OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog določa ciljno usmerjene spremembe pravnega okvira za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega za programe sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva 1 , kot odziv na, prvič, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini ter posledični vpliv na Evropsko unijo in zlasti na več njenih vzhodnih regij ter, drugič, na dolgotrajen vpliv pandemije COVID-19 na celotno EU.

Prvič, zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije ter vpletenosti Belorusije v to agresijo je izvajanje trinajstih programov čezmejnega sodelovanja in dveh programov transnacionalnega sodelovanja med devetimi državami članicami ter Ukrajino in Republiko Moldavijo na eni strani ter Rusijo in Belorusijo na drugi strani znatno moteno iz različnih razlogov. Kar zadeva programe z Ukrajino, so motnje posledica vpliva ruske invazije na izvajanje programov in projektov s strani akterjev v Ukrajini. Poleg tega so se morali javni organi in posamezniki zaradi znatnih tokov razseljenih oseb znotraj Ukrajine in iz Ukrajine v Republiko Moldavijo zlasti osredotočiti na ukrepe humanitarne in takojšnje pomoči, namesto da bi nadaljevali s projekti sodelovanja.

Kar zadeva programe, ki vključujejo Rusijo in Belorusijo, je do motenj prišlo zaradi nujne začasne prekinitve sporazumov o financiranju med EU ter Rusijo in Belorusijo v začetku marca zaradi ruske invazije Ukrajine. To je pomenilo začasno prekinitev izvajanja programov in projektov z organi in upravičenci iz teh dveh držav. Začasna prekinitev je skladna s prepovedjo zagotavljanja finančne podpore ruskim javnim subjektom, ki jo je Svet uvedel 8. aprila 2022 2 .

Drugič, EU in zlasti več njenih vzhodnih regij se še naprej srečujejo z znatnim tokom razseljenih oseb iz Ukrajine. Zato je logično in potrebno razširiti vrsto prožnih ukrepov, ki so že bili uvedeni za programe kohezijske politike, vključno s programi čezmejnega sodelovanja med državami članicami, na programe, ki neposredno sodelujejo z Ukrajino in Republiko Moldavijo, da se jima omogoči obvladovanje teh izrednih razmer.

Tretjič, pandemija COVID-19 traja dlje, kot je bilo mogoče pričakovati. Neposredni in posredni učinki pandemije so še vedno prisotni v vseh državah članicah, zaradi česar je potrebna dolgotrajnejša javna podpora za okrevanje najbolj prizadetih območij in gospodarskih sektorjev. To je povzročilo zelo velik pritisk na proračune držav članic, zato so v teh okoliščinah potrebni nadaljnji izredni ukrepi.

Svežnja ukrepov v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) in CRII+, odobrena spomladi 2020 z uredbama (EU) 2020/460 3 oziroma (EU) 2020/558 4 , sta uvedla številne pomembne spremembe, ki so omogočile učinkovitejši odziv in zagotovile izredno dodatno prožnost za odzivanje na razmere brez primere. Ti ukrepi so se začeli uporabljati tudi za programe sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva s ciljno usmerjenimi spremembami uredbe o programih čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva 5 .

Zato bi bilo treba hitro mobilizirati podporo iz skladov, da se zmanjša breme za nacionalne proračune. Zato je treba kot začasni in izredni ukrep ter brez poseganja v pravila, ki bi se morala uporabljati v rednih okoliščinah, za pet čezmejnih programov evropskega instrumenta sosedstva z Republiko Moldavijo in Ukrajino za obračunska leta, ki se začnejo 1. julija 2021, 1. julija 2022 oziroma 1. julija 2023, razširiti možnost povečanja sofinanciranja iz proračuna EU z 90 % na 100 %, zaradi česar nacionalno sofinanciranje ne bi bilo več potrebno.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je skladen s splošnim pravnim okvirom, vzpostavljenim za evropski instrument sosedstva, in uvaja ciljno usmerjene določbe, ki nadomeščajo nekatere določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 897/2014 6 , ki jih ni več mogoče spremeniti, saj osnovna Uredba (EU) št. 232/2014 od 31. decembra 2020 ne velja več. Predlog dopolnjuje tudi predhodne spremembe Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/879 7 . Uvaja tudi določbe, ki temeljijo na nekaterih določbah Uredbe (EU) 2022/562 8 , s čimer zagotavlja doslednost pristopa k čezmejnim programom, ki jih podpirajo različni instrumenti.

