preskuse je treba uporabiti vzorce, na katerih ni bil opravljen noben preskus.

5.9 Tehnične zahteve glede varnostnih trikotnikov tipov 1 in 2

5.9.1

Odsevne naprave iz tega odstavka morajo izpolnjevati:

(a)	pogoje glede mer in oblike iz Priloge 5 ter

(b)	fotometrične in kolorimetrične zahteve iz odstavkov 5.9.4 do 5.9.5 ter

(c)	fizične in mehanske zahteve iz prilog 7, 9, 12, 13 in 20.

5.9.2

Vložnik za homologacijo predloži naslednje:

5.9.2.1

štiri vzorce varnostnega trikotnika in vsaj dva zaščitna ovitka, če so varnostnim trikotnikom priloženi zaščitni ovitki;

5.9.2.2

dva vzorca fluorescenčnega ali fluorescenčnega odsevnega materiala, v katera je mogoče včrtati kvadrat velikosti 100 x 100 mm in ki sta v celoti reprezentativna za material, nanesen pod enakimi pogoji na enak osnovni material, kot se uporablja za varnostni trikotnik;

5.9.2.3

če se tip varnostnega trikotnika razlikuje od že homologiranega tipa le po blagovnem imenu ali znamki, zadostuje, da se predložijo:

5.9.2.3.1

izjava proizvajalca varnostnega trikotnika, da je predloženi tip enak tipu, ki je bil že homologiran (drugo je le blagovno ime ali znamka), da ga je izdelal isti proizvajalec in da je zadnjenavedeni tip označen z njegovo homologacijsko številko;

5.9.2.3.2

dva vzorca z novim blagovnim imenom ali znamko ali enakovredna dokumentacija.

Vzorci se preskusijo v časovnem zaporedju iz odstavka 5.9.6.

5.9.3

Preskusni postopek

Vsak varnostni trikotnik in njegov zaščitni ovitek, če ga ima, izpolnjujeta zahteve preverjanj in preskusov iz Priloge 5.

5.9.4

Najnižje vrednosti koeficienta odsevanja

Fotometrične specifikacije za varnostne trikotnike tipov 1 in 2

5.9.4.1

Pri merjenju v skladu z odstavkom 5.9.4.1.1 ter odstavki 2, 3 in 4 Priloge 4 vrednosti koeficienta svetilnosti celotne rdeče odsevne površine novega varnostnega trikotnika ne smejo biti manjše od tistih iz tabele 14.

5.9.4.1.1

Za to merjenje se predpostavlja, da je smer osvetlitve H = V = Θ za varnostni trikotnik v položaju, v katerem se uporablja, vzporedna z osnovno ravnino in navpična na spodnjo stranico trikotnika, ki pa je vzporedna z navedeno osnovno ravnino.

5.9.4.2

Odsevne naprave in fluorescenčni odsevni material

Tabela 14

Najnižje vrednosti koeficienta svetilnosti [mcd.lx–1]

	Vpadni koti β
Navpično V (β1)	0°	± 20°	0°	0°
Vodoravno H (β2)	0° ali ± 5°	0°	± 30°	± 40°
Koti odmika 20'	8 000	4 000	1 700	600
Koti odmika 1° 30'	600	200	100	50

5.9.4.2.1

Koeficient svetilnosti, izmerjen na naključnih 50 mm dolgih kosih odsevne naprave, mora biti znotraj skrajnih mej, katerih razmerje ni večje od 3. Ti kosi se izrežejo med pravokotnicama na stranico trikotnika, ki tečeta skozi ustrezna vrhova osrednje odprtine. Ta zahteva velja za kot odmika 20’ ter vpadna kota V = 0°, H = 0° ali ± 5° in V = ± 20°, H = 0°.

5.9.4.2.2

Razlike v svetlosti pri vpadnih kotih V = 0°, H = ± 30° in V = 0°, H = ± 40° so dopustne, če trikotna oblika pri kotu odmika 20’ in osvetljenosti približno 1 luks ostane jasno vidna.

5.9.4.2.3

Zgoraj navedene meritve se izvedejo po postopku iz odstavka 3 Priloge 4.

5.9.5

Kolorimetrične specifikacije

5.9.5.1

Odsevne naprave

5.9.5.1.1

Odsevne naprave morajo biti izdelane iz materiala, ki je v masi obarvan rdeče.

5.9.5.1.2

Preskušanje barve za odsevno napravo (nočna barva) se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.1, trikromatske koordinate rdeče odsevane svetlobe pa morajo biti znotraj naslednjih mejnih vrednosti:

Tabela 15

Barvne koordinate za odsevno napravo (nočna barva)

Točka	1	2	3	4
x	0,712	0,735	0,589	0,625
y	0,258	0,265	0,376	0,375

5.9.5.2

Fluorescenčni materiali

5.9.5.2.1

Fluorescenčni materiali so obarvani v masi ali so v obliki ločenih premazov, nanesenih na površino trikotnika.

5.9.5.2.2

Preskušanje barve fluorescenčnega materiala (dnevna barva) varnostnega trikotnika tipa 1 ali 2 se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.2.3, barva materiala novega varnostnega trikotnika pa mora biti na območju, katerega kotne točke so določene z naslednjimi koordinatami iz tabele 16:

Tabela 16

Barvne koordinate za fluorescenčne materiale (dnevna barva)

Točka	1	2	3	4
x	0,570	0,506	0,595	0,690
y	0,430	0,404	0,315	0,310

5.9.5.2.3

Preskušanje relativne svetlosti fluorescenčnih materialov se izvede v skladu s postopkom iz odstavka 4.3.

Relativna svetlost, vključno s svetlostjo zaradi odboja in fuorescence, je:

(a)	za varnostni trikotnik tipa 1 najmanj 30 odstotkov in

(b)	za varnostni trikotnik tipa 2 najmanj 25 odstotkov.

5.9.5.3

Najvišja vrednost trikromatske koordinate y, izmerjena v skladu z odstavkom 4.2.1 (nočna barva), mora biti enaka najvišji vrednosti trikromatske koordinate y, izmerjeni v skladu z odstavkom 4.2.2 (dnevna barva), ali nižja od nje.

5.9.6

Posebne specifikacije (preskusi)/odpornost proti zunanjim vplivom

5.9.6.1

Odpornost proti preperevanju

Na primerku se izvede preskus iz Priloge 13.

5.9.6.2

Odpornost proti gorivom

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 9.

5.9.6.3

Odpornost proti toploti

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 20.

5.9.6.4

Odpornost proti prodiranju vode

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 7.

5.9.6.5

Preskus z vetrom

Na primerku cele table se izvede preskus togosti tabel iz Priloge 20.

5.9.6.6

Preskus oddaljenosti od tal

Na primerku vzorčne enote se izvede preskus iz Priloge 20.

5.9.7

Časovno zaporedje

5.9.7.1

Splošno

5.9.7.1.1

Vložnik za homologacijo predloži vzorce, kot je navedeno v odstavku 3.1.

5.9.7.1.2

Po preverjanju skladnosti s splošnimi specifikacijami (odstavek 4) ter specifikacijami za obliko in mere (slika A5-VIII ali slika A5-IX Priloge 5) se na vseh vzorcih opravi preskus odpornosti proti toploti (Priloga 6), po preskusu pa vzorci najmanj eno uro mirujejo in se nato pregledajo.

5.9.7.1.3

Vrednost koeficienta svetilnosti predloženih štirih vzorcev varnostnih trikotnikov se izmeri pri kotu opazovanja 20' in vpadnem kotu z elementoma V = 0°, H = ± 5°; ta preskus se izvede po postopku iz odstavka 4.

5.9.7.1.4

Na dveh vzorcih, ki imata pri preskusih v skladu z odstavkom 5.9.7.1.3 najnižjo in najvišjo vrednost koeficienta svetilnosti, se nato izvedejo naslednji preskusi:

5.9.7.1.4.1

merjenje vrednosti koeficienta svetilnosti glede na kote opazovanja in vpadne kote iz odstavka 5.9.4 v skladu s postopkom iz odstavka 4;

5.9.7.1.4.2

preskus barve odbite svetlobe, ki se izvede v skladu z odstavkom 4.2 na vzorcu z najvišjim zadevnim koeficientom svetilnosti;

5.9.7.1.4.3

preskus oddaljenosti od tal v skladu z odstavkom 1 Priloge 20;

5.9.7.1.4.4

preskus mehanske trdnosti v skladu z odstavkom 2 Priloge 20.

5.9.7.1.5

Na enem vzorcu, ki ni vzorec iz odstavka 5.9.7.1.4, se izvedejo naslednji preskusi:

5.9.7.1.5.1

preskus odpornosti proti prodiranju vode v odsevno napravo v skladu s Prilogo 7 ali preskus zrcalne hrbtne strani odsevne naprave v skladu s Prilogo 7, če je ustrezno.

5.9.7.1.6

Na drugem vzorcu, ki ni vzorec iz odstavka 5.9.7.1.4, se izvedejo naslednji preskusi:

5.9.7.1.6.1

preskus odpornosti proti prodiranju vode v skladu s Prilogo 7;

5.9.7.1.6.2

preskus odpornosti proti gorivom v skladu s Prilogo 9;

5.9.7.1.6.3

preskus stabilnosti v vetrovnih razmerah v skladu s Prilogo 20.

5.9.7.1.7

Po preskusih iz odstavka 5.9.7.1.4 se na dveh vzorcih, predloženih v skladu z odstavkom 3.1, izvedejo naslednji preskusi:

5.9.7.1.7.1

preskus za barve v skladu z odstavkom 4.2;

5.9.7.1.7.2

preskus relativne svetlosti v skladu z odstavkom 4.3;

5.9.7.1.7.3

preskus odpornosti proti preperevanju v skladu s Prilogo 13.

6. PREHODNE DOLOČBE

6.1 Splošno

6.1.1

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej sprejemajo homologacije za naprave v skladu s katero koli od prejšnjih sprememb tega pravilnika, na katere ne vplivajo spremembe, uvedene z zadnjimi spremembami.

Zaradi preverjanja se indeks sprememb, ki se uporabljajo za ustrezno napravo, ne razlikuje od njenega indeksa sprememb, kot je naveden v zadnjih spremembah.

6.1.2

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo razširitev homologacij v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Preskusni vzorci odsevnih materialov za označevanje morajo biti nalepljeni na obrobljene in razmaščene aluminijaste plošče debeline 2 mm, pred preskušanjem pa morajo biti kondicionirani 24 ur pri temperaturi 23 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 50 % ± 5 %.

(2) Preskusni vzorci odsevnih materialov za označevanje morajo biti nalepljeni na obrobljene in razmaščene aluminijaste plošče debeline 2 mm, pred preskušanjem pa morajo biti kondicionirani 24 ur pri temperaturi 23 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 50 % ± 5 %.

(3) Preskusni vzorci odsevnih materialov za označevanje morajo biti nalepljeni na obrobljene in razmaščene aluminijaste plošče debeline 2 mm, pred preskušanjem pa morajo biti kondicionirani 24 ur pri temperaturi 23 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 50 % ± 5 %.

(4) Nič v tem pravilniku ne preprečuje možnosti, da nacionalni organi prepovejo uporabo odsevnega oglaševanja, logotipov, razločnih oznak in črk/znakov, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.2.

(5) Preskusni vzorci odsevnih materialov za označevanje morajo biti nalepljeni na obrobljene in razmaščene aluminijaste plošče debeline 2 mm, pred preskušanjem pa morajo biti kondicionirani 24 ur pri temperaturi 23 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 50 % ± 5 %.

PRILOGA 1

Sporočilo

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

(1)	Izdal:	naziv homologacijskega organa:
		…
		…
		…

o (2):	homologaciji
	razširjeni homologaciji
	zavrnjeni homologaciji
	preklicani homologaciji
	dokončnem prenehanju proizvodnje

tipa odsevne naprave

tipa varnostnega trikotnika

tipa zadnje table za označevanje počasnih vozil

tipa zadnje table za označevanje

odsevnih oznak za težka in dolga vozila ter njihove priklopnike v skladu s Pravilnikom ZN št. 150

Razred naprave: … Indeks spremembe: …

Homologacijska št.: …

Edinstveni identifikator (UI) (če obstaja): …

Blagovno ime ali znamka odsevne naprave ali materiala za označevanje: …

…

Naziv proizvajalca: …

2.1

za tip odsevne naprave: …

2.2

za varnostni trikotnik: …

2.3

za tip zadnje table za označevanje počasnih vozil: …

2.3.1

razred zadnje table za označevanje počasnih vozil: …

2.4

za tip zadnje table za označevanje: …

2.4.1

razred zadnje table za označevanje: …

2.5

Razred materiala za označevanje: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

…

Datum predložitve materiala za označevanje za homologacijske preskuse: …

Tehnična služba, ki izvaja homologacijski preskus: …

Datum poročila o preskusu tehnične službe: …

Številka poročila o preskusu tehnične službe: …

Opombe: …

10.

