–

za Alstom Transport SA O. Gavrilă, C. Ciolan in I. Nedelcu, avocați,

–

za Compania Naţională de Căi Ferate CFR SA I. Pintea,

–

za Strabag AG – Sucursala Bucureşti S. Neagu, A. Viespe, Ş. Dinu in L. Savin, avocați,

–

za Evropsko komisijo G. Wils, P. Ondrůšek in L. Nicolae, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(1) in (3) ter člena 2c Direktive Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 315), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL 2014, L 94, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 92/13).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Alstom Transport SA, na eni strani, ter družbami Compania Națională de Căi Ferate CFR SA (v nadaljevanju: CFR), Strabag AG – Sucursala Bucureşti (v nadaljevanju: Strabag) in Swietelsky AG Linz – Sucursala București, na drugi strani, v zvezi z izračunom roka za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev, sprejeto v okviru postopka javnega naročanja za oddajo javnega naročila gradenj.

3

Člen 1(1), četrti pododstavek, in (3) Direktive 92/13 določa:

„1.   […]

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se v zvezi z naročili s področja uporabe Direktive 2014/25/EU [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL 2014, L 94, str. 243)] ali Direktive 2014/23/EU [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb] zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih 2 do 2f te direktive, ker je bilo s takšnimi odločitvami kršeno pravo Unije na področju javnih naročil ali nacionalni predpisi o prenosu tega prava.

[…]

3.   Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsem osebam, ki imajo ali so imeli interes za pridobitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.“

4

Člena 2a(2) Direktive 92/13 določa:

„[…]

Sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremljata:

[…]“

5

Člen 2c Direktive 92/13 določa:

„Če države članice določijo, da je treba vse zahtevke za revizijo zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v okviru ali v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila s področja uporabe Direktive 2014/25/EU ali Direktive 2014/23/EU, vložiti pred iztekom določenega roka, znaša ta rok vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali kandidat po faksu ali elektronsko obveščen o tej naročnikovi odločitvi, oziroma – če se uporabijo druga komunikacijska sredstva – znaša ta rok vsaj 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali kandidat obveščen o naročnikovi odločitvi ali vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema naročnikove odločitve. Vsakemu ponudniku ali kandidatu je treba poleg te naročnikove odločitve sporočiti tudi povzetek ustreznih razlogov. V primeru zahtevka za revizijo v zvezi z odločitvami iz člena 2(1)(b) te direktive, ki niso predmet posebnega obvestila, znaša rok vsaj 10 koledarskih dni od objave zadevne odločitve.“

6

Člen 2(1) Legea nr. 101/2016 privind remediile și căile de atac în materie de atribuire a contractelor de achiziție publică, a contractelor sectoriale și a contractelor de concesiune de lucrări și concesiune de servicii, precum și pentru organizarea și funcționarea Consiliului Național de Soluționare a Contestațiilor (zakon št. 101/2016 o pravnih sredstvih in revizijskih postopkih pri oddaji javnih naročil, sektorskih pogodb in pogodb o oddaji naročil za gradnje in naročil storitev ter o organizaciji in delovanju nacionalnega sveta za razreševanje sporov) določa:

„Kdor meni, da je bila z aktom javnega naročnika ali zaradi neodločitve v zakonsko določenem roku kršena njegova pravica ali pravno utemeljeni interes, lahko pri Consiliu [Național de Soluționare a Contestaților a Contestațiilor (nacionalni svet za reševanje sporov)] ali pri sodišču zahteva odpravo akta, naložitev obveznosti naročniku, da izda akt oziroma sprejme korektivne ukrepe, ali priznanje domnevne pravice oziroma pravno utemeljenega interesa, v skladu z določbami tega zakona.“

7

Člen 3 tega zakona določa:

„1.   V tem zakonu izraz:

[…]