Predlog je skladen tudi s splošnim pravnim okvirom, vzpostavljenim za transnacionalno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) št. 1299/2013 9 , ter je omejen na ciljno usmerjena in izredna odstopanja od njega.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je omejen na ciljno usmerjene izredne prilagoditve obstoječega pravnega okvira, vzpostavljenega z Izvedbeno uredbo (EU) št. 897/2014 in Uredbo (EU) št. 1299/2013, ter ohranja skladnost z drugimi politikami Unije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 178, členu 209(1) in členu 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Pravna podlaga za evropski instrument sosedstva sta člen 209(1) in člen 212(2) PDEU, za evropsko teritorialno sodelovanje pa je pravna podlaga člen 178 PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Namen predloga je državam članicam in regijam olajšati uporabo sredstev evropskega instrumenta sosedstva in sredstev kohezijske politike v podporo ukrepom za reševanje migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Rusije, dovoliti odstopanje od običajnih pravil o sofinanciranju, ki se trenutno uporabljajo, da se omogoči potrebna prožnost pri mobilizaciji obstoječih naložbenih sredstev za obravnavanje neposrednih in posrednih učinkov ruske invazije Ukrajine in javnozdravstvene krize brez primere zaradi pandemije COVID-19, ter zagotoviti pravno varnost za druge vidike, s katerimi se soočajo organi, pristojni za programe.

•Sorazmernost

Predlog je izredna in ciljno usmerjena sprememba, ki ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje cilja olajševanja uporabe sredstev evropskega instrumenta sosedstva in sredstev kohezijske politike za podporo ukrepom za reševanje migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Rusije, in posledičnih motenj pri izvajanju programov.

•Izbira instrumenta

Uredba je ustrezen instrument za olajšanje uporabe sredstev evropskega instrumenta sosedstva in sredstev kohezijske politike v podporo ukrepom za reševanje migracijskih izzivov, ki so posledica vojaške agresije Rusije, za razširitev možnosti 100-odstotnega sofinanciranja, potrebnega za obravnavanje teh okoliščin brez primere, in za zagotovitev potrebne pravne varnosti.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

n. r.

•Posvetovanja z deležniki

Predlog temelji na izmenjavah na visoki ravni z državami članicami in organi, pristojnimi za programe. Javno posvetovanje ni potrebno, saj ni potrebna ocena učinka.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

n. r.

•Ocena učinka

Za pripravo predloga za Uredbo (EU) št. 232/2014 je bila izvedena ocena učinka. Za predlagane ciljno usmerjene spremembe v odziv na kritične razmere ni potrebna ločena ocena učinka.

•Primernost in poenostavitev ureditve

n. r.

•Temeljne pravice

n. r.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog zadeva le programe čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva (v nadaljnjem besedilu: programi ENI-CBC) iz obdobja 2014–2020 in ne spreminja obstoječih proračunskih obveznosti. Olajšal bo pospešitev izvajanja programov ter zmanjšal breme za upravičence in nacionalne proračune v državah, ki jih je vojna najbolj prizadela (Ukrajina, Republika Moldavija in države članice, ki so z njima v čezmejnem sodelovanju). Glede na to, da se finančno izvajanje programov ENI-CBC izvede s plačili predhodnega financiranja v višini do 100 % sredstev EU (evropski instrument sosedstva in ESRR), za katera so bile prevzete obveznosti, in da je Komisija večino predhodnega financiranja za programe že plačala, predlagani ukrep ne bo vplival na odobritve plačil niti v letu 2022 niti v letu 2023, saj je leto 2023 zadnje leto upravičenosti odhodkov za projekte.

Predlagana sprememba ne zahteva sprememb letnih zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti in plačila v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 in ne spreminja skupnih potreb po plačilih v obdobju 2022–2024.

Predlagana sprememba ne pomeni dodatnih upravnih odhodkov za Komisijo.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje izvajanja ukrepov in poročanje o tem bosta potekala v okviru splošnih mehanizmov poročanja, določenih v uredbah (EU) št. 232/2014 in (EU) št. 1303/2013.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

n. r.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlaga se določitev ciljno usmerjenih določb, ki nadomeščajo nekatere določbe Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 in odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) št. 1299/2013, kadar obstajajo na novo opredeljene motnje pri izvajanju programov, in sicer:

·opredeljene so različne vrste motenj pri izvajanju programov (člen 2);

·za uporabo 100-odstotnega sofinanciranja za programe ENI-CBC sta v členih 3 in 4 določena možnost opustitve kakršne koli potrebe po sofinanciranju (člen 12 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014) in poenostavljeni postopek (člen 16 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014);

·za uporabo retroaktivne upravičenosti od začetka ruske invazije (člen 48 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014) za projekte, ki obravnavajo migracijske izzive v programih ENI-CBC, je v členu 5 taka upravičenost določena od 24. februarja 2022;

·da bi pospešili potrebne spremembe že odobrenih projektov (člen 26(3), točka (e), Uredbe (EU) št. 897/2014), ki so sredi izvajanja, vključno z velikimi infrastrukturnimi projekti (člen 38(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014), so v členu 6 določeni ustrezni ukrepi s strani organov upravljanja programov;