Homologacija podeljena/zavrnjena/razširjena/preklicana2

11.

Razlogi za razširitev homologacije (če je ustrezno): …

…

12.

Kraj: …

13.

Datum: …

14.

Podpis: …

Ime: …

15.

Priložen je seznam dokumentov iz homologacijske dokumentacije, ki jih hrani homologacijski organ, ki je podelil homologacijo; kopije je mogoče dobiti na zahtevo.

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(2) Neustrezno črtati.

PRILOGA 2

Minimalne zahteve za postopke preverjanja skladnosti proizvodnje

1. SPLOŠNO

1.1

Zahteve glede skladnosti so z mehanskega in geometrijskega stališča izpolnjene, če razlike ne presegajo neizogibnih proizvodnih odstopanj glede na zahteve iz tega pravilnika.

1.2

Glede fotometričnega delovanja se skladnost odsevnikov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranih odsevnih naprav nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od najnižjih vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.3

Upoštevajo se kromatske koordinate.

2. MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE PREVERJANJA SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Za vsak tip odsevne naprave imetnik homologacijske oznake opravi vsaj naslednje preskuse v ustreznih časovnih presledkih. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami tega pravilnika.

Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na vrsto ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti zadevne proizvodnje.

2.1 Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične in kolorimetrične značilnosti ter preskus neprepustnosti za vodo.

2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1

Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2

Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem homologacijskega organa uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.

2.2.3

Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahtevata redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede homologacijski organ.

2.2.4

V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.

2.3 Vrsta vzorčenja

Vzorci odsevnih naprav se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto odsevnih naprav istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti

Fotometrične meritve se opravijo na točkah vzorčene odsevne naprave in kromatskih koordinatah, določenih v Pravilniku.

2.5 Merila sprejemljivosti

Proizvajalec je odgovoren, da izvede statistično študijo rezultatov preskusa in v soglasju s homologacijskim organom določi merila za sprejemljivost izdelkov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti izdelkov iz odstavka 3.5.1 tega pravilnika. Merila sprejemljivosti so taka, da bi bila v skladu s Prilogo 3 (prvo vzorčenje) pri 95-odstotni stopnji zanesljivosti najnižja verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.

PRILOGA 3

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

1. SPLOŠNO

1.1

Zahteve glede skladnosti so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnih proizvodnih odstopanj.

1.2

Glede fotometričnega delovanja se skladnost odsevnih naprav iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranih odsevnih naprav:

1.2.1

nobena izmerjena vrednost ne odstopa v neugodno smer za več kot 20 odstotkov od minimalnih vrednosti, predpisanih v tem pravilniku.

1.2.2

Pri tem se ne upoštevajo odsevne naprave z očitnimi okvarami.

1.3

Upoštevajo se kromatske koordinate.

2. PRVO VZORČENJE

Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štiri odsevne naprave. Prvi vzorec dveh odsevnih naprav se označi kot A, drugi vzorec dveh odsevnih naprav pa kot B.

2.1

Skladnost odsevnih naprav iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanje katerega koli primerka vzorcev A in B (vse štiri odsevne naprave) ni večje od 20 odstotkov.

Če odstopanje pri nobeni od odsevnih naprav iz vzorca A ni večje od 0 odstotkov, se lahko meritev konča.

2.2

Skladnost odsevnih naprav iz serijske proizvodnje se izpodbija, če je odstopanje vsaj enega primerka iz vzorca A ali B večje od 20 odstotkov.

Od proizvajalca se zahteva, naj svojo proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), ponovljeno vzorčenje v skladu z odstavkom 3 pa se izvede v dveh mesecih po obvestilu. Tehnična služba vzorca A in B hrani do konca celotnega postopka preverjanja skladnosti proizvodnje.

3. PRVO PONOVLJENO VZORČENJE

Iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih odsevnih naprav.

Prvi vzorec dveh odsevnih naprav se označi kot C, drugi vzorec dveh odsevnih naprav pa kot D.

3.1

Skladnost odsevnih naprav iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanje katerega koli primerka vzorcev C in D (vse štiri odsevne naprave) ni večje od 20 odstotkov.

Če odstopanje pri nobeni od odsevnih naprav iz vzorca C ni večje od 0 odstotkov, se lahko meritev konča.

3.2

Skladnost odsevnih naprav iz serijske proizvodnje se izpodbija, če je odstopanje vsaj:

3.2.1

enega primerka iz vzorca C ali D večje od 20 odstotkov, vendar odstopanje vseh primerkov iz teh vzorcev ne presega 30 odstotkov.

Od proizvajalca se znova zahteva, naj svojo proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev).

Drugo ponovljeno vzorčenje v skladu z odstavkom 4 se izvede v dveh mesecih po obvestilu. Tehnična služba vzorca C in D hrani do konca celotnega postopka preverjanja skladnosti proizvodnje;

3.2.2

enega primerka iz vzorcev C in D večje od 30 odstotkov:

v tem primeru se homologacija prekliče in uporabi se odstavek 5.

4. DRUGO PONOVLJENO VZORČENJE

Iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, se naključno izbere vzorec štirih odsevnih naprav.

Prvi vzorec dveh odsevnih naprav se označi kot E, drugi vzorec dveh odsevnih naprav pa kot F.

4.1

Skladnost odsevnih naprav iz serijske proizvodnje se ne izpodbija, če odstopanje katerega koli primerka vzorcev E in F (vse štiri odsevne naprave) ni večje od 20 odstotkov. Če odstopanje pri nobeni od odsevnih naprav iz vzorca E ni večje od 0 odstotkov, se lahko meritev konča.

4.2

Skladnost odsevnih naprav iz serijske proizvodnje se izpodbija, če je odstopanje vsaj enega primerka iz vzorca E ali F večje od 20 odstotkov.

V tem primeru se homologacija prekliče in uporabi se odstavek 5.

5. PREKLIC HOMOLOGACIJE

Homologacija se prekliče v skladu z odstavkom 3.6 tega pravilnika.

6. ODPORNOST PROTI PRODIRANJU VODE

6.1

Na enem od odsevnikov iz vzorca A se po postopku vzorčenja iz odstavka 2 izvede preskus po postopku iz odstavka 1 Priloge 7, v primeru varnostnega trikotnika pa se vzorec A preskusi po postopku iz odstavka 2 Priloge 7.

Odsevniki so sprejemljivi, če je preskus uspešno opravljen. Če pa preskus na vzorcu A ni uspešno opravljen, se na obeh odsevnih napravah vzorca B opravi enak postopek in oba morata uspešno prestati preskus.

6.2

Primerki ene od zadnjih tabel za označevanje iz vzorca A se po opravljenem postopku vzorčenja iz odstavka 2 preskusijo po postopkih iz prilog 6, 7, 9, 11, 13, 15, 16 in 18 k temu pravilniku.

Zadnja tabla za označevanje je sprejemljiva, če so preskusi uspešno opravljeni.

Če pa preskusi na primerkih vzorca A niso uspešno opravljeni, se enak postopek izvede na dveh zadnjih tablah za označevanje vzorca B in obe morata uspešno prestati preskus.

PRILOGA 4

Fotometrične meritve na odsevnih napravah in materialih za označevanje

1. PRESKUSNI POSTOPKI

1.1

Kadar se meri koeficient svetilnosti odsevne naprave za kot β V = H = 0°, se preveri, ali nastane učinek ogledala, tako da se naprava rahlo zasuče. Če se tak učinek pojavi, se odčitavanje opravi pri kotu β V = ± 5°, H = 0°. Sprejeta lega mora ustrezati najmanjšemu koeficientu svetilnosti za eno od teh leg.

1.2

Pri vpadnem kotu β V = H = 0° ali kotu, določenem v odstavku 5 tega pravilnika, ter kotu odmika 20' se odsevne naprave, ki nimajo oznake „TOP“, zasučejo okrog svoje referenčne osi v lego z najmanjšim koeficientom svetilnosti, ki mora biti v skladu z vrednostjo iz odstavka 5 tega pravilnika. Kadar se koeficient svetilnosti meri za druge vpadne kote in kote odmika, se odsevna naprava postavi v lego, ki ustreza tej vrednosti ε. Če določene vrednosti niso dosežene, se lahko naprava zasuče okrog referenčne osi ± 5° od te lege.

1.3

Pri vpadnem kotu β V = H = 0° ali kotu, določenem v odstavku 4 tega pravilnika, ter kotu odmika 20' se odsevne naprave z oznako „TOP“ zasučejo okrog svoje osi za ± 5°. Koeficient svetilnosti v nobeni legi, v katero se naprava postavi med tem zasukom, ne sme biti nižji od predpisane vrednosti.

1.4.

Če za smer V = H = 0° in za kot ε = 0° koeficient svetilnosti preseže določeno vrednost za 50 odstotkov ali več, se vse meritve za vse vpadne kote in kote odmika opravijo za kot ε = 0°.

2. OPREDELITEV POJMOV

Opredelitve pojmov so pojasnjene na slikah A4-I do A4-V.

3. Specifikacije za mere in fizikalne specifikacije za fotometrijo odsevnih naprav

3.1

Uporablja se kotni sistem CIE, prikazan na sliki A4-I.

Ustrezen pripomoček (goniometer) je prikazan na sliki A4-II.

3.2

Za preskušanje odsevanja se odsevne naprave osvetlijo s svetilom A po standardu CIE (ISO 11664-2:2007(E)/CIE S 014-2/E:2006), merjenje pa se opravi v skladu s Prilogo 4.

3.3

Merilna geometrija je opisana na sliki A4-I, pri čemer so določene naslednje omejitve:

kotni premer vira –	δ ≤ 10'
kotni premer merilne naprave –	γ ≤ 10'
kotni premer osvetljenega območja –	η ≤ 80'

3.4

Pri fotometričnih meritvah se z ustreznim prekrivanjem prepreči nezaželeno razsipanje svetlobe.

3.5

Merilna razdalja se izbere tako, da se upoštevajo vsaj omejitve za kote δ, γ in η na sliki A4-IV, in ne sme biti manjša od 10 m ali optičnega ekvivalenta.

Vrednosti odsevanja se določijo na podlagi zgoraj opisane merilne geometrije, pri čemer je odsevna naprava nameščena na razdalji vsaj 10 m pred referenčnim središčem vsake odsevne naprave, pravokotno na merilno os od izhodišča sistema gonio(foto)metra.

3.6

Osvetljenost na odsevni napravi

Osvetljenost na uporabni površini odsevne naprave, merjena pravokotno na vpadno svetlobo, mora biti dovolj enakomerna. Za preverjanje tega pogoja je potreben merilni element, katerega občutljiva površina ni večja od ene desetine površine, ki jo je treba preskusiti. Razlike v vrednosti osvetljenosti nato izpolnjujejo naslednji pogoj:

3.7

Barvna temperatura in spektralna porazdelitev vira

Vir, ki se uporablja za osvetlitev odsevne naprave, mora biti čim bolj podoben svetilu A po standardu CIE z vidika barvne temperature in spektralne porazdelitve moči.

3.8

Glava fotometra (merilni element)

3.8.1

Glava fotometra se popravi na spektralno svetlobno učinkovitost fotometričnega opazovalca po standardu CIE za fotopični pogled.

3.8.2

Naprava ne sme kazati opazne spremembe lokalne občutljivosti na območju odprtine; v nasprotnem primeru se dodajo ustrezni ukrepi, na primer uporaba razpršilnega stekla na določeni razdalji pred občutljivo površino.

3.8.3

Izkušnje kažejo, da lahko nelinearnost glav fotometrov pomeni težave v primeru zelo šibke svetlobe, ki je značilna za fotometrijo odsevnih naprav. Priporoča se preverjanje pri primerljivih ravneh osvetljenosti glave fotometra.

3.9

Vpliv običajnega odsevanja

Količina in porazdelitev običajnega odsevanja od površine odsevnika sta odvisni od ravnosti in sijaja površine. Na splošno se običajno odsevanje najbolje prepreči s postavitvijo referenčne osi tako, da je običajno odsevanje usmerjeno na nasprotno stran vira glede na položaj glave fotometra (npr. s kotom β1 = –5°).

4. PREVIDNOSTNI UKREPI PRI FOTOMETRIČNIH MERITVAH ODSEVANJA

4.1 Odvečna in razpršena svetloba

4.1.1

Ker je treba izmeriti zelo šibko svetlobo, so potrebni posebni previdnostni ukrepi za zmanjšanje napak zaradi razpršene svetlobe. Ozadje za vzorcem in okvir držala vzorca bi morala biti mat črne barve, vidno polje glave fotometra in širjenje svetlobe od vzorca in vira pa bi morala biti čim bolj omejena.

4.1.2

Odsevanje od tal in sten na razmeroma velikih preskusnih razdaljah se zakrije s pregradami, da ne doseže vzorca in glave fotometra. Izredno pomembno je, da se z opazovanjem s točke glave fotometra preveri, ali so prisotni viri razpršene svetlobe.