3.   Za namene odstavka 1(f)(i) se šteje, da oseba ima ali je imela interes, povezan s postopkom oddaje javnega naročila, če še ni bila dokončno izključena iz tega postopka. Izključitev je dokončna, če je bila zadevna oseba o tem obveščena in Consiliu [Național de Soluționare a Contestațiilor (nacionalni svet za reševanje sporov)] ali sodišče to izključitev šteje za zakonito oziroma ta ne more biti več predmet revizijskega postopka.“

8

Člen 8 navedenega zakona določa:

„1.   Oseba, ki meni, da je bila oškodovana z aktom javnega naročnika, lahko pri Consiliu [Național de Soluționare a Contestațiilor (nacionalni svet za reševanje sporov)] zahteva odpravo tega akta, naložitev obveznosti javnemu naročniku, da sprejme akt ali korektivne ukrepe, in priznanje domnevne pravice ali pravno utemeljenega interesa v teh rokih:

9

Člen 49(1) istega zakona določa:

„Za odločitev o zadevi v sodnem postopku se lahko oseba, ki meni, da je bila oškodovana, obrne na pristojno sodišče v skladu z določbami tega zakona.“

10

Družba CFR je objavila razpis za oddajo ponudb v okviru sektorskega postopka javnega naročanja za oddajo javnega naročila gradenj za obnovitev železniške proge.

11

Ponudba, ki jo je predložil konzorcij RailWorks, ki ga vodi družba Alstom Transport, je bila 13. marca 2018 razglašena za dopustno, vendar jo je družba CFR 5. julija 2018 izključila zaradi pomislekov glede sposobnosti konzorcija RailWorks za izvršitev predmeta naročila.

12

Tribunalul Bucureşti (okrožno sodišče v Bukarešti, Romunija) je s sodbo z dne 19. oktobra 2018 zavrnilo zahtevek za revizijo družbe Alstom Transport zoper odločitev CFR o izključitvi ponudbe konzorcija RailWorks in imenovanju konzorcija BraSig za izbranega ponudnika. Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija) je s sodbo z dne 20. decembra 2018 ugodilo pritožbi, ki jo je zoper to sodbo vložila družba Alstom Transport, in to odločitev odpravilo. Ugotovilo je tudi, da je ponudba konzorcija RailWorks dopustna in da mora družba CFR ponovno oceniti ponudbo konzorcija BraSig ob upoštevanju kritik konzorcija RailWorks v zvezi z navedeno ponudbo.

13

Po ponovnem ocenjevanju, ki ga je odredilo Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti), je bila ponudba konzorcija RailWorks 12. februarja 2019 razglašena za dopustno, družba Alstom Transport pa je bila z dopisom z dne 19. junija 2019 imenovana za ponudnika, ki se mu odda zadevno naročilo.

14

Družba Alstom Transport je 5. julija 2019 pri Tribunalul București (okrožno sodišče v Bukarešti) vložila nov zahtevek za revizijo, s katerim je med drugim predlagala odpravo odločitve družbe CFR, s katero je bila ponudba konzorcija BraSig razglašena za dopustno in skladno, ter odpravo poročila o postopku oddaje javnega naročila in vseh aktov v zvezi z načinom ocenjevanja te ponudbe. Poleg tega je družba Alstom Transport temu sodišču predlagala, naj družbi CFR naloži, naj navedeno ponudbo izključi, ker naj bi konzorcij BraSig večkrat poskušal vplivati na člane komisije družbe CFR za ocenjevanje ponudb, da bi ti ponudbo konzorcija RailWorks defavorizirali.

15

Tribunalul București (okrožno sodišče v Bukarešti) je s sodbo z dne 8. avgusta 2019 ta zahtevek za revizijo zavrglo kot prepoznega. V zvezi s tem je to sodišče štelo, da desetdnevni rok iz člena 8(1)(a) zakona št. 101/2016 ni začel teči od dneva, ko se je družba Alstom Transport seznanila s poročilom o postopku oddaje javnega naročila, ampak od dneva, ko je bila obveščena o izidu tega postopka.