·da se zagotovi večja prožnost pri preverjanjih, ki jih mora izvajati organ upravljanja (člen 26(5) in (6) Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014), so nekatere regulativne obveznosti, zlasti v zvezi s pregledi na kraju samem, zmanjšane v členu 7;

·ker je dejanski čezmejni vpliv projektov (člena 39 in 45 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014) ključna zahteva za te programe, je v členih 8 in 9 določena prožnost v zvezi s preostalimi projektnimi partnerji v državah članicah, ki so svoj del skupnih projektov izvajali pravilno in v dobri veri;

·da bi glavnim upravičencem omogočili tudi prožnost v zvezi z njihovimi regulativnimi obveznostmi do organov, pristojnih za programe, v imenu celotnega projektnega partnerstva (člen 46 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014), so nujne prilagoditve določene v členu 10;

·da bi pospešili izbiro in dodeljevanje sredstev za nove projekte, je postopek za potrditev projektov, ki so izbrani z neposredno dodelitvijo (člen 41 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014), poenostavljen v členu 11;

·da bi poenostavili finančne prenose in omogočili neposredne prenose brez plačil prek glavnih upravičencev (člen 63 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014), so nujne prilagoditve določene v členu 12;

·da bi spremenili metodo preračunavanja v eure, kot je bila izbrana na začetku izvajanja programa (člen 67 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014), in jo prilagodili nepredvidenim nihanjem menjalnih tečajev, je v člen 13 vključena možnost, da se lahko ponovno izbere trenutek pretvorbe;

·zaradi motenj pri izvajanju programov se lahko običajni sistem izterjav, poravnav in povračil (členi 74 do 76 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014) prekine ali ga ni mogoče izvesti. Nujne prilagoditve regulativnih ukrepov, ki jih morajo izvesti organi upravljanja, so določene v členu 14;

·dva programa transnacionalnega sodelovanja, ki ju zajema Uredba (EU) št. 1299/2013, vključujeta sodelovanje z Ukrajino in Republiko Moldavijo (v nadaljnjem besedilu: transnacionalni program za Podonavje) ter Rusijo in Belorusijo (v nadaljnjem besedilu: program Interreg za regijo Baltskega morja), za učinkovito delovanje teh programov pa so potrebne spremembe ustreznih določb kohezijske politike zaradi ruske invazije Ukrajine. Večina prilagoditev, uvedenih s členi 3 do 14, se lahko uporablja le z odstopanjem od ustreznih določb Uredbe (EU) št. 1299/2013. Potrebne prilagoditve za ta dva programa so zato določene v členu 15.

Ti ciljno usmerjeni ukrepi bi morali začeti veljati čim prej (člen 16).

2022/0227 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o posebnih določbah za programe sodelovanja za obdobje 2014–2020, ki se podpirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, po motnjah pri izvajanju programov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 178, člena 209(1) in člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 11 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Evropski svet je v sklepih z dne 24. februarja 2022 obsodil neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini ter vpletenost Belorusije v to agresijo. Zaradi agresije je Komisija začasno prekinila sporazume o financiranju za programe sodelovanja med Evropsko unijo in Rusijo oziroma Belorusijo ter, kadar je ustrezno, državo članico, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa. Od začetka vojaške agresije Rusije proti Ukrajini je EU uvedla vrsto novih sankcij proti Rusiji in Belorusiji 12 .

(2)Zaradi ruske agresije je moteno izvajanje trinajstih programov čezmejnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: programi ENI-CBC), ki jih podpira evropski instrument sosedstva, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 13 , med devetimi državami članicami, ki gostijo organ upravljanja programa, ter Ukrajino, Republiko Moldavijo, Rusijo in Belorusijo.

(3)Zaradi goljufive narave predsedniških volitev avgusta 2020 v Belorusiji in nasilnega zatrtja miroljubnih protestov se je pomoč Unije Belorusiji že prilagodila na podlagi sklepov Sveta o Belorusiji št. 11661/20 z dne 12. oktobra 2020.

(4)Zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini se Unija in zlasti njene vzhodne regije ter zahodni deli Ukrajine in Republika Moldavija soočajo z znatnim dotokom razseljenih oseb. To predstavlja dodaten izziv za države članice in druge države, ki mejijo na Ukrajino, ter bi se lahko razširil na druge države članice, zlasti v času, ko njihova gospodarstva še vedno okrevajo po posledicah pandemije COVID-19.

(5)Poleg tega sta bila dva programa transnacionalnega sodelovanja, ki ju podpirata evropski instrument sosedstva in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), in sicer program za regijo Baltskega morja, v katerem sodeluje Rusija, in program za Podonavje, v katerem sodelujeta Ukrajina in Republika Moldavija, močno motena zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini oziroma v primeru Republike Moldavije zaradi tokov razseljenih oseb iz Ukrajine, ki so neposredna posledica navedene agresije.