4.1.3

Koristen pripomoček za zmanjšanje količine razpršene svetlobe v laboratoriju je diaprojektorju podoben optični sistem, ki se uporabi za vir svetlobe. S tem se lahko v optičnem sistemu uporabi iris zaslonka ali ustrezno velike odprtine, da se osvetljeno območje na vzorcu omeji na najmanjšo velikost, potrebno za zagotovitev enakomerne osvetljenosti vzorca.

4.1.4

Odvečno razpršeno svetlobo bi bilo treba vedno upoštevati, in sicer bi jo bilo treba izmeriti, ko je vzorec pokrit z materialom z neprozorno mat črno površino, enako velikim cikcakasto zloženim črnim papirjem enake oblike ali ustrezno usmerjenim materialom s svetlečo črno površino z lovilcem svetlobe. Dobljeno vrednost bi bilo treba odšteti od vrednosti, izmerjene na odsevni napravi.

4.2 Stabilnost naprav

4.2.1

Vir svetlobe in glava fotometra bi morala ostati stabilna v celotnem obdobju preskusa. Ker se občutljivost večine glav fotometrov in njihova prilagoditev funkciji V (λ) spreminjata s temperaturo, se temperatura okolice v laboratoriju v tem obdobju ne bi smela bistveno spreminjati. Pred začetkom meritev bi bilo treba vedno zagotoviti dovolj časa, da se naprava stabilizira.

4.2.2

Napajanje svetlobnega vira mora biti ustrezno stabilizirano, da se lahko svetilnost svetilke med celotnim preskusom vzdržuje v okviru zahtevane točnosti pri delu.

4.2.3

Koristno je, da se splošna stabilnost refleksnega fotometra v sklopu preskusov preverja z rednim merjenjem vrednosti koeficienta svetilnosti na podlagi stalnega referenčnega standarda.

4.2.4

Druga možnost je, da se v napravo vgradi pomožni detektor za preverjanje ali spremljanje oddane svetlobe svetlobnega vira. Čeprav je mogoče na podlagi izhodnih podatkov pomožnega detektorja preveriti morebitne spremembe odčitka, je kot možnost za izboljšanje koristno, da se na podlagi izhodnih podatkov elektronsko spremeni občutljivost glave glavnega refleksnega fotometra in samodejno izravnajo spremembe oddane svetlobe vira.

4.3 Opis goniometra

Goniometer, ki je opredeljen v odstavku 2.3 tega pravilnika in se lahko uporablja za merjenje odsevanja v geometriji CIE, je prikazan na sliki A4-II. Na tej sliki je glava fotometra (O) prikazana v enem od poljubnih položajev, in sicer navpično nad virom (I). Prva os je nepremična in vodoravna ter pravokotna na polravnino opazovanja. Uporablja se lahko katera koli postavitev sestavnih delov, ki je enakovredna prikazani postavitvi.

Slika A4-I prikazuje kotni sistem CIE za opis in merjenje odsevne naprave in materialov za označevanje. Prva os je pravokotna na ravnino, ki vsebuje os opazovanja in os osvetlitve. Druga os je pravokotna na prvo os in referenčno os.

Slika A4-II Mehanizem goniometra, ki vključuje kotni sistem CIE

Slika A4-II prikazuje mehanizem goniometra, ki vključuje kotni sistem CIE, za opis in merjenje odsevne naprave in materialov za označevanje. Vse osi, koti in smeri zasukov so prikazani kot pozitivno usmerjeni.

Opombe:

(a)	glavna nepremična os je os osvetlitve;

(b)	prva os je nepremična in pravokotna na ravnino, ki vsebuje os opazovanja in os osvetlitve;

(c)	referenčna os je nepremična v odsevni napravi in se lahko premika glede na kota ß1 in ß2.

Slika A4-III Razporeditev odsevane svetlobe na odsevniku

Slika A4-IV Merilna geometrija za meritve na odsevni napravi

Za namene tega pravilnika so določene naslednje omejitve:

δ ≤ 10'

γ ≤ 10'

η ≤ 80'

Slika A4-V Postavitev preskusne opreme za odsevne naprave razredov IA, IB, IIIA, IIIB, IVA

Višina

Simboli in enote

A	=	velikost svetleče površine odsevne naprave (v cm2)
C	=	referenčno središče
NC	=	referenčna os
Rr	=	sprejemnik, opazovalec ali merilna naprava
Cr	=	središče sprejemnika
Ør	=	premer sprejemnika Rr, če je ta okrogel (v cm)
Se	=	vir svetlobe
Cs	=	središče vira svetlobe
Øs	=	premer vira svetlobe (v cm)
De	=	oddaljenost središča Cs od središča C (v m)
D’e	=	oddaljenost središča Cr od središča C (v m)

Opomba:

na splošno sta De in D’e skoraj enaka, zato se lahko pri običajnih pogojih opazovanja upošteva, da je De = D’e.

D	=	razdalja opazovanja, od katere naprej je svetleča površina videti zvezna
α	=	kot odmika
β	=	vpadni kot. V zvezi s premico CsC, ki se vedno šteje za vodoravno, je ta kot vnaprej določen z znaki – (leva), + (desna), + (gor) ali – (dol) v skladu z lego vira Se glede na os NC, gledano proti odsevni napravi. Za vsako smer, ki jo opredeljujeta dva kota, navpični in vodoravni, se vedno najprej navede navpični kot.
Γ	=	kotni premer merilne naprave Rr, kot je viden s točke C
δ	=	kotni premer vira Se, kot je viden s točke C
ε	=	kot zasuka. Ta kot je pozitiven, kadar je zasuk v smeri urnega kazalca, gledano proti svetleči površini. Če ima odsevna naprava oznako „TOP“, se lahko označena lega upošteva kot izhodišče.
E	=	intenzivnost osvetlitve odsevne naprave (v luksih)
CIL	=	koeficient svetilnosti (mcd/luks) Koti so izraženi v stopinjah in minutah.

PRILOGA 5

Specifikacije za obliko in mere

1. OBLIKA IN MERE ODSEVNIH NAPRAV RAZREDA IA ALI IB

1.1

Oblika svetlečih površin mora biti taka, da je z običajne oddaljenosti opazovanja ni mogoče zlahka zamenjati za trikotnik.

1.2

Ne glede na odstavek 1.1 je dovoljena oblika, podobna črkam ali števkam enostavne oblike, tj. O, I, U ali 8.

2. OBLIKA IN MERE ODSEVNIH NAPRAV RAZREDOV IIIA IN IIIB (GLEJ DODATEK K TEJ PRILOGI)

2.1

Svetleče površine odsevnih naprav razredov IIIA in IIIB morajo imeti obliko enakostraničnega trikotnika. Če je v enem kotu natisnjena beseda „TOP“, mora biti konica tega kota usmerjena navzgor.

2.2

Svetleča površina lahko ima v središču trikotno neodsevno površino, katere stranice so vzporedne s stranicami zunanjega trikotnika.

2.3

Svetleča površina je lahko zvezna ali tudi ne. V vsakem primeru najmanjša razdalja med sosednjima odsevnima optičnima enotama ne sme presegati 15 mm.

2.4

Svetleča površina odsevne naprave se šteje za zvezno, če so robovi svetlečih površin sosednjih samostojnih optičnih enot vzporedni in če so navedene optične enote enakomerno razporejene po celotni trdni površini trikotnika.

2.5

Če svetleča površina ni zvezna, število ločenih odsevnih optičnih enot, vključno z enotami v kotu, ne sme biti manjše kot štiri na vsaki strani trikotnika.

2.5.1

Samostojne odsevne optične enote ne smejo biti zamenljive, razen če so sestavljene iz homologiranih odsevnih naprav razreda IA.

2.6

Zunanji robovi svetlečih površin trikotnih odsevnih naprav razredov IIIA in IIIB so dolgi 150–200 mm. Pri votlih trikotnih napravah je širina stranic, merjena pravokotno na stranice, enaka najmanj 20 % dejanske dolžine med skrajnimi robovi svetleče površine.

3. OBLIKA IN MERE ODSEVNIH NAPRAV RAZREDA IVA

3.1

Oblika svetlečih površin mora biti taka, da je z običajne oddaljenosti opazovanja ni mogoče zlahka zamenjati za trikotnik. Vendar je dovoljena oblika, podobna črkam ali števkam enostavne oblike, tj. O, I, U in 8.

3.2

Svetleča površina odsevnih naprav mora biti velika najmanj 25 cm2.

3.3

Skladnost z zgornjimi specifikacijami se preveri z vizualnim pregledom.

Slika A5-I Odsevniki za priklopnike – razreda IIIA in IIIB

Opomba:

te skice so le za ilustrativne namene.

4. OBLIKA IN MERE ODSEVNIH OZNAK ZA OZNAČEVANJE NA BOČNI IN ZADNJI STRANI S TRAKOVI

4.1 Splošno

Oznake morajo biti izdelane iz trakov odsevnega materiala.

4.2 Mere

4.2.1

Širina materiala za označevanje na bočni in/ali zadnji strani mora biti 50 mm +10/–0 mm.

4.2.2

Najmanjša dolžina elementa odsevnega materiala za označevanje mora biti taka, da je vidna najmanj ena homologacijska oznaka.

5. ODSEVNE TABLE RAZREDA 5 ZA OZNAČEVANJE NA BOČNI, ZADNJI IN/ALI SPREDNJI STRANI S TRAKOVI (RAZRED F)

5.1 Splošno

Oznake morajo biti izdelane iz trakov odsevnega materiala.

5.2 Mere

5.2.1

Odsevni materiali razredov F in 5 so sestavljeni iz rdečih in belih diagonalnih trakov, usmerjenih navzdol pod kotom 45 ± 1°, kot je prikazano na slikah A5-II, A5-III oziroma A5-IV. Osnovna standardna površina je kvadrat s stranicami dolžine 141 ± 1 mm, diagonalno razdeljen na belo in rdečo polovico, kar predstavlja eno standardno območje, kot je prikazano na sliki A5-II.

5.2.2

Najmanjša dolžina elementa odsevnega materiala za označevanje mora na velikih vozilih, na katerih je dovolj prostora za namestitev, obsegati najmanj devet standardnih površin, kot so opisane v odstavku 5.2.1, na vozilih z omejenim prostorom za namestitev pa se lahko zmanjša na najmanj štiri standardne površine.

Slika A5-II Oznaka iz odsevnega materiala razreda F (standardni element)

Slika A5-III Oznaka iz odsevnega materiala razreda F

Slika A5-IV Oznaka iz odsevnega materiala razreda 5

6. OBLIKA IN MERE ODSEVNIH/FLUORESCENČNIH ZADNJIH TABEL ZA OZNAČEVANJE

6.1 Oblika

Table, namenjene namestitvi na zadnji del vozila, so pravokotne.

6.2 Vzorec

Table za namestitev na priklopnike in polpriklopnike imajo rumeno odsevno ozadje z rdečim fluorescenčnim ali odsevnim robom.

Table za namestitev na nezgibna vozila (traktorje ali tovornjake) imajo izmenične poševne pasove iz rumenih odsevnih in rdečih fluorescenčnih ali odsevnih materialov ali naprav.

6.3 Mere

Najmanjša skupna dolžina kompleta zadnjih tabel za označevanje, sestavljenega samo iz ene, dveh ali štirih tabel za označevanje z odsevnimi in fluorescenčnimi materiali, je 1 130 mm, največja skupna dolžina pa 2 300 mm.

6.3.1

Širina zadnje table za označevanje je:

za tovornjake in traktorje: 140 ± 10 mm;

za priklopnike in polpriklopnike:

6.3.2

Dolžina vsake zadnje table za označevanje v kompletu dveh tabel za tovornjake in traktorje, prikazanih na slikah A5-V in A5-VI, se lahko zmanjša na najmanj 130 mm, če se širina poveča tako, da je površina vsake oznake velika najmanj 735 cm2 in največ 1 725 cm2, pri čemer morata biti tabli za označevanje pravokotni.

6.3.3

Širina rdečega fluorescenčnega roba na zadnjih tablah za označevanje priklopnikov in polpriklopnikov je 40 ± 1 mm.

6.3.4

Naklon poševnih pasov je 45o ± 5o. Pasovi morajo biti široki 100 ± 2,5 mm.

Predpisane oblike, vzorci in mere so prikazani na sliki A5-V.

6.3.5

Zadnje table za označevanje, dobavljene v kompletih, morajo tvoriti ujemajoče se pare.

Slika A5-V:

Zadnje table za označevanje (razreda 1 in 3)

Primer

(a)

Primer

(b)

Primer

(c)

Primer

(d)

Slika A5-VI

Zadnje table za označevanje (razreda 2 in 4)

Primer

(a)

Primer

(b)

Primer

(c)

Primer

(d)

7. OBLIKA IN MERE ODSEVNIH/FLUORESCENČNIH (RAZRED 1) ALI ZGOLJ ODSEVNIH (RAZRED 2) ZADNJIH TABEL ZA OZNAČEVANJE POČASNIH VOZIL

7.1 Oblika

Table imajo obliko enakostraničnega trikotnika s prisekanimi robovi in se namestijo na zadnji del počasnih vozil tako, da je eno od oglišč trikotnika na vrhu.