16

Družba Alstom Transport je pri Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti), ki je predložitveno sodišče, zoper to sodbo vložila pritožbo. V utemeljitev pritožbe je navedla, da je bila z dopisom z dne 19. junija 2019 o izidu postopka oddaje javnega naročila, navedenim v točki 13 te sodbe, obveščena le o oceni svoje ponudbe in da v njem ni bila navedena nobena informacija o načinu ocenjevanja ponudbe konzorcija BraSig. Družba Alstom Transport je trdila, da se je šele 25. junija 2019, ko je imela dostop do dokumentacije v zvezi z javnim naročilom, za katerega je zaprosila 20. junija 2019, seznanila s poročilom o postopku oddaje javnega naročila in, implicitno, s temi načini ocenjevanja. Zato je po njenem mnenju desetdnevni rok iz prejšnje točke te sodbe začel teči 25. junija 2019.

17

V teh okoliščinah je Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 1(1), tretji pododstavek, in (3) ter člen 2c Direktive [92/13] razlagati tako, da mora rok, v katerem lahko izbrani ponudnik v postopku javnega naročanja vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, ki za dopustno razglasi ponudbo, ki jo je predložil ponudnik, uvrščen na nižje mesto na lestvici, teči od datuma nastanka interesa izbranega ponudnika, potem ko je neizbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo izida postopka javnega naročila?“

18

Uvodoma je treba navesti, da je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da predložitveno sodišče Sodišča ne sprašuje o razlagi člena 1(1), tretji pododstavek, Direktive 92/13, ampak o razlagi člena 1(1), četrti pododstavek, te direktive.

19

Tako je treba šteti, da predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1), četrti pododstavek, in (3) ter člen 2c Direktive 92/13 razlagati tako, da se lahko rok, v katerem lahko izbrani ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, s katero je bila ponudba neizbranega ponudnika razglašena za dopustno, izračuna tako, da se kot izhodišče upošteva datum, ko je izbrani ponudnik prejel to odločitev, tudi če na ta datum, prvič, neizbrani ponudnik ni oziroma še ni vložil zahtevka za revizijo zoper izid postopka za oddajo tega javnega naročila in, drugič, izbrani ponudnik ni prejel upoštevnih informacij v zvezi z načinom ocenjevanja ponudbe neizbranega ponudnika.

20

Ker člen 1(1), četrti pododstavek, in (3) ter člen 2c Direktive Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (89/665/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23, ustrezata členu 1(1), četrti pododstavek, in (3) oziroma členu 2c Direktive 92/13, je sodna praksa v zvezi s tema določbama Direktive 89/665, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23, upoštevna tudi za razlago zadevnih določb Direktive 92/13.

21

Člen 1(1), četrti pododstavek, Direktive 92/13 državam članicam nalaga obveznost, da v zvezi s pogodbami, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/25 ali Direktive 2014/23, zagotovijo učinkovito in čim hitrejšo revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki. Vendar se lahko za dosego cilja pospešitve iz te direktive določijo prekluzivni roki za zahtevek za revizijo, da se gospodarskim subjektom naloži obveznost, da čim hitreje izpodbijajo pripravljalna dejanja in vmesne odločitve, sprejete v okviru postopka oddaje javnega naročila (glej po analogiji sklep z dne 14. februarja 2019, Cooperativa Animazione Valdocco,C‑54/18, EU:C:2019:118, točka 27 in navedena sodna praksa).

22

Z določitvijo razumnega prekluzivnega roka za vložitev pravnih sredstev se načeloma izpolnjuje zahteva po učinkovitosti iz Direktive 92/13, če taka določitev pomeni uresničitev temeljnega načela pravne varnosti in če je združljiva s temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva (glej po analogiji sklep z dne 14. februarja 2019, Cooperativa Animazione Valdocco,C‑54/18, EU:C:2019:118, točka 28 in navedena sodna praksa).

23

Zato se v skladu s členom 2c Direktive 92/13, kadar država članica določi roke za vložitev zahteve za revizijo zoper odločitev naročnika, sprejeto v okviru postopka oddaje javnega naročila, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/25 ali Direktive 2014/23, ali v povezavi s takim postopkom, roki za vložitev zahtevka za revizijo zoper navedeno odločitev določijo glede na način posredovanja odločitve naročnika ponudnikom.