(6)Od zadevnega uradnega obvestila o začasni prekinitvi sporazumov o financiranju za programe sodelovanja z Rusijo in Belorusijo je izvajanje vseh programov in projektov s tema državama začasno prekinjeno. Določiti je treba posebna pravila o nadaljnjem izvajanju programov sodelovanja, ki jih podpirata evropski instrument sosedstva in ESRR, tudi v primeru odpovedi zadevnega sporazuma o financiranju.

(7)Izvajanje programov sodelovanja, ki jih podpira evropski instrument sosedstva, ureja Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 14 . Vendar Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 ni mogoče ustrezno spremeniti, ker njena pravna podlaga, tj. Uredba (EU) št. 232/2014, od 31. decembra 2020 ne velja več. Zato je treba v ločenem instrumentu določiti posebne določbe v zvezi z nadaljnjim izvajanjem zadevnih programov sodelovanja.

(8)Sporazuma o financiranju za programe sodelovanja z Ukrajino in Republiko Moldavijo nista začasno prekinjena. Vendar pa na izvajanje programov močno vplivata neizzvana in neupravičena vojaška agresija Rusije proti Ukrajini ter znaten tok razseljenih oseb iz Ukrajine v Republiko Moldavijo. Za reševanje izzivov za partnerje v programu, organe, pristojne za programe, in projektne partnerje je treba določiti posebna pravila o nadaljnjem izvajanju zadevnih programov sodelovanja.

(9)Da bi se zmanjšalo breme za javne proračune, kar je potrebno kot odziv na neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini ter na znaten tok razseljenih oseb iz Ukrajine, se pravilo o sofinanciranju iz Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 ne bi smelo uporabljati za prispevek Unije.

(10)Za spremembo stopnje sofinanciranja bi bilo treba le uradno obvestiti Komisijo o revidiranih finančnih preglednicah, za programe, na katere neposredno vpliva vojaška agresija proti Ukrajini ali znaten tok razseljenih oseb iz Ukrajine, pa bi bilo treba poenostaviti druge postopkovne ureditve ter pravila o prilagoditvah in revizijah programov. Vse morebitne posledične spremembe, vključno v zvezi s ciljnimi vrednostmi kazalnikov, bi bilo treba dovoliti kot del naknadne spremembe programa po koncu obračunskega leta.

(11)Odhodki za projekte, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, bi morali biti upravičeni od datuma začetka navedene agresije, tj. od 24. februarja 2022.

(12)Čeprav je upravljanje projektov, ki jih je skupni nadzorni odbor že izbral, v pristojnosti organa upravljanja, mora pri nekaterih programih nekatere spremembe projektov odobriti skupni nadzorni odbor. Da bi pospešili potrebne spremembe, je zato treba določiti, da je za spreminjanje dokumentov, ki določajo pogoje za podporo projektom, na katere vplivajo motnje pri izvajanju programov, v skladu z nacionalnim pravom organa upravljanja odgovoren le zadevni organ upravljanja brez predhodne odobritve skupnega nadzornega odbora. Take spremembe bi morale med drugim zajemati zamenjavo glavnega upravičenca ter vse spremembe finančnega načrta in rokov za izvedbo. V zvezi z novimi projekti bi bilo treba organu upravljanja izrecno dovoliti, da podpisuje pogodbe po 31. decembru 2022, razen pogodb za velike infrastrukturne projekte. Vendar bi se morale vse projektne dejavnosti, ki jih financira program, zaključiti najpozneje 31. decembra 2023.

(13)Agresija Rusije proti Ukrajini je povzročila višjo inflacijo od pričakovane ter nepričakovano zvišanje dobavnih cen in cen v gradbeništvu, ki skupaj vplivajo na izvajanje velikih infrastrukturnih projektov v zadevnih programih. Za izboljšanje tega stanja bi bilo treba dovoliti, da delež prispevka Unije, dodeljen takim projektom, preseže zgornjo mejo iz člena 38(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014, in sicer 30 % ob zaključku programa, pod pogojem, da je presežek izključno posledica nepričakovanega zvišanja dobavnih cen in cen v gradbeništvu.

(14)Preverjanja, ki jih izvaja organ upravljanja, zajemajo upravna preverjanja in preverjanja projektov na kraju samem. Zaradi motenj pri izvajanju programov morda ne bo več mogoče izvajati preverjanj projektov na kraju samem v Ukrajini. Zato je treba zagotoviti možnost za izvajanje samo upravnih preverjanj. Kadar je bila infrastrukturna komponenta projekta uničena, preden je bilo mogoče izvesti preverjanja, bi bilo treba omogočiti tudi prijavo povezanih odhodkov za potrditev obračunov na podlagi častne izjave upravičenca, v kateri bi bilo navedeno, da je projekt pred uničenjem ustrezal vsebini, določeni na računih ali dokumentih z enako dokazno vrednostjo.