7.2 Vzorec

Zadnje table za označevanje počasnih vozil imajo rdeče fluorescenčno središče in rdeče odsevne robove iz odsevne obloge ali premaza ali iz prizmatičnih plastičnih odsevnikov (razred 1). Zadnje table za označevanje počasnih vozil razreda 2 imajo odsevno središče.

7.3 Mere

Dolžina osnovnice notranjega fluorescenčnega trikotnika (razred 1) ali odsevnega trikotnika (razred 2) je: najmanj 350 mm in največ 365 mm. Širina svetilne površine rdečega odsevnega roba je najmanj 45 mm in največ 48 mm. Te značilnosti so prikazane na primeru na sliki A5-VI.

Slika A5-VII Primer table za počasna vozila

8. OBLIKA IN MERE VARNOSTNEGA TRIKOTNIKA (SLIKA A5-VIII ALI A5-IX)

8.1

Oblika in mere trikotnika

8.1.1

Teoretične stranice trikotnika so dolge 500 ± 50 mm.

8.1.2

V primeru varnostnega trikotnika tipa 1 so odsevne enote razporejene vzdolž roba na traku nespremenljive širine, ki znaša 25–50 mm. V primeru varnostnega trikotnika tipa 2 s fluorescenčnim odsevnim materialom znaša nespremenljiva širina 50–85 mm.

8.1.3

Med zunanjim robom trikotnika in odsevnim trakom je lahko največ 5 mm širok rob, ki ni nujno rdeč.

8.1.4

Odsevni trak je lahko neprekinjen ali prekinjen. V zadnjenavedenem primeru je prosta površina podpornega materiala rdeča (glej tudi odstavek 5.9.4.2.1 tega pravilnika).

8.1.5

V primeru varnostnega trikotnika tipa 1 je fluorescenčna površina neprekinjena do odsevnih enot. Razporejena je simetrično vzdolž treh stranic trikotnika. Ko se trikotnik uporablja, fluorescenčna površina ne sme biti manjša od 315 cm2. Vendar je lahko med odsevno in fluorescenčno površino neprekinjen ali prekinjen rob, širok največ 5 mm, ki ni nujno rdeč.

8.1.6

Stranica osrednje odprtine trikotnika je dolga najmanj 70 mm (slika A5-VIII).

8.2

Oblika in mere nosilca

8.2.1

Razdalja med podporno površino in spodnjo stranjo varnostnega trikotnika ni večja od 300 mm.

8.3

Fluorescenčni odsevni material je obarvan v masi bodisi na odsevnih elementih bodisi v obliki trdne površinske plasti.

Slika A5-VIII Oblika in mere varnostnega trikotnika tipa 1 in nosilca

Slika A5-IX Oblika in mere varnostnega trikotnika tipa 2 in nosilca

Slika A5-X Preskusna naprava za oddaljenost od tal

PRILOGA 6

Odpornost proti toploti

Preskusni postopek v primeru ulitih plastičnih odsevnikov odsevnih naprav razredov IA, IB, IIIA, IIIB, IVA in SMV, tabel za označevanje razredov 1, 2, 3, 4 in 5 ter varnostnih trikotnikov tipa 1:

Odsevna naprava se v suhem okolju za 48 zaporednih ur izpostavi temperaturi 65 oC ± 2 oC, nato pa se vzorec eno uro hladi pri temperaturi 23 oC ± 2 oC.

Preskusni postopek v primeru uporabe upogljivih materialov za razrede C, F, 1, 2, 3, 4 in 5 ter varnostne trikotnike tipa 2:

Del vzorčne enote, dolg najmanj 300 mm, se v suhem okolju za 12 ur izpostavi temperaturi 65 oC ± 2 oC, nato pa se vzorec eno uro hladi pri temperaturi 23 oC ± 2 oC. Nato se za 12 ur izpostavi temperaturi –20 oC ± 2 oC.

Po štirih urah v običajnih laboratorijskih pogojih se vzorec pregleda.

Po opravljenem preskusu na odsevni napravi, zlasti na njenih optičnih enotah, ne smejo biti vidne deformacije ali razpoke.

PRILOGA 7

Odpornost proti prodiranju vode za odsevne naprave, varnostne trikotnike in table za označevanje

1. PRESKUS ZA ODSEVNIKE IN ODSEVNE OZNAKE

1.1

Z odsevnih naprav – ne glede na to, ali so del žarometa ali ne – ali vzorčne enote odsevne oznake se odstranijo vsi odstranljivi deli, nato pa se navedene naprave ali vzorčne enote za 10 minut potopijo v vodo pri temperaturi 50 oC ± 5 °C, pri čemer je najvišja točka zgornjega dela svetleče površine 20 mm pod gladino vode. Odsevna naprava se obrne za 180°, da je svetleča površina na dnu, nato pa se ta preskus ponovi, pri čemer je hrbtna površina naprave približno 20 mm pod gladino vode. Te vzorčne enote se nato pod enakimi pogoji takoj potopijo v vodo pri temperaturi 25 oC ± 5 °C.

1.2

Voda ne sme prodreti do odsevne površine odsevne optične enote. Če vizualni pregled jasno pokaže prisotnost vode, se šteje, da naprava ni uspešno opravila preskusa.

1.3

Če vizualni pregled ne pokaže prisotnosti vode ali če obstaja dvom:

1.3.1

se vrednost koeficienta svetilnosti v primeru odsevnikov izmeri po postopku iz odstavka 5.1.3.2.2 ali 5.3.3.3.2, potem ko je bila z zunanje površine odsevne naprave z rahlim stresanjem odstranjena odvečna voda;

1.3.2

se vrednost koeficienta odsevanja R' v primeru vzorčne enote odsevne oznake izmeri v skladu s Prilogo 7, potem ko je bila z zunanje površine vzorčne enote z rahlim stresanjem odstranjena odvečna voda.

2. PRESKUS ZA VARNOSTNE TRIKOTNIKE

2.1 Preskus odpornosti odsevne naprave ali fluorescenčnega odsevnega materiala

2.1.1

Trikotnik (zložljive trikotnike je treba sestaviti v skladu z navodili za uporabo) se za 10 minut potopi v vodo s temperaturo 50 oC ± 5 °C, pri čemer mora biti najvišja točka zgornjega dela svetleče površine približno 20 mm pod gladino vode. Takoj zatem se ta odsevna naprava pod enakimi pogoji potopi v vodo s temperaturo 25 oC ± 5 °C.

2.1.2

Po tem preskusu voda ne sme prodreti do odsevne površine odsevne naprave. Če vizualni pregled jasno pokaže prisotnost vode, naprava ni uspešno opravila preskusa. Vdor vode ali vodne pare v robove fluorescenčnih odsevnih materialov ne pomeni neuspešno opravljenega preskusa.

2.1.3

Če vizualni pregled ne pokaže prisotnosti vode ali če obstaja dvom, se vrednost koeficienta svetilnosti znova izmeri pod enakimi pogoji, kot je določeno v odstavku 1.2 Priloge 7, potem ko je bila z zunanje površine odsevne naprave z rahlim stresanjem odstranjena odvečna voda. Vrednost koeficienta svetilnosti se ne sme znižati za več kot 40 % glede na vrednosti, zabeležene pred preskusom.

2.2 Preskus z vodo

Trikotnik (zložljive varnostne trikotnike je treba sestaviti v skladu z navodili za uporabo) se za dve uri potopi v posodo z vodo s temperaturo 25 oC ± 5 °C, tako da ravno leži na dnu, pri čemer je aktivna površina trikotnika obrnjena navzgor in je 5 cm pod gladino vode. Nato se trikotnik vzame iz vode in posuši. Na nobenem delu naprave ne sme biti jasnih znakov poslabšanja stanja, ki bi lahko zmanjšali učinkovitost trikotnika.

3. PRESKUS ZA TABLE ZA OZNAČEVANJE

3.1 Odpornost proti vodi

Del vzorčne enote, dolg najmanj 300 mm, se za 18 ur potopi v destilirano vodo pri temperaturi 23 ± 5 °C, nato pa se suši 24 ur pod običajnimi laboratorijskimi pogoji.

Po opravljenem preskusu se ta del pregleda. Nikjer na območju 10 mm od roba table ne smejo biti vidni znaki poslabšanja stanja, ki bi lahko zmanjšali učinkovitost table.

PRILOGA 8

Alternativni preskusni postopki za odpornost proti prodiranju vode za odsevne naprave razredov IB in IIIB

Kot nadomestna možnost se na zahtevo proizvajalca uporabijo naslednji preskusi (preskusi odpornosti proti vlagi in prahu).

Preskus odpornosti proti vlagi

S preskusom se oceni odpornost vzorčne naprave proti prodiranju vlage, ki nastane pri pršenju z vodo, ter določi zmožnost odvajanja vode pri napravah z odprtinami za odvajanje ali drugimi izpostavljenimi odprtinami v napravi.

2.1

Oprema za preskus s pršenjem z vodo

Uporabi se komora za pršenje z vodo z naslednjimi značilnostmi:

2.1.1

Komora

Komora je opremljena s šobami, ki zagotavljajo stalno stožčasto pršenje vode pod ustreznim kotom, da se vzorčna naprava popolnoma pokrije. Središčna linija šob je usmerjena navzdol pod kotom 45 ± 5° na navpično os vrtljive preskusne plošče.

2.1.2

Vrtljiva preskusna plošča

Vrtljiva preskusna plošča ima premer najmanj 140 mm in se vrti okrog navpične osi v središču komore.

2.1.3

Stopnja pršenja

Stopnja pršenja vode na napravo je 2,5 (+1,6/–0) mm/min ter se meri z navpičnim valjastim zbiralnikom, postavljenim v središče navpične osi vrtljive preskusne plošče. Zbiralnik je visok 100 mm, notranji premer pa znaša najmanj 140 mm.

2.2

Postopek preskusa s pršenjem z vodo

Na vzorčno napravo, pritrjeno na preskusno ogrodje, z izmerjenim in zabeleženim začetnim koeficientom svetilnosti prši voda:

2.2.1

Odprtine v napravi

Vse odprtine za odvajanje in druge odprtine ostanejo odprte. Kadar se uporabljajo odtoki, se ti preskusijo na napravi.

2.2.2

Hitrost vrtenja

Naprava se vrti okrog svoje navpične osi s hitrostjo 4,0 ± 0,5 min–1.

2.2.3

Če je odsevnik vključen v signalne ali svetlobne funkcije ali združen z njimi, te funkcije delujejo pri napetosti modela v ciklu 5 min ON (vklop) (v utripajočem načinu, kadar je to primerno) in 55 min OFF (izklop).

2.2.4

Trajanje preskusa

Preskus s pršenjem vode traja 12 ur (12 ciklov po 5/55 min).

2.2.5

Obdobje sušenja

Vrtenje in pršenje vode se izklopita, naprava pa ostane eno uro v komori z zaprtimi vrati, da se posuši.

2.2.6

Vrednotenje vzorca

Izvede se ob koncu sušenja. Opazuje se kopičenje vlage v notranjosti naprave. Oblikovati se ne sme nobena luža stoječe vode, prav tako ta ne sme nastati zaradi udarjanja po napravi ali nagibanja naprave. Koeficient svetilnosti se izmeri z metodo iz Priloge 4, potem ko se zunanjost naprave osuši s suho bombažno krpo.

2.3

Preskus izpostavljenosti prahu

S tem preskusom se oceni odpornost vzorčne naprave proti prahu, ki lahko močno vpliva na fotometrični rezultat odsevnika.

2.3.1

Oprema za preskus izpostavljenosti prahu

Spodaj navedena oprema se uporablja za preskušanje izpostavljenosti prahu:

2.3.2

Komora za preskus izpostavljenosti prahu

Notranjost preskusne komore ima obliko kocke s stranicami, dolgimi 0,9–1,5 m. Dno je lahko v obliki lijaka, kar pripomore k nabiranju prahu. Notranja prostornina komore brez dna v obliki lijaka obsega največ 2 m3, v komori pa je 3–5 kg preskusnega prahu. Komora ima funkcijo za tresenje preskusnega prahu s stisnjenim zrakom ali puhali, tako da se prah razprši po vsej komori.

2.3.3

Prah

Uporabljen preskusni prah je droben cementni prah v skladu s standardom ASTM C 150-84 (*1).

2.3.4

Postopek preskusa izpostavljenosti prahu

Vzorčna naprava, pritrjena na preskusno ogrodje, z izmerjenim in zabeleženim začetnim koeficientom svetilnosti se izpostavi prahu na naslednji način:

2.3.5

Odprtine v napravi

Vse odprtine za odvajanje in druge odprtine ostanejo odprte. Kadar se uporabljajo odtoki, se ti preskusijo na napravi.