24

Tako mora rok znašati najmanj deset koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali kandidat o tej odločitvi obveščen po telefaksu ali elektronski poti. Če se uporabijo druga komunikacijska sredstva, znaša ta rok vsaj petnajst koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali kandidat obveščen o navedeni odločitvi, ali vsaj deset koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema te odločitve. V primeru vložitve zahtevka za revizijo v zvezi z odločitvami iz člena 2(1)(b) Direktive 92/13, ki niso predmet posebnega obvestila, znaša rok vsaj deset koledarskih dni od objave zadevne odločitve.

25

V obravnavanem primeru romunsko pravo določa, da začne rok desetih dni za vse ponudnike, vključno z izbranim ponudnikom, teči od dneva, ki sledi dnevu seznanitve z naročnikovim aktom. Tako mora izbrani ponudnik, ki namerava izpodbijati odločitev, s katero je bila ponudba neizbranega ponudnika razglašena za dopustno, v tem roku vložiti zahtevek za revizijo, ne glede na to, ali oziroma kdaj je neizbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo zoper to odločitev, in ne glede na dejstvo, da izbrani ponudnik nima nobene informacije o načinu ocenjevanja ponudbe neizbranega ponudnika.

26

Čeprav se tako predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe kot stranke v postopku v glavni stvari in Evropska komisija v svojih pisnih stališčih sklicujejo na pogoj pravnega interesa, je treba ugotoviti, da se je to sodišče odločilo, da bo svoje vprašanje omejilo zgolj na vprašanje začetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo.

27

V zvezi s tem je treba navesti, da člen 1(3) Direktive 92/13 zahteva, da države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsaj vsem osebam, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.

28

Ta določba se uporablja zlasti za vsakega ponudnika, ki meni, da je odločitev o dovolitvi udeležbe tekmeca v postopku oddaje javnega naročila nezakonita in da bi mu lahko povzročila škodo, to tveganje pa zadostuje za utemeljitev neposrednega interesa za vložitev zahtevka za revizijo zoper to odločitev, ne glede na škodo, ki bi jo ta ponudnik lahko utrpel zaradi dodelitve tega naročila drugemu kandidatu (glej po analogiji sklep z dne 14. februarja 2019, Cooperativa Animazione Valdocco,C‑54/18, EU:C:2019:118, točka 36).

29

Tako Direktiva 92/13 načeloma ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero morajo biti vsi zahtevki za revizijo odločitev, ki so jih sprejeli javni naročniki, vloženi v za to določenem roku, pri čemer je vsakršne nepravilnosti v postopku oddaje naročila, navedene v podporo temu zahtevku, treba izpodbijati v istem roku, sicer pride do prekluzije, tako da po izteku tega roka ni mogoče izpodbijati take odločitve niti sklicevati se na tako nepravilnost, če je zadevni rok razumen (glej po analogiji sklep z dne 14. februarja 2019, Cooperativa Animazione Valdocco,C‑54/18, EU:C:2019:118, točka 40 in navedena sodna praksa).

30

Iz tega sledi, da se od izbranega ponudnika lahko zahteva, da mora upoštevati rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika o dovolitvi sodelovanja neizbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila, tudi če je ta odločitev del odločitve o imenovanju izbranega ponudnika kot takega in tudi če ta neizbrani ponudnik takrat ni ali še ni vložil zahtevka za revizijo zoper zadnjenavedeno odločitev.

31

Vendar ni mogoče izključiti, da bi se lahko v posebnih okoliščinah ali glede na nekatere izvedbene določbe nacionalnih pravil z uporabo nacionalnih pravil o prekluziji poseglo v pravice, ki jih posameznikom podeljuje pravo Unije, zlasti v pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, zagotovljeno s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (glej po analogiji sklep z dne 14. februarja 2019, Cooperativa Animazione Valdocco,C‑54/18, EU:C:2019:118, točka 43 in navedena sodna praksa).