(15)V skladu s členom 39(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 lahko projekti prejmejo finančni prispevek, če izpolnjujejo sklop podrobnih meril. Zaradi motenj pri izvajanju programov eno ali več navedenih meril, zlasti zahteva, da ima projekt jasen vpliv na čezmejno ali transnacionalno sodelovanje, morda ne bo izpolnjeno na začetku motenj ali ob zaključku zadevnega projekta. Poleg tega osnovni pogoj vključitve upravičencev iz vsaj ene od sodelujočih držav članic in vsaj ene od sodelujočih partnerskih držav morda ne bo več izpolnjen. Zato je treba določiti, ali se odhodki kljub temu lahko štejejo za upravičene, čeprav nekateri pogoji za financiranje morda niso več izpolnjeni zaradi motenj pri izvajanju programov.

(16)Zaradi motenj pri izvajanju programov številni projekti dejansko ne bodo imeli partnerja iz partnerske države. Da bi upravičenci v državah članicah lahko dokončali svoje dejavnosti, je primerno izjemoma odstopati od obveznosti, da imajo vsi projekti vsaj enega upravičenca iz partnerske države in da imajo vse dejavnosti dejanski čezmejni ali transnacionalni vpliv in koristi.

(17)Obveznosti glavnega upravičenca zajemajo vse dejavnosti, povezane z izvajanjem projekta. Zaradi motenj pri izvajanju projektov bi se glavnim upravičencem lahko preprečilo izpolnjevanje njihovih obveznosti na strani partnerske države. Obveznosti glavnega upravičenca bi bilo zato treba prilagoditi in po potrebi omejiti na izvajanje projektov na strani držav članic. Glavnim upravičencem bi bilo treba tudi omogočiti, da lahko spremenijo pisni sporazum z drugimi projektnimi partnerji in začasno prekinejo nekatere dejavnosti ali sodelovanje z nekaterimi partnerji. Nazadnje, obveznost glavnih upravičencev, da prenesejo plačila, prejeta od organa upravljanja, na druge partnerje, bi bilo treba opustiti ali vsaj prilagoditi.

(18)Da bi se zadevni programi lahko odzivali na izjemne okoliščine, je treba zagotoviti, da se lahko projekti, ki obravnavajo migracijske izzive, v izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo izberejo brez predhodnega razpisa za zbiranje predlogov.

(19)Po začasni prekinitvi sporazumov o financiranju s partnerskimi državami so bila začasno ustavljena plačila, povezana s sodelovanjem Rusije ali Belorusije. Poleg tega v Ukrajini izredni ukrepi, ki jih je sprejela nacionalna banka, in varnostne razmere, ki so posledica vojaške agresije Rusije proti njej, ovirajo prenos denarja v tujino. Zato je primerno, da se omogoči neposredno plačevanje nepovratnih sredstev s strani organa upravljanja upravičencem pri projektih v državah članicah in partnerskih državah, katerih sporazumi o financiranju niso začasno prekinjeni.

(20)Programi ENI-CBC morajo določati metodo pretvorbe odhodkov, nastalih v valuti, ki ni euro. Navedena metoda se mora uporabljati celoten čas trajanja programa. Zaradi finančnih in gospodarskih posledic vojaške agresije Rusije proti Ukrajini prihaja do nepričakovanih nihanj menjalnih tečajev. Zato je treba zagotoviti možnost spremembe navedene metode.

(21)Zaradi motenj pri izvajanju programov organi upravljanja morda ne bi mogli prejeti bančnih nakazil iz nekaterih partnerskih držav, zaradi česar ne bi bilo mogoče izterjati dolgov od upravičencev pri projektih, ki se nahajajo v teh državah. V primeru partnerske države, ki je del svojega nacionalnega prispevka prenesla na organ upravljanja, bi bilo treba navedene zneske uporabiti za poravnavo takih dolgov. V primeru drugih partnerskih držav bi morali odstopiti od nalogov za izterjavo neizterljivih dolgov oziroma bi jih morala obravnavati Komisija.

(22)V skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 15 veljavni pogoji izvajanja programov, ki urejajo finančno upravljanje ter vidike načrtovanja, spremljanja, vrednotenja in nadzora udeležbe tretjih držav prek prispevkov evropskega instrumenta sosedstva pri programih transnacionalnega sodelovanja, se določijo v zadevnem programu sodelovanja in po potrebi tudi v sporazumu o financiranju med Komisijo, vladami zadevnih tretjih držav in državo članico, ki gosti organ upravljanja zadevnega programa sodelovanja. Čeprav bi se veljavni pogoji za izvajanje programov, ki urejajo te vidike, lahko prilagodili s spremembo programa sodelovanja, je treba določiti nekatera odstopanja od nekaterih določb Uredbe (EU) št. 1299/2013, da se omogoči veljavnost določb, sprejetih za programe ENI-CBC, tudi za dva programa transnacionalnega sodelovanja iz dela 2 Priloge.