2.3.6

Izpostavljenost prahu

Pritrjena naprava se postavi v komoro za prah vsaj 150 mm stran od stene. Naprave dolžine več kot 600 mm se postavijo v vodoravni legi v središče preskusne komore. Preskusni prah se čim bolj pretrese z uporabo stisnjenega zraka ali puhal, in sicer za 2–15 sekund s 15-minutnimi presledki v peturnem časovnem okviru. Prah se lahko v premorih med tresenjem usede.

2.3.7

Vrednotenje izmerjenega vzorca

Ob koncu preskusa izpostavljenosti prahu se zunanjost naprave očisti in posuši s suho bombažno krpo, nato pa se po metodi iz odstavka 5.1.3.2.2 izmeri koeficient svetilnosti.

(*1) Ameriško društvo za preskušanje in materiale.

PRILOGA 9

Odpornost proti gorivom

Preskusna mešanica, sestavljena iz 70 vol. odstotkov n-heptana in 30 vol. odstotkov toluola, se uporabi za:

1.1

odsevno napravo;

(a)	zunanja površina odsevne naprave, zlasti svetleče površine, se narahlo obriše z bombažno krpo, prepojeno s preskusno mešanico;

(b)	po približno petih minutah se površina vidno pregleda. Na površini ne sme biti nobenih očitnih sprememb, dovoljene so le manjše površinske razpoke;

ali

1.2

vzorčno enoto odsevne oznake;

(a)	del vzorčne enote, dolg najmanj 300 mm, se za eno minuto potopi v preskusno mešanico;

(b)	potem ko se vzorčna enota odstrani iz mešanice in obriše z mehko krpo, na njeni površini ne sme biti nobenih vidnih sprememb, ki bi lahko zmanjšale njeno učinkovitost.

Preskus za varnostne trikotnike:

2.1

Trikotnik in njegov zaščitni ovitek se ločeno potopita v posodo, v kateri je mešanica, sestavljena iz 70 vol. odstotkov n-heptana in 30 vol. odstotkov toluola:

(a)	po 60 sekundah se odstranita iz posode, z njiju pa se odstrani odvečna tekočina;

(b)	nato se trikotnik vstavi v zaščitni ovitek, enota pa se položi v vodoraven položaj v mirnem okolju;

(c)	ko se enota popolnoma posuši, se trikotnik ne drži zaščitnega ovitka, na njegovi površini ni vidnih sprememb in na njem ni očitnih škodljivih sprememb, dopustne pa so drobne površinske razpoke.

PRILOGA 10

Odpornost proti mazalnim oljem

1. Preskusni postopek v primeru ulitih plastičnih odsevnikov razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA ter varnostnih trikotnikov tipa 1

1.1

Zunanja površina odsevne naprave, zlasti svetleče površine, se narahlo obriše z bombažno krpo, prepojeno z mazivi z detergentskim učinkom. Po približno petih minutah se površina očisti. Nato se izmeri koeficient svetilnosti (odstavek 5.1.3.2.2 ali odstavek 5.3.3.3.2).

PRILOGA 11

Odpornost proti koroziji (standard ISO 3768)

Odsevne naprave morajo biti izdelane tako, da ne glede na vplive vlage in korozije, ki so jim pri običajni uporabi izpostavljene, ohranijo predpisane fotometrične in kolorimetrične značilnosti. Odpornost sprednje površine proti izgubi sijaja in varovalne plasti hrbtne površine proti obrabi se preverja, zlasti če je bistven kovinski del dovzeten za poškodbe.

Z odsevne naprave ali svetilke, če ima naprava tudi svetilno funkcijo, se odstranijo vsi odstranljivi deli, naprava se nato za 50 ur izpostavi delovanju slane megle, pri čemer preskus traja dvakrat po 24 ur z dvournim presledkom, med katerim se vzorec pusti, da se posuši.

Slana megla se dobi z razprševanjem solne raztopine pri temperaturi 35 oC ± 2 °C. Solna raztopina se pripravi tako, da se:

3.1

v primeru ulitih plastičnih odsevnikov razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA ter varnostnih trikotnikov tipa 1:

raztopi 20 ± 2 masnih delov natrijevega klorida v 80 delih destilirane vode, ki lahko vsebuje največ 0,02 odstotka nečistoč.

3.1.1

Takoj po končanem preskusu na vzorcu ne sme biti znakov čezmerne korozije, ki bi lahko škodovala učinkovitosti naprave;

3.2

v primeru vzorčne enote odsevne naprave za označevanje:

raztopi 5 masnih delov natrijevega klorida v 95 delih destilirane vode, ki lahko vsebuje največ 0,02 odstotka nečistoč.

3.2.1

Takoj po opravljenem preskusu na vzorcu ne smejo biti vidni znaki korozije, ki bi lahko škodovala učinkovitosti oznake.

Koeficient odsevanja R' odsevnih površin, če se meri po obdobju 48 ur, kot je navedeno v Prilogi 7, pri vpadnem kotu ß2 = 5° in kotu opazovanja α = 20', ne sme biti nižji od vrednosti iz tabele 9 oziroma višji od vrednosti iz tabele 10. Pred merjenjem se površina očisti, da se odstranijo ostanki soli slane megle.

PRILOGA 12

Odpornost dostopne hrbtne strani zrcalnih odsevnih naprav

Odpornost dostopne hrbtne strani zrcalnih odsevnih naprav v primeru ulitih plastičnih odsevnikov razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA ter varnostnih trikotnikov tipa 1.

Hrbtna stran odsevne naprave se skrtači s krtačo s trdimi ščetinami iz najlona.

Potem ko se v primeru ulitih plastičnih odsevnikov razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA hrbtna stran odsevne naprave skrtači, se na to hrbtno stran za eno minuto položi bombažna krpa, namočena v mešanici iz Priloge 9. Bombažna krpa se nato odstrani, odsevna naprava pa se pusti, da se posuši.

Po krtačenju se hrbtna stran odsevne naprave v primeru ulitih plastičnih odsevnikov varnostnega trikotnika tipa 1 za eno minuto pokrije ali temeljito zmoči z mešanico iz Priloge 9. Gorivo se nato odstrani, naprava pa se pusti, da se posuši.

Takoj po koncu izhlapevanja se hrbtna stran skrtači z isto krtačo kot prej.

Celotna površina zrcalne hrbtne strani se prekrije s črnilom, nato pa se izmeri koeficient svetilnosti (odstavek 5.1.3.2.2 ali odstavek 5.3.3.3.2).

V primeru odsevnika varnostnega trikotnika tipa 1 se vrednost koeficienta svetilnosti ne sme znižati za več kot 40 % glede na vrednosti, zabeležene pred preskusom. Ta preskus se ne uporablja za fluorescenčne odsevne materiale.

PRILOGA 13

Odpornost proti preperevanju

1. Odpornost proti preperevanju v primeru vzorčnih enot odsevne naprave za označevanje

1.1

Postopek: za vsak preskus se uporabita dva primerka vzorčne enote. En primerek se shrani v temno in suho posodo, da se pozneje uporabi kot „referenčni neizpostavljeni primerek“.

1.2

Drugi primerek se izpostavi viru svetlobe v okviru preskusa pri določeni temperaturi in obsevanju iz Priloge 22, če se to zahteva v ustreznem odstavku 5 tega pravilnika:

(a)	odsevnik ali odsevni material je izpostavljen, dokler standardna modra barva št. 7 ne obledi do št. 4 na lestvici sive barve.

(b)	fluorescenčni material ali fluorescenčni/odsevni material je izpostavljen, dokler standardna modra barva št. 5 ne obledi do št. 4 na lestvici sive barve.

1.3

Po opravljenem preskusu se primerek opere v razredčeni raztopini nevtralnega detergenta, posuši in pregleda, ali izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1.4 in 1.5.

1.4

Videz

Na površini izpostavljenega primerka ne smejo biti vidne razpoke, luščenje, raztrganine, mehurčki, razplastitev, deformacije, obloge, madeži ali korozija.

Na vzorcu ne sme biti vidnih poškodb, kot so razpoke, krušenje ali luščenje fluorescenčnega ali fluorescenčnega odsevnega materiala.

1.5

Obstojnost barve

Barve izpostavljenega primerka morajo še vedno izpolnjevati zahteve iz odstavka 5 tega pravilnika za ustrezno odsevno napravo.

1.6

Vpliv na koeficient odsevanja odsevnega materiala:

1.6.1

pri tem preverjanju se meritve opravijo samo pri kotu opazovanja α = 20' in vpadnem kotu ß2 = 5° po metodi iz Priloge 7.

1.6.2

Koeficient odsevanja suhega izpostavljenega primerka ne sme biti manjši od 80 % vrednosti iz odstavka 5 tega pravilnika.

2. Odpornost proti preperevanju v primeru varnostnih trikotnikov

2.1

Preskus odpornosti relativne svetlosti in barve fluorescenčnih (varnostni trikotnik tipa 1) in fluorescenčnih odsevnih (varnostni trikotnik tipa 2) materialov proti vremenskim vplivom

2.2

Na enem od vzorcev fluorescenčnega materiala, predloženem v skladu z odstavkom 3.1 tega pravilnika, se izvede preskus pri določeni temperaturi in obsevanju iz Priloge 22, dokler se za referenčni vzorec št. 5 ne doseže kontrast št. 4 na lestvici sive barve ali dokler se ne dosežejo ekvivalenti izpostavljenosti svetlobi, pri katerih referenčni vzorec št. 5 iz modre volne za merjenje obstojnosti na svetlobi po izpostavljenosti svetlobi ksenonske svetilke ne obledi do št. 4 na lestvici sive barve.

2.3

Pri odsevni napravi s fluorescenčnim materialom barvne koordinate in relativna svetlost (glej odstavek 3) po tem preskusu izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5 tega pravilnika.

Relativna svetlost mora biti v skladu z odstavkom 5 tega pravilnika in se ne sme povečati za več kot 5 % v primerjavi z vrednostjo, ugotovljeno v skladu z odstavkom 5 tega pravilnika.

2.4

Če je fluorescenčni material lepilna folija, ki je v prejšnjem homologacijskem preskusu že uspešno prestala zgoraj navedene preskuse, preskusa ni treba ponoviti; v sporočilu o homologaciji (Priloga 1) se pod točko 12 („Opombe“) vnese ustrezna opomba.

3. Odpornost proti preperevanju v primeru odsevnih tabel za označevanje

3.1

Postopek: za vsak preskus se uporabita dva primerka vzorčne enote (glej odstavek 2.4.17.4 Pravilnika ZN št. 48). En primerek se shrani v temno in suho posodo, da se pozneje uporabi kot „referenčni neizpostavljeni primerek“.

Drugi primerek je izpostavljen viru svetlobe v skladu s standardom ISO 105-B02-1978, oddelek 4.3.1; odsevni material je izpostavljen, dokler standardna modra barva št. 7 ne obledi do št. 4 na lestvici sive barve, fluorescenčni material pa je izpostavljen, dokler standardna modra barva št. 5 ne obledi do št. 4 na lestvici sive barve. Po opravljenem preskusu se primerek opere v razredčeni raztopini nevtralnega detergenta, posuši in pregleda, ali izpolnjuje zahteve iz odstavkov 3.2 do 3.4.

3.2

Zunanji videz: na površini izpostavljenega primerka ne smejo biti vidne razpoke, luščenje, vdolbine, mehurčki, razplastitev, deformacije, obloge, madeži ali korozija.

Vzorec se v nobeno smer ne sme skrčiti za več kot 0,5 odstotka in ne sme kazati nobenih znakov odstopanja, kot je dvigovanje robov od podlage.

3.3

Obstojnost barv: barve izpostavljenega primerka morajo še vedno izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.7.5.

3.4

Vpliv na koeficient odsevanja odsevnega materiala:

3.4.1

Pri tem preverjanju se meritve opravijo le pri kotu opazovanja 20' in vpadnem kotu 5 stopinj po metodi iz odstavka 5.7.4.

3.4.2

Koeficient odsevanja izpostavljenega primerka, ko je suh, ne sme biti manjši od 80 odstotkov vrednosti iz tabele 12 iz odstavka 5.7.4.

3.4.3

Nato se primerek izpostavi simuliranemu dežju, kot je navedeno v odstavku 7.7 standarda EN 13422(2004) (Vertical road signs. Portable deformable warning devices and delineators. Portable road traffic signs. Cones and cylinders (Navpični prometni znaki. Prenosne deformabilne opozorilne naprave in razmejitvene označbe. Prenosni prometni znaki. Stožci in valji)), pri čemer njegov koeficient odsevanja pod temi pogoji ne sme biti manjši od 90 odstotkov vrednosti, izmerjene v suhih pogojih, kot je pojasnjeno v odstavku 3.4.2.

Mogoče je uporabiti šobe, ki se razlikujejo od tistih iz odstavka 7.7 standarda EN 13422(2004), če je dosežena enaka učinkovitost (npr. porazdelitev vode na površini preskusnega vzorca) simuliranega dežja.