32

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je učinkovite revizije zoper kršitve upoštevnih določb na področju oddaje javnih naročil mogoče doseči le, če roki za vložitev teh zahtevkov za revizijo začnejo teči, ko tožeča stranka izve ali bi morala izvedeti za morebitno kršitev teh določb (glej po analogiji sklep z dne 14. februarja 2019, Cooperativa Animazione Valdocco,C‑54/18, EU:C:2019:118, točka 45 in navedena sodna praksa).

33

Za to je treba ponudnikom v skladu s členom 2c Direktive 92/13 poleg naročnikove odločitve posredovati tudi povzetek ustreznih razlogov.

34

Namen tega povzetka ustreznih razlogov, ki morajo biti priloženi tako odločitvam naročnikov, o katerih so bili ponudniki posebej obveščeni, kot odločitvam, ki niso predmet posebnega obvestila, je zagotoviti, da se ponudniki seznanijo oziroma se lahko seznanijo z morebitno kršitvijo pravil, ki se uporabljajo za postopke javnega naročanja.

35

V obravnavanem primeru je bilo, kar mora preveriti predložitveno sodišče, mogoče ustrezne razloge za odločitev naročnika, da dovoli sodelovanje konzorcija BraSig v postopku oddaje javnega naročila iz postopka v glavni stvari, razbrati iz poročila o postopku oddaje javnega naročila iz točk od 14 do 16 te sodbe, ki mora biti na podlagi romunskega prava zadevnim ponudnikom na voljo za vpogled na kraju samem.

36

Vendar tako pravno jamstvo za dostop do razlogov za odločitve naročnikov ni enakovredno posredovanju ustreznih razlogov za te odločitve ponudnikom ob objavi teh odločitev ali njihovi vročitvi.

37

Tako v takih okoliščinah, ko ponudniki z upoštevnimi razlogi za odločitev javnega naročnika niso bili seznanjeni niti z objavo niti ob vročitvi te odločitve, rok, v katerem lahko izbrani ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, s katero je bila ponudba neizbranega ponudnika razglašena za dopustno, ne začeti teči od datuma prejema te odločitve, ampak od posredovanja ustreznih razlogov za to odločitev temu izbranemu ponudniku, kar zagotavlja, da se je izbrani ponudnik seznanil oziroma bi se lahko seznanil z morebitnimi kršitvami prava Unije, ki jih vsebuje taka odločitev.

38

Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1(1), četrti pododstavek, in (3) ter člen 2c Direktive 92/13 razlagati tako, da se lahko rok, v katerem lahko izbrani ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, s katero je bila ponudba neizbranega ponudnika razglašena za dopustno, izračuna tako, da se kot izhodišče upošteva datum, ko je izbrani ponudnik prejel to naročnikovo odločitev, tudi če na ta dan neizbrani ponudnik ni oziroma še ni vložil zahtevka za revizijo zoper to odločitev. a ta rok treba izračunati tako, da se kot izhodišče upošteva trenutek posredovanja takega povzetka temu izbranemu ponudniku.

39

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 1(1), četrti pododstavek, in (3) ter člen 2c Direktive Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014, je treba razlagati tako, da se lahko rok, v katerem lahko izbrani ponudnik vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, s katero je bila ponudba neizbranega ponudnika razglašena za dopustno, izračuna tako, da se kot izhodišče upošteva datum, ko je izbrani ponudnik prejel to naročnikovo odločitev, tudi če na ta dan neizbrani ponudnik ni oziroma še ni vložil zahtevka za revizijo zoper to odločitev. Če pa ob vročitvi ali objavi navedene odločitve izbranemu ponudniku ni bil v skladu z navedenim členom 2c posredovan povzetek ustreznih razlogov za to odločitev, kot so informacije o načinu ocenjevanja navedene ponudbe, je ta rok treba izračunati tako, da se kot izhodišče upošteva trenutek posredovanja takega povzetka temu izbranemu ponudniku.