(23)Ker ciljev te uredbe, tj. oblikovanja posebnih določb v zvezi z izvajanjem programov sodelovanja, na katere vpliva vojaška agresija Rusije proti Ukrajini, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(24)Financiranje, zagotovljeno v okviru te uredbe, mora biti v skladu s pogoji in postopki, določenimi v omejevalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 215 Pogodbe 16 .

(25)Ker je nujno treba obravnavati migracijske izzive, ki so posledica vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, in še vedno trajajočo javnozdravstveno krizo zaradi pandemije COVID-19, se šteje, da je potrebno zagotoviti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(26)Da se državam članicam omogoči, da pravočasno spremenijo svoje programe, da bodo lahko uporabile možnost brez sofinanciranja prispevka Unije za obračunsko leto 2021–2022, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba določa posebne določbe za trinajst programov čezmejnega sodelovanja, ki jih ureja Uredba (EU) št. 232/2014, in dva programa transnacionalnega sodelovanja, ki ju ureja Uredba (EU) št. 1299/2013, navedene v Prilogi k tej uredbi, v zvezi z motnjami pri izvajanju programov zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini in vpletenosti Belorusije v navedeno agresijo.

2.Členi 3 do 14 se uporabljajo za programe čezmejnega sodelovanja, ki jih ureja Uredba (EU) št. 232/2014 in so navedeni v delu 1 Priloge k tej uredbi.

3.Člen 15 se uporablja za programa transnacionalnega sodelovanja, ki ju ureja Uredba (EU) št. 1299/2013 in sta navedena v delu 2 Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.V tej uredbi se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(1)„motnje pri izvajanju programov“ pomenijo težave pri izvajanju programov, ki so posledica enega od naslednjih položajev ali njune kombinacije:

(a)delne ali popolne začasne prekinitve ali odpovedi sporazuma o financiranju, sklenjenega s partnersko državo, ki sodeluje v programu sodelovanja iz Priloge, zaradi omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 Pogodbe;

(b)neizzvane in neupravičene vojaške agresije proti partnerski državi, ki sodeluje v programu sodelovanja, navedenem v Prilogi, ali znatnih tokov razseljenih oseb v tako državo;

(2)„partnerska država“ pomeni katero koli državo, ki sodeluje v programu sodelovanja, navedenem v Prilogi, razen držav članic.

2.Za namene členov 3 do 14 se uporabljajo tudi opredelitve pojmov iz člena 2 Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014.

Člen 3

Sofinanciranje

V položaju iz člena 2(1), točka (1)(b), se ne zahteva sofinanciranje prispevka Unije iz držav članic ali partnerskih držav za nastale in plačane odhodke, ki so vključeni v letne računovodske izkaze za obračunska leta, ki se začnejo 1. julija 2021, 1. julija 2022 oziroma 1. julija 2023.

Člen 4

Načrtovanje programov

1.Za uporabo člena 3 ni potreben sklep Komisije o odobritvi spremembe programa. Organ upravljanja o revidiranih finančnih preglednicah uradno obvesti Komisijo pred predložitvijo letnih računovodskih izkazov za obračunsko leto 2021/2022, in sicer po predhodni odobritvi skupnega nadzornega odbora.

2.Prilagoditve programa, ki jih sestavljajo skupne spremembe, ki ne presegajo 30 % prvotno dodeljenega prispevka Unije za vsak tematski cilj ali za tehnično pomoč, ki vključujejo prenos med tematskimi cilji ali s tehnične pomoči na tematske cilje ali s tematskih ciljev na tehnično pomoč, se štejejo za nebistvene in jih lahko zato neposredno izvede organ upravljanja ob predhodni odobritvi skupnega nadzornega odbora. Za take prilagoditve ni potreben sklep Komisije.

3.Za skupne spremembe iz odstavka 2 razen sklicevanja na motnje pri izvajanju programov ni potrebna dodatna utemeljitev in lahko, če je mogoče, odražajo pričakovani vpliv sprememb programa.

Člen 5

Upravičenost odhodkov za projekte, ki obravnavajo migracijske izzive

Odhodki za projekte, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi motenj pri izvajanju programov, so upravičeni od 24. februarja 2022.

Člen 6

Projekti

1.Po motnjah pri izvajanju programov lahko organ upravljanja spremeni dokumente, v katerih so določeni pogoji za podporo projektom, ki so jih prizadele navedene motnje, v skladu z nacionalnim pravom organa upravljanja in brez predhodne odobritve navedenih sprememb s strani skupnega nadzornega odbora.

Navedene spremembe lahko zajemajo tudi zamenjavo glavnega upravičenca ter spremembe finančnega načrta in rokov za izvedbo.

2.Organ upravljanja lahko podpiše pogodbe po 31. decembru 2022, razen pogodb za velike infrastrukturne projekte, če se vse projektne dejavnosti, ki se financirajo v okviru programa, končajo najpozneje 31. decembra 2023.