PRILOGA 14

Stabilnost fotometričnih značilnosti

Organ, ki je podelil homologacijo, ima pravico preskusiti stabilnost optičnih značilnosti odsevnega materiala, ki se uporablja (če se uporablja za označevanje ali razločne oznake/grafike).

Homologacijski organi pogodbenic, v katerih je bila podeljena homologacija, lahko opravijo enake preskuse. Če se za tip odsevnega materiala ugotovijo „sistematične pomanjkljivosti pri uporabi“, se vzorci preskušanega materiala predložijo v oceno organu, ki je podelil homologacijo.

Če druga merila niso na voljo, se za tip odsevnega materiala v skladu z odstavkom 4.1 doda zaznamek „sistematične pomanjkljivosti pri uporabi“.

Organ, ki je podelil homologacijo, ima pravico preveriti obstojnost optičnih lastnosti tipa zadnje table za označevanje, ki se uporablja.

Homologacijski organi držav, ki niso država, ki je podelila homologacijo, lahko na svojem ozemlju opravijo podobne preskuse. Če se pri tipu zadnje table za označevanje, ki se uporablja, pojavi sistematična napaka, navedeni organi pošljejo organu, ki je podelil homologacijo, zadevne sestavne dele v pregled skupaj z zahtevo za mnenje.

Če ni drugih meril, se pojem „sistematična napaka“ tipa zadnje table za označevanje, ki se uporablja, razlaga v skladu z namenom iz odstavka 4.1.

PRILOGA 15

Obstojnost pri čiščenju v primeru vzorčne enote odsevne naprave za označevanje

1. ROČNO ČIŠČENJE

Preskusni vzorec, premazan z mešanico maziva z detergentskim učinkom in grafita, mora biti mogoče preprosto očistiti, ne da bi se pri drgnjenju z blagim alifatskim topilom, kot je n-heptan, in po izpiranju z nevtralnim detergentom poškodovala odsevna površina.

2. STROJNO ČIŠČENJE

Po neprekinjenem 60-sekundnem pršenju po preskusnem delu v običajnih pogojih namestitve preskusni vzorec ne sme imeti vidnih poškodb na odsevni površini ali kazati znakov razplastitve ali ločevanja od površine, na katero je pritrjen vzorec, pri naslednjih preskusnih parametrih:

(a)	tlak vode/čistilne raztopine: 8 ± 0,2 MPa;

(b)	temperatura vode/čistilne raztopine: 60 °C – 5 °C;

(c)	pretok vode/čistilne raztopine: 7 ± 1 l/min;

(d)	konica čistilne palice mora biti od odsevne površine oddaljena 600 ± 20 mm;

(e)	čistilno palico je treba držati pod kotom, ki glede na pravokotnico na odsevno površino ni večji od 45o;

(f)	40-stopinjska šoba za zagotovitev širokega curka.

PRILOGA 16

Adhezijska trdnost

1. Adhezijska trdnost (za lepilne materiale) za odsevne oznake

1.1

Adhezijska trdnost odsevnih materialov se določi po 24 urah strjevanja, pri čemer se na napravi za preverjanje natezne trdnosti uporabi vleka pod kotom 90°.

1.2

Odsevnih materialov ne sme biti mogoče preprosto odstraniti brez poškodbe materiala.

1.3

Za odstranitev odsevnih materialov s podlage je potrebna sila vsaj 10 N na širino 25 mm pri stalni hitrosti 300 mm na minuto.

2. Adhezijska trdnost (za lepilne materiale) za odsevni material za zadnje table za označevanje

2.1

Adhezijska trdnost odsevnih materialov se določi po 24 urah strjevanja, pri čemer se na napravi za preverjanje natezne trdnosti uporabi vleka pod kotom 90°.

2.2

Ugotovi se adhezijska trdnost laminiranih ali premazanih odsevnih in fluorescenčnih materialov.

2.3

Premazanih materialov vseh vrst ne sme biti mogoče odstraniti brez orodja ali poškodbe materiala.

2.4

Za odstranitev laminiranih materialov (lepilne folije) od podlage mora biti potrebna sila vsaj 10 N na širino 25 mm pri hitrosti 300 mm na minuto.

PRILOGA 17

Upogibanje – odsevne oznake

Za vzorce, namenjene lepljenju na upogljivo podlago, na primer na ponjavo, velja naslednje:

Primerek vzorčne enote z merami 50 mm x 300 mm se upogne enkrat po dolžini okrog 3,2-milimetrske vpenjalne osi tako, da se lepilo dotakne vpenjalne osi za eno sekundo.

Preskusna temperatura znaša 23 ± 2 °C.

Opomba:

zaradi lažjega preskušanja na lepilo nanesite smukec, da preprečite prijemanje na vpenjalno os.

Po tem preskusu primerek ne sme imeti razpokane površine in na njem ne sme biti vidnih sprememb, ki bi lahko zmanjšale njegovo učinkovitost.

PRILOGA 18

Odpornost proti udarcem

1. ZADNJE TABLE ZA OZNAČEVANJE (RAZEN PRIZMATIČNIH PLASTIČNIH ODSEVNIKOV)

Pri prostem padu masivne jeklene kroglice s premerom 25 mm z višine 2 m na odsevno in fluorescenčno površino podprte table pri temperaturi prostora 23 ± 2 °C zadevni materiali ne smejo počiti ali se ločiti od podlage na razdalji več kot 5 mm od mesta udarca.

2. ODSEVNE NAPRAVE RAZREDA IVA

Odsevna naprava se vgradi na način, ki je podoben načinu vgradnje na vozilo, vendar morajo biti leče postavljene vodoravno in biti usmerjene navzgor.

Z višine 0,76 m enkrat spustite trdno jekleno kroglico s premerom 13 mm navpično na osrednji del leče. Kroglico lahko usmerjate, vendar je ne smete omejevati pri prostem padanju.

Če se odsevna naprava po tej metodi preskusi pri sobni temperaturi, leče ne smejo počiti.

PRILOGA 19

Togost tabel

1. RAZREDI 1, 2, 3, 4 IN 5

1.1

Zadnja tabla za označevanje se postavi na dva nosilca tako, da sta ta vzporedna s krajšim robom table, razdalja od vsakega nosilca do sosednjega roba table pa ne presega L 10, pri čemer je L večja od skupnih mer table. Na tablo se nato položijo vreče šiber ali suhega peska, da se doseže enakomerno porazdeljen tlak 1,5 kN/m2. Deformacija table se izmeri v točki na sredini med nosilcema.

1.2

Pri preskušanju v skladu z odstavkom 1 največja deformacija table pod preskusno obremenitvijo ne sme presegati dvajsetine razdalje med nosilcema iz odstavka 1, trajna deformacija po odstranitvi obremenitve pa ne sme presegati petine izmerjene deformacije pri obremenitvi.

2. RAZRED SMV

2.1

Trikotna tabla se trdno vpne na eni od stranic, pri čemer vpenjala zadrževalne naprave ne smejo držati več kot 20 mm. Na nasprotni vrh se pravokotno na ravnino uporabi sila 10 N.

2.2

Vrh se pri tem v smeri sile ne sme premakniti za več kot 40 mm.

2.3

Po prenehanju delovanja sile se mora tabla vidno vrniti v izhodiščni položaj. Trajna deformacija ne sme presegati 5 mm.

PRILOGA 20

Dodatni preskusni postopki za varnostne trikotnike tipa 1 in 2

1. PRESKUS ODDALJENOSTI OD TAL

1.1

Varnostni trikotnik mora prestati naslednje preskuse:

1.1.1

Za ta preskus se naprava v obliki obrnjene votle piramide, prikazana na sliki A5-X, postavi na vodoravno površino.

1.1.2

Posamezni nosilci za postavitev na tla se en za drugim postavijo v kvadratno odprtino σ preskusne naprave. Med preskušanjem vsakega nosilca je treba najti položaj preskusne naprave glede na varnostni trikotnik in njegovo nosilno napravo, ki je ugoden za trikotnik in zagotavlja, da:

1.1.2.1

vsi nosilci hkrati stojijo na osnovni ravnini;

1.1.2.2

zunaj območja, ki ga pokriva preskusna naprava, razdalja med osnovno ravnino ter deli trikotnika in podporne naprave ni manjša od 50 mm (pri čemer se ne upoštevajo ustrezni nosilci).

2. PRESKUS MEHANSKE TRDNOSTI

2.1

Ko je varnostni trikotnik sestavljen v skladu z zahtevami proizvajalca in so njegovi nosilci trdno vpeti, se uporabi sila 2 N, ki deluje na vrh trikotnika vzporedno s podporno površino in pravokotno na spodnjo stran trikotnika.

2.2

Vrh trikotnika se ne sme premakniti za več kot 5 cm v smeri, v kateri deluje sila.

2.3

Po preskusu se položaj naprave ne sme bistveno razlikovati od prvotnega položaja.

3. PRESKUS ODPORNOSTI PROTI VROČINI IN NIZKIM TEMPERATURAM

3.1

Varnostni trikotnik v zaščitnem ovitku, če je bil ta predložen, je 12 zaporednih ur v suhem okolju pri temperaturi 60 oC ± 2 °C.

3.2

Na napravi po preskusu ne sme biti vidnih razpok ali opaznih deformacij; to velja zlasti za odsevno napravo. Ovitek mora biti mogoče zlahka odpreti in se ne sme držati trikotnika.

3.3

Po preskusu odpornosti proti toploti in poznejšem shranjevanju za 12 zaporednih ur pri temperaturi 25 oC ± 5 °C se varnostni trikotnik v zaščitnem ovitku še 12 ur hrani v suhem okolju pri temperaturi –40 oC ± 2 °C.

3.4

Na napravi in zlasti njenih optičnih delih takoj po odstranitvi iz hladilnice ne smejo biti opazne nobene razpoke ali vidne deformacije. Zaščitni ovitek, če je bil predložen, se mora pravilno odpreti in se ne sme trgati ali držati varnostnega trikotnika.

4. DOLOČITEV HRAPAVOSTI CESTIŠČA PO METODI „PEŠČENE PLAŽE“

4.1 Namen metode

4.1.1

Namen te metode je opisati in v določenem obsegu določiti geometrijsko hrapavost tistega dela cestišča, na katerem stoji varnostni trikotnik med preskusom stabilnosti v vetru v skladu z zahtevami odstavka 10 Priloge 5.

4.2 Načelo metode

4.2.1

Znana količina peska V se enakomerno razporedi po površini vozišča v obliki kroga. Razmerje med uporabljeno količino in pokrito površino S je opredeljeno kot „srednja globina peska“ HS in izraženo v mm:

4.2.2

Pri preskusu se uporabi suh okroglozrnati pesek z velikostjo zrn 0,160–0,315 mm. Prostornina peska znaša 25 ± 0,15 ml. Pesek se po površini, na kateri bo izveden preskus, razporedi s ploščato, okroglo ploščo s premerom 65 mm, ki je na eni strani prekrita z gumijasto prevleko debeline 1,5–2,5 mm, na drugi strani pa ima ustrezen ročaj. Če je premer okrogle površine, prekrite s peskom, enak D mm, se srednja globina peska izračuna s formulo:

4.3 Izvedba preskusa

4.3.1

Površina, na kateri bo izveden preskus, mora biti suha in jo je treba najprej pomesti z mehko krtačo, da se odstrani umazanija ali razsuti gramoz.

4.3.2

Pesek, ki je kompaktno nasut v ustrezno posodo, se nato strese na en kup na površino, na kateri bo izveden preskus. Nato se s ponavljajočim se krožnim premikanjem plošče, prevlečene z gumo, previdno razporedi po površini, tako da nastane največja možna okrogla površina, prekrita s peskom. Tako bo pesek zapolnil vse vdolbine in luknjice.

4.3.3

Običajno se izmerita dva medsebojno pravokotna premera tako oblikovane „plaže“. Srednja vrednost se zaokroži na najbližjih 5 mm, globina peska HS pa se izračuna s formulo iz odstavka 4.2.2.

4.3.4

Na podporni površini se izvede šest tovrstnih preskusov, pri čemer so deli, ki jih je treba preskusiti, čim bolj enakomerno razporejeni po površini, na kateri se izvede preskus. Skupno povprečje dobljenih rezultatov se navede kot srednja globina peska HS na površini cestišča, na kateri stoji varnostni trikotnik.

5. PRESKUS STABILNOSTI V VETRU

5.1

Varnostni trikotnik se postavi v vetrovnik na podlago, veliko približno 1,50 m x 1,20 m, s površino iz abrazivnega materiala tipa P36, ki ustreza specifikaciji FEPA (**) 43-1-2006. Za to površino je značilna geometrijska hrapavost HS = 0,5 ± 0,05 mm, ki se opredeli in določi po tako imenovani metodi „peščene plaže“ v skladu s Prilogo 4 tega pravilnika.