3.Delež prispevka Unije, dodeljen za velike infrastrukturne projekte, lahko ob zaključku programa preseže 30 %, če je presežek izključno posledica nepričakovanega zvišanja dobavnih cen in cen v gradbeništvu zaradi višje inflacije od pričakovane.

Člen 7

Delovanje organa upravljanja

1.Preverjanja, ki jih izvaja organ upravljanja, so lahko omejena na upravna preverjanja, kadar preverjanja projektov na kraju samem niso mogoča. Kadar ni mogoče opraviti nobenih preverjanj, se z njimi povezani odhodki ne prijavijo za potrditev obračunov.

2.Kadar pa je bila infrastrukturna komponenta projekta uničena, preden je bilo mogoče izvesti preverjanja, se povezani odhodki lahko prijavijo za potrditev obračunov na podlagi častne izjave upravičenca, v kateri je navedeno, da je projekt pred uničenjem ustrezal vsebini, določeni na računih ali dokumentih z enako dokazno vrednostjo.

Člen 8

Vpliv projektov na čezmejno sodelovanje

1.V okviru izvajanja projektov, na katere vplivajo motnje pri izvajanju programov, se vpliv in koristi čezmejnega sodelovanja pri projektih ocenijo v treh fazah:

(a)prva faza do datuma, ko so se začele motnje pri izvajanju programov;

(b)druga faza od datuma iz točke (a);

(c)tretja faza po koncu motenj pri izvajanju programov.

V zvezi s prvo in tretjo fazo iz točke (a) oziroma (c) prvega pododstavka se za to oceno uporabijo kazalniki in z njimi povezane ciljne vrednosti, ki jih upravičenci dosežejo v državah članicah in partnerskih državah, pod pogojem, da so upravičenci v partnerskih državah organu upravljanja lahko zagotovili ustrezne informacije.

V zvezi z drugo fazo iz točke (b) prvega pododstavka so kazalniki in z njimi povezane ciljne vrednosti, ki se uporabljajo za navedeno oceno, tisti, ki so jih dosegli upravičenci v državah članicah in tistih partnerskih državah, katerih sporazumi o financiranju niso začasno prekinjeni in ki niso v položaju iz člena 2(1), točka (1)(b).

2.Upravičenost odhodkov za projekte se, kar zadeva vpliv in koristi čezmejnega sodelovanja, oceni v skladu z odstavkom 1.

3.V položaju iz člena 2(1), točka (1)(b), projektom, ki vključujejo infrastrukturno komponento v partnerski državi, ni treba povrniti prispevka Unije, kadar ni mogoče izpolniti obveznosti, da se v petih letih po zaključku projekta ali v roku, določenem v pravilih o državni pomoči, ne sme bistveno spremeniti.

Člen 9

Sodelovanje pri projektih

1.Od datuma, ko se program sodelovanja sooča z motnjami pri izvajanju programov, se lahko tekoči projekti nadaljujejo, tudi kadar nobeden od upravičencev iz partnerske države, ki je v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a) ali (b), ne more več sodelovati.

2.Od datuma, ko se program sodelovanja sooča z motnjami pri izvajanju programa, lahko skupni nadzorni odbor izbere nove projekte, tudi kadar v času izbora ne more sodelovati noben upravičenec iz partnerske države, ki je v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a) ali (b).

3.Od datuma, ko se končajo motnje pri izvajanju programa, lahko organ upravljanja spremeni dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo projektom, da bi zajel tudi upravičence iz partnerske države, vključene v vlogo za projekt, brez predhodne odobritve skupnega nadzornega odbora.

Člen 10

Obveznosti glavnih upravičencev

1.Po motnjah pri izvajanju programov in dokler se take motnje nadaljujejo, glavnemu upravičencu v državi članici ni treba:

(a)prevzeti odgovornosti za neizvajanje dela projekta, na katerega so vplivale motnje;

(b)zagotoviti, da so odhodki, ki so jih predložili upravičenci, na katere so vplivale motnje, nastali pri izvajanju projekta in ustrezajo dejavnostim iz pogodbe, o katerih so se dogovorili vsi upravičenci;

(c)preveriti, ali je odhodke, ki so jih prijavili upravičenci, na katere so vplivale motnje, pregledal revizor ali pristojni javni uradnik.

2.Po motnjah pri izvajanju programov ima glavni upravičenec v državi članici pravico, da enostransko spremeni in prilagodi sporazum o partnerstvu z drugimi upravičenci.

Navedena pravica vključuje tudi možnost popolne ali delne začasne prekinitve dejavnosti upravičenca iz partnerske države, dokler trajajo motnje pri izvajanju programov.

3.Glavni upravičenec v državi članici lahko organu upravljanja predlaga potrebne spremembe projekta, vključno s prerazporeditvijo projektnih dejavnosti med preostale upravičence.