Da bi se preprečila laminarna mejna plast vpadnega toka nad površino podlage, mora imeti ta podlaga razdelilno ploščo, pri čemer mora biti postavitev taka, da gre tok v celoti okoli plošče.

5.2

Za pretok zraka se uporabljajo naslednji pogoji:

(a)	zračni tok doseže dinamični tlak 180 Pa, njegovo tokovno polje pa je homogeno in brez turbulence;

(b)	mere tokovnega polja so take, da vodoravna razdalja od vsakega vogala varnostnega trikotnika do meje tega tokovnega polja in navpična razdalja od vrha varnostnega trikotnika do meje polja znašata najmanj 150 mm;

(c)	zračni tok (tokovno polje) je vzporeden s podporno površino in usmerjen v smer, ki se zdi najbolj neugodna za stabilnost;

(d)	v primeru zaprtega vetrovnika površina varnostnega trikotnika ne sme biti večja od 5 % površine prereza zaprtega vetrovnika.

5.3

Tako postavljen varnostni trikotnik se za tri minute izpostavi navedenemu odprtemu zračnemu toku.

5.4

Varnostni trikotnik se ne sme niti prevrniti niti premakniti. Dovoljeni pa so manjši premiki stičnih točk s cestiščem za največ 5 cm.

5.5

Odsevni trikotni del naprave se glede na začetni položaj ne sme zavrteti za več kot 10° okoli vodoravne ali navpične osi. Vrtenje okoli vodoravne ali navpične osi se določi s pomočjo navidezne ravnine v začetnem položaju odsevnega trikotnega dela naprave, ki je pravokotna na podlago in zračni tok.

(**) FEPA: Federation of European Producers of Abrasives (Zveza evropskih proizvajalcev sredstev za brušenje), 20 Avenue Reille, 75014 Pariz, Francija.

PRILOGA 21

Obstojnost barve (1) odsevnih naprav razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA

Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ima pravico preveriti obstojnost barve tipa odsevne naprave, ki se uporablja.

Homologacijski organi držav, ki niso država, ki je podelila homologacijo, lahko na svojem ozemlju opravijo podobne preskuse. Če se pri tipu odsevnika, ki se uporablja, pojavi sistematična napaka, navedeni organi pošljejo homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo, odvzete sestavne dele za pregled skupaj z zahtevo za mnenje.

Če ni drugih meril, se pojem „sistematična napaka“ tipa odsevnika, ki se uporablja, razlaga v skladu z namenom iz odstavka 3.6.1 tega pravilnika.

(1) Ne glede na pomen preskusov za preverjanje obstojnosti barve odsevnih naprav zdaj te obstojnosti barve še ni mogoče oceniti na podlagi laboratorijskih preskusov z omejenim trajanjem.

PRILOGA 22

Preskušanje obstojnosti barve na umetni svetlobi – preskus s ksenonsko svetilko za varnostne trikotnike

1. PODROČJE UPORABE

Ta priloga določa metodo za določanje odpornosti barve preskusnih vzorcev vseh vrst in vseh oblik proti delovanju vira umetne svetlobe, ki je reprezentativen za naravno dnevno svetlobo (D65).

2. NAČELO

Primerek preskusnih vzorcev, ki jih je treba preskusiti, se pod predpisanimi pogoji izpostavi umetni svetlobi skupaj z referenčnim materialom iz modre volne, kot je določeno.

3. REFERENČNI MATERIALI

Ocene obstojnosti barv iz te priloge se dobijo s primerjavo z določenimi referenčnimi materiali iz modre volne, ki se izpostavijo za namene preverjanja največjega dovoljenega sevanja kot največjega kontrasta, predpisanega v tem pravilniku ZN.

3.1

Referenčni materiali iz modre volne, razviti in izdelani v Evropi, so označeni s številčnimi oznakami od 1 do 8. Ti referenčni materiali so kosi blaga iz modre volne, barvani z barvili iz tabele A22-1. Za preskusni postopek iz tega pravilnika, opisan v tej prilogi, se uporabljata samo referenčna materiala iz modre volne 5 in 7 iz tabele A22-1.

Tabela A22-1

Barvili za referenčna materiala iz modre volne 5 in 7

Referenčni material	Barvilo (oznaka barvnega indeksa) (1)
5	Cl Acid Blue 47
7	Cl Solubilised Vat Blue 5

4. LESTVICA SIVE BARVE

Lestvica sive barve za določanje sprememb barve preskusnih vzorcev pri preskusih obstojnosti barve. Natančna kolorimetrična specifikacija lestvice je navedena v Dodatku 1 k tej prilogi.

4.1

Uporaba lestvice je opisana v odstavku 2 Dodatka 1 k tej prilogi.

5. NAPRAVA S KSENONSKO SVETILKO

Ta naprava je zračno ali vodno hlajena ksenonska svetilka, ki omogoča izpostavitev vzorcev v skladu s standardom EN ISO 4892-2.

5.1

Pogoji izpostavljenosti morajo izpolnjevati zahteve iz tabele A22-2.

Tabela A22-2

Preskusni parametri izpostavljenosti v zvezi z odpornostjo proti preperevanju

Parametri izpostavljenosti	Zračno hlajena svetilka	Vodno hlajena svetilka
Svetloba/tema/cikel pršenja vode	Stalna svetloba brez pršenja vode	Stalna svetloba brez pršenja vode
Temperatura črnega telesa med obdobji izpostavljenosti izključno svetlobi	(47 ± 3) °C z uporabo sevalnega termometra	(47 ± 3) °C z uporabo sevalnega termometra
Relativna vlažnost	Približno 40 %	Približno 40 %
Filtri	Filtri iz okenskega stekla za zahteve glejodstavek 5.2	Filtri iz okenskega stekla za zahteve glej odstavek 5.2
Obsevanost (W/m2) se nadzoruje tako, da je:
V razponu od 300 nm do 400 nm	42 ± 2	42 ± 2
V razponu od 300 nm do 800 nm	550	630

Opomba 1:

voda, uporabljena za pršenje po primerku, ne sme vsebovati več kot 1 ppm silicijevega dioksida. Višje ravni silicijevega dioksida lahko povzročijo madeže na vzorcih in razlike v rezultatih. Zahtevana čistost vode se lahko doseže z destilacijo ali kombinacijo deionizacije in reverzne osmoze.

Opomba 2:

medtem ko je treba stopnje obsevanosti nastaviti na zgornje ravni, razlike v starosti in prepustnosti filtra ter kalibracijske razlike običajno pomenijo, da bodo napake intenzivnosti obsevanosti v območju ± 10 %.

5.2

Svetlobni vir

Svetlobni vir je sestavljen iz ksenonske svetilke, katere korelirana barvna temperatura znaša 5 500–6 500 K, njena velikost pa je odvisna od vrste uporabljene naprave. Ksenonska svetilka uporablja filtre, ki zagotavljajo primerno simulacijo sončnega sevanja, filtriranega z običajnim okenskim steklom. V tabeli 3 so navedene zahteve za relativno spektralno obsevanost s ksenonsko svetilko s filtri. Dobavitelj naprave za obsevanje mora zagotoviti potrebno potrdilo, da filtri, ki jih dobavi za uporabo v preskusih izpostavljenosti iz tega standarda, izpolnjujejo zahteve iz tabele A22-3.

Tabela A22-3

Zahteve za relativno spektralno obsevanost za filtre iz okenskega stekla a, b, c, d in e, ki se uporabljajo za ksenonske naprave, uporabljene v tem standardu

Valovna dolžina spektralnega

pasu λ v nm

Najmanjši odstotni delež (c)

Odstotni delež na podlagi tabele 4 v CIE št. 85 ob upoštevanju učinkov okenskega stekla (d) , (e)

Največji odstotni delež (c)

l < 300

0,29

300 ≤ λ ≤ 320

0,1

≤ 1

2,8

320 < λ ≤ 360

23,8

33,1

35,5

360 < λ ≤ 400

62,4

66,0

76,2

Podatki iz tabele A22-3 izražajo obsevanost v določenem pasu, izraženo kot odstotni delež celotne obsevanosti v razponu od 290 nm do 400 nm. Za ugotovitev, ali določen filter ali sklop filtrov za ksenonsko svetilko izpolnjuje zahteve iz tabele A22-3, je treba izmeriti spektralno obsevanost v razponu od 250 nm do 400 nm. Celotna obsevanost v vsakem pasu valovnih dolžin se nato sešteje in deli s celotno obsevanostjo v razponu od 290 nm do 400 nm.

Najnižje in najvišje vrednosti iz tabele A22-3 temeljijo na več kot 30 meritvah spektralne obsevanosti za vodno in zračno hlajene ksenonske svetilke s filtri iz okenskega stekla različnih serij in starosti. Podatki o spektralni obsevanosti veljajo za filtre in ksenonske žarnice, ki so v skladu s priporočili proizvajalca naprave glede staranja. Ko bo na voljo več podatkov o spektralni obsevanosti, se bodo mejne vrednosti morda nekoliko spremenile. Najnižje in najvišje vrednosti so pri vseh meritvah najmanj tri standardne odklone oddaljene od srednje vrednosti.

5.3

Ekvivalenti izpostavljenosti svetlobi za obstojnost referenčnih materialov iz modre volne na svetlobi za izpostavljenost svetlobi ksenonske svetilke

Tabela A22-4

Referenčni material iz modre volne

Referenčni material iz modre volne		420 nm	300–400 nm
Št.		kj/m2	kj/m2
5	L6	340	13 824
7	L8	1 360	55 296

Za spremembo barve, ki ustreza stopnji 4 na lestvici sive barve

6. POSTOPEK (REFERENČNI MATERIAL IZ MODRE VOLNE)

6.1

Preskusne vzorce, nameščene na držala, postavite v napravo in jih izpostavite preperevanju po spodaj opisani metodi, pri čemer mora biti izpostavljenost neprekinjena.

6.2

Hkrati izpostavite referenčne materiale iz modre volne, pritrjene na karton, pri čemer mora biti ena tretjina vsakega referenčnega materiala pokrita.

6.3

Preperevanju in svetlobi mora biti izpostavljena samo ena stran preskusnih vzorcev.

6.4

Med sušenjem primerkov se zrak v preskusni komori ne sme vlažiti.

Opomba: dejanski pogoji preskusa odpornosti proti preperevanju so odvisni od vrste uporabljene preskusne naprave.

6.5

Preskušene primerke je treba pred namestitvijo za ocenjevanje posušiti na zraku, katerega temperatura ne presega 60 °C.

6.6

Izpostavljen referenčni material iz modre volne se obreže in pritrdi tako, da meri vsaj 15 mm x 30 mm, pri čemer mora biti en na vsaki strani dela prvotnega materiala, obrezanega na enako velikost in v enako obliko kot primerki.

6.7

Neizpostavljeni vzorci prvotne tkanine, enaki tistim, ki se preskušajo, so potrebni kot reference za primerjavo s primerki med izpostavljenostjo preperevanju.

(1) Barvni indeks (Colour Index) (tretja izdaja) objavljata združenji The Society of Dyers and Colourists (Društvo barvarjev in koloristov), P.O. Box 244, Perkin House, 82 Grattan Road, Bradford BD1 2JB, Združeno kraljestvo, in The American Association of Textile Chemists and Colorists (Ameriško združenje tekstilnih kemikov in koloristov), P.O. Box 12215, Research Triangle Park, NC 27709-2215, Združene države Amerike.

(c) Vsota najnižjih in najvišjih vrednosti v stolpcih ne bo nujno 100 %, ker te vrednosti predstavljajo najnižje in najvišje vrednosti za uporabljene podatke. Za vsako posamezno spektralno obsevanost bo izračunani odstotni delež za pasove v tabeli A22-3 znašal 100 %. Pri vsaki posamezni ksenonski svetilki s filtri iz okenskega stekla mora biti izračunani odstotni delež v vsakem pasu znotraj spodnje in zgornje meje iz tabele A22-2. Pričakovati je mogoče, da se bodo rezultati preskusov razlikovali med izpostavljenostmi svetlobi ksenonskih naprav, pri katerih se spektralna obsevanost razlikuje za toliko, kot dopuščajo dovoljena odstopanja. Za podrobnejše podatke o spektralni obsevanosti za uporabljene ksenonske svetilke in filtre se obrnite na proizvajalca ksenonskih naprav.

(d) Podatki iz tabele 4 publikacije CIE št. 85 ob upoštevanju učinkov okenskega stekla so bili določeni tako, da so bili podatki iz tabele 4 publikacije CIE št. 85 pomnoženi s spektralno prepustnostjo 3 mm debelega okenskega stekla (glej standard ISO 11341). Ti podatki so ciljne vrednosti za ksenonsko svetilko s filtri iz okenskega stekla.

(e) Kar zadeva odstotne deleže na podlagi tabele 4 iz CIE št. 85 ob upoštevanju učinkov okenskega stekla, odstotni delež za obsevanost z UV svetlobo v razponu od 300 nm do 400 nm običajno znaša približno 9 %, odstotni delež za obsevanost z vidno svetlobo (od 400 nm do 800 nm) pa približno 91 %, če sta izražena kot odstotni delež celotne obsevanosti od 300 nm do 800 nm. Odstotni deleži za obsevanost z UV svetlobo in vidno svetlobo pri vzorcih, izpostavljenih svetlobi v ksenonskih napravah, se lahko razlikujejo zaradi števila izpostavljenih primerkov in njihovih odbojnih lastnosti.

PRILOGA 22 – Dodatek 1

Opredelitev lestvice sive barve

V tem oddelku sta opisani lestvica sive barve za določanje sprememb barve preskusnih vzorcev pri preskusih obstojnosti barve in njena uporaba. Natančna kolorimetrična specifikacija lestvice je podana kot stalni zapis, na podlagi katerega je mogoče primerjati novopripravljene delovne standarde in standarde, ki so se morda spremenili.

Osnovna ali petstopenjska lestvica je sestavljena iz petih parov sivih barvnih vzorcev brez sijaja (ali vzorcev sivega blaga), ki kažejo zaznane razlike v barvi, ki ustrezajo ocenam obstojnosti 5, 4, 3, 2 in 1. Ta osnovna lestvica se lahko dopolni s podobnimi vzorci, ki kažejo zaznane razlike v barvi, ki ustrezajo polovičnim ocenam obstojnosti 4–5, 3–4, 2–3 in 1–2; take lestvice se imenujejo devetstopenjske lestvice. Prvi član vsakega para je nevtralno sive barve, pri čemer je drugi član para, ki ustreza oceni obstojnosti 5, enak prvemu članu. Pri ostalih parih je drugi član vse svetlejši, tako da vsak par ponazarja večji kontrast ali zaznano razliko v barvi, pri čemer so ti kontrasti ali razlike opredeljeni kolorimetrično. Celotna kolorimetrična specifikacija je navedena spodaj:

1.1	Barvni vzorci so nevtralne sive barve in se izmerijo s spektrofotometrom z vključeno zrcalno komponento. Kolorimetrični podatki se izračunajo na podlagi kolorimetričnega sistema za svetilo D65 po standardu CIE.

1.2	Vrednost trikromatske komponente Y prvega člana vsakega para je 12 ± 1.

1.3

Drugi član vsakega para je tak, da je barvna razlika med njim in sosednjim prvim članom enaka razliki, kot sledi.

Tabela A22-5

Razlika na podlagi barvne lestvice CIELab glede na stopnjo obstojnosti

Stopnja obstojnosti	Razlika na podlagi CIELab	Dovoljeno odstopanje
5	0	0,2
(4–5)	0,8	± 0,2
4	1,7	± 0,3
(3–4)	2,5	± 0,35
3	3,4	± 0,4
(2–3)	4,8	± 0,5
2	6,8	± 0,6
(1–2)	9,6	± 0,7
1	13,6	± 1,0

Opomba 1: vrednosti v oklepajih veljajo le za devetstopenjsko lestvico.

Opomba 2: uporaba lestvice:

Košček prvotnega modrega referenčnega materiala in izpostavljeni primerek istega referenčnega materiala se položi tako, da ležita drug ob drugem v isti ravnini in sta usmerjena v isto smer. Lestvica sive barve se položi v bližino v isto ravnino. Okolica mora biti nevtralno sive barve, ki je približno na sredini med barvo, ki ustreza stopnji 1, in barvo, ki ustreza stopnji 2 na lestvici sive barve, za ocenjevanje spremembe v barvi (to približno ustreza barvi Munsell N5). Površine se osvetlijo s svetlobo, ki ustreza dnevni svetlobi na severni polobli, ali svetlobo, ki ustreza dnevni svetlobi na južni polobli, ali z enakovrednim virom, ki zagotavlja osvetljenost 600 luksov ali več. Svetloba bi morala na površine padati pod kotom približno 45°, smer gledanja pa bi morala biti približno pravokotna na ravnino površin. Vidna razlika med prvotnim in izpostavljenim modrim standardom se primerja z razlikami na lestvici sive barve.

Če se uporablja petstopenjska lestvica, je ocena obstojnosti primerka tista številka na lestvici sive barve, pri kateri je zaznana razlika v barvi po stopnji enaka zaznani razliki v barvi med prvotnim in obdelanim primerkom; če se oceni, da je zadnjenavedena razlika bližje navideznemu kontrastu, ki je na sredini med dvema sosednjima paroma, kot enemu od teh parov, se primerku dodeli vmesna ocena, na primer 4–5 ali 2–3. Ocena 5 se dodeli le, če med preskušenim primerkom in prvotnim materialom ni opazne razlike.

Če se uporablja devetstopenjska lestvica, je ocena obstojnosti primerka tista številka na lestvici sive barve, pri kateri je stopnja zaznane razlike v barvi najbližje stopnji zaznane razlike v barvi med prvotnim in preskušenim primerkom. Ocena 5 se dodeli le, če med preskušenim primerkom in prvotnim materialom ni opazne razlike.

PRILOGA 23

Opis geometrije merjenja za merjenje barve in relativne svetlosti fluorescenčnih odsevnih materialov

Pri mikroprizmatičnih materialih se pojavlja „bleščanje“ ali „lesketanje“ (opomba 1), ki lahko vpliva na izmerjene rezultate, razen če se sprejmejo posebni previdnostni ukrepi. V odstavku 12 Priloge 5 je predstavljena referenčna metoda, pri kateri se uporabljajo širše odprtine geometrije CIE 45°a:0° (ali 0°:45°a).

V najboljšem primeru se meritve opravijo na podlagi geometrije CIE 45°a:0° (ali 0°:45°a), imenovane 45-stopinjska obročasta/pravokotna geometrija (ali pravokotna/45-stopinjska obročasta geometrija), ki je opredeljena v publikaciji CIE št. 15. Območje merjenja je veliko najmanj 4,0 cm2.

V publikaciji CIE št. 15 je za to geometrijo priporočeno:

(a)	naj se odprtina za vzorčenje enakomerno obseva iz vseh smeri med dvema krožnima stožcema, katerih osi sta pravokotni na odprtino za vzorčenje, vrhova pa sta v središču odprtine za vzorčenje, pri čemer ima manjši od stožcev polovični kot 40°, večji pa 50°;

(b)	naj sprejemnik enakomerno zbira in oceni vso svetlobo, ki se odbija v stožcu s polovičnim kotom 5°, katerega os je pravokotna na odprtino za vzorčenje in katerega vrh je v središču odprtine za vzorčenje.

Približek obročaste geometrije je mogoče dobiti z uporabo več svetlobnih virov, razporejenih v obroč, ali več snopov vlaken, osvetljenih z enim virom, ki se končajo v obroču, s čimer se vzpostavi geometrija CIE 45°c:0° (obodna/pravokotna geometrija) (opombi 2 in 3).

Alternativni način za zagotovitev približka je, da se uporabi en svetlobni vir, vzorec pa se med merjenjem vrti s hitrostjo vrtenja, ki zagotavlja, da se med časovnim intervalom izpostavljenosti za posamezno meritev izvede določeno število obratov, tako da imajo vse valovne dolžine enako težo (opombi 2 in 3).

Poleg tega morajo imeti odprtine svetlobnega vira in sprejemnika ustrezne mere, sorazmerne z razdaljami, da se zagotovi razumna skladnost z navedenimi priporočili.

Opomba 1:

„bleščanje“ ali „lesketanje“ povzročajo značilne poti žarkov, ki pod različnimi koti padajo na površino obloge in se odbijajo od nje. Značilna pot bo prevladovala, saj bo znatno zvišala vrednost relativne svetlosti in morda popačila kromatske koordinate, če je vključena v ozke svetlobne snope in merjenje. Vendar je povprečni prispevek k odsevanju dnevne svetlobe običajno majhen.

Opomba 2:

v praksi se je mogoče priporočilom le približati. Pomembno je, da se uporablja načelo obročaste geometrije ter da osvetlitev in zbiranje potekata v smereh, ki tvorijo precej velike prostorske kote, saj bo to zmanjšalo vpliv zgoraj navedenega „lesketanja“ mikroprizmatičnih materialov in drugih variacij z natančno geometrijo, ki jo kažejo nekateri od teh materialov.

Opomba 3:

kljub takim previdnostnim ukrepom praktične težave pri vzpostavljanju obročaste geometrije v skladu s priporočili povzročajo merilno negotovost.

PRILOGA 24

Primeri homologacijskih oznak

Slika A 24-I

Primeri oznak za samostojne naprave

Opomba:

zgornja homologacijska številka mora biti nameščena blizu kroga, ki obdaja črko „E“, vendar v kateri koli legi glede na ta krog. Števke, ki sestavljajo homologacijsko številko, morajo biti obrnjene v isto smer kot črka „E“. Skupina simbolov, ki kažejo razred, mora biti točno nasproti homologacijske številke. Homologacijski organi se izogibajo uporabi homologacijskih številk IA, IB, IIIA, IIIB in IVA, ki jih je mogoče zamenjati s simboli razredov IA, IB, IIIA, IIIB in IVA.

Te slike kažejo različne možne namestitve in so navedene le kot primeri.

Vzorec A:

Ta homologacijska oznaka, nameščena na odsevno napravo, pomeni, da je bil zadevni tip naprave homologiran na Nizozemskem (E4) pod homologacijsko številko 150R00-216. Homologacijska številka pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami tega pravilnika, kot je bil spremenjen s prvotnimi spremembami.

Za a = glej tabelo 1.

Vzorec B:

enaka naprava kot pri vzorcu A, drugačna namestitev.

Vzorec C:

enaka naprava kot pri vzorcu A, drugačna namestitev.

Slika A24-II

Primeri poenostavljenega označevanja združenih, kombiniranih ali integriranih naprav

Opomba:

dva primera homologacijske oznake, vzorca D in E, predstavljata tri mogoče različice označevanja svetlobne naprave, če sta dve ali več svetilk del istega sklopa združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk.

Vzorec D:

Vzorec E:

Slika A24-III Primer namestitve homologacijske oznake za odsevni material za označevanje

Za a = glej tabelo 1.

Slika A24-IV Primer namestitve homologacijske oznake za zadnje table za označevanje in počasna vozila

Za a = glej tabelo 1.

Slika A24-V Primer namestitve homologacijske oznake za varnostni trikotnik

Za a = glej tabelo 1.

PRILOGA 25

Navodila za namestitev zadnjih tabel za označevanje na počasna vozila (po izdelavi) in njihove priklopnike

Priporočljivo je, da vlade zahtevajo, da se na počasna vozila, izdelana tako, da lahko dosežejo hitrost največ 30 km/h, namestijo „zadnje table za označevanje počasnih vozil in njihovih priklopnikov“, ki so v skladu s tem pravilnikom in izpolnjujejo posebne zahteve v zvezi z njegovim področjem uporabe v skladu s smernicami iz te priloge.

2. Področje uporabe

Glavni namen teh smernic je določiti zahteve za postavitev, namestitev, položaj in geometrijsko vidnost zadnjih tabel za označevanje na počasna vozila in njihove priklopnike, ki so izdelani tako, da lahko dosežejo hitrost največ 30 km/h. Tako se poveča vidnost in omogoči preprosta identifikacija teh vozil.

3. Število

Najmanj ena.

4. Namestitev

Zadnje table za označevanje morajo biti homologirane in izpolnjevati zahteve iz tega pravilnika.

Vrh zadnje table za označevanje mora biti usmerjen navzgor.

Vsi deli zadnje table za označevanje morajo ležati največ 5° od prečne navpične ravnine pod pravim kotom glede na vzdolžno os vozila in biti obrnjeni nazaj.

5. Položaj

Širina	:	če je nameščena le ena zadnja tabla za označevanje, mora biti na nasprotni strani srednje vzdolžne ravnine vozila v smeri vožnje, kot je predpisana v državi registracije.
Višina	:	od tal mora biti oddaljena najmanj 250 mm (spodnji rob) in največ 1 500 mm (zgornji rob).
Po dolžini	:	na zadnjem delu vozila.

6. Geometrijska vidnost

Vodoravni kot	:	30° navznoter in navzven; nujno potrebni konstrukcijski deli vozila lahko zakrivajo do 10 % površine zadnje table za označevanje.
Navpični kot	:	15° nad vodoravno ravnino in pod njo.
Usmerjenost	:	nazaj.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 347

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 64 30. september 2021

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	*	Pravilnik št. 48 – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav [2021/1718]	1
	*	Pravilnik ZN št. 148 – Enotne določbe o homologaciji svetlobno-signalnih naprav (svetilk) za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike [2021/1719]	123
	*	Pravilnik ZN št. 149 – Enotne določbe o homologaciji naprav (svetilk) in sistemov za osvetlitev cestišča za vozila na motorni pogon [2021/1720]	173
	*	Pravilnik ZN št. 150 – Enotne določbe o homologaciji odsevnih naprav in oznak za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike [2021/1721]	297