4.Po motnjah pri izvajanju programov lahko glavni upravičenec v državi članici organ upravljanja prosi, da ne prejme finančnega prispevka za izvajanje projektnih dejavnosti v celoti ali delno.

Glavnemu upravičencu v državi članici ni treba zagotoviti, da upravičenci v partnerskih državah čim prej in v celoti prejmejo celotni znesek nepovratnih sredstev.

5.V položaju iz člena 2(1), točka (1)(b), lahko glavni upravičenec v državi članici in organ upravljanja v dogovoru z revizijskim organom preverita in sprejmeta zahtevek za plačilo, ne da bi revizor ali pristojni javni uradnik predhodno preveril odhodke, ki jih je prijavil upravičenec v partnerski državi.

6.Odstavki 1 do 4 se uporabljajo tudi za glavne upravičence v partnerski državi, ki ni v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a).

Poleg tega lahko tak glavni upravičenec za čas trajanja motenj pri izvajanju programov od organa upravljanja zahteva tudi, da določi drugega upravičenca kot glavnega upravičenca in izvede neposredna plačila drugim upravičencem zadevnega projekta.

Člen 11

Neposredna dodelitev

Po motnjah pri izvajanju programov in v času trajanja začasne prekinitve lahko skupni nadzorni odbor v izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo izbere projekte, ki obravnavajo migracijske izzive zaradi vojaške agresije proti sodelujoči državi, brez predhodnega razpisa za zbiranje predlogov.

Člen 12

Plačila

Po motnjah pri izvajanju programov in brez poseganja v člen 6(1) lahko organ upravljanja finančni prispevek za izvajanje projektnih dejavnosti prenese neposredno na upravičence pri projektih, ki niso glavni upravičenec.

Člen 13

Uporaba eura

Metoda, izbrana za pretvorbo odhodkov, nastalih v valuti, ki ni euro, v eure, kakor je določena v programu, se lahko spremeni retroaktivno od datuma začetka motenj pri izvajanju programov z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v enem od naslednjih mesecev:

(a)v mesecu, v katerem so nastali odhodki;

(b)v mesecu, v katerem so bili odhodki predloženi v pregled revizorju ali pristojnemu javnemu uradniku;

(c)v mesecu, v katerem je bil o odhodkih obveščen glavni upravičenec.

Člen 14

Finančne odgovornosti, izterjave in povračila organu upravljanja

1.Po motnjah pri izvajanju programov in v času trajanja motenj mora organ upravljanja upoštevati vse potrebne ukrepe za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov od upravičencev v partnerskih državah ali od glavnih upravičencev v državah članicah ali partnerskih državah v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 5.

2.Organ upravljanja se lahko odloči, da bo neupravičeno izplačane zneske izterjal neposredno od upravičenca v državi članici brez predhodne izterjave prek glavnega upravičenca v partnerski državi.

3.Organ upravljanja pripravi in pošlje dopise o izterjavi za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov.

Toda če upravičenci v partnerskih državah ali partnerska država, v kateri ima upravičenec sedež, odgovorijo negativno ali se ne odzovejo, organu upravljanja ni treba začeti upravnega postopka ali poskusiti z izterjavo od zadevne partnerske države ali začeti postopka pravnega varstva v zadevni partnerski državi.

Organ upravljanja dokumentira svojo odločitev, da ne bo začel prvega poskusa izterjave. Ta dokument se šteje za zadosten dokaz primerne skrbnosti s strani organa upravljanja.

4.Kadar se izterjava nanaša na zahtevek do upravičenca s sedežem v partnerski državi v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a), in katerega sofinanciranje se prenese na organ upravljanja, lahko organ upravljanja poravna zahtevek za izterjavo z neporabljenimi sredstvi, ki jih je partnerska država predhodno prenesla na organ upravljanja.

5.Kadar se izterjava nanaša na zahtevek do upravičenca s sedežem v partnerski državi v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a), in kadar ga organ upravljanja ne more poravnati v skladu z odstavkom 4, lahko organ upravljanja zahteva, da Komisija prevzame nalogo izterjave zneskov.

Kadar za zadevnega upravičenca velja zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago ali v njegovo korist, bodisi neposredno ali posredno, v skladu z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 215 Pogodbe, mora organ upravljanja zahtevati, da Komisija prevzame nalogo izterjave zneskov. Organ upravljanja v ta namen prenese svoje pravice v zvezi z upravičencem na Komisijo.

Organ upravljanja obvesti skupni nadzorni odbor o vseh postopkih izterjave, ki jih prevzame Komisija.

Člen 15

Odstopanja od Uredbe (EU) št. 1299/2013, ki se uporabljajo za transnacionalne programe

1.Z odstopanjem od člena 12(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 lahko odbor za spremljanje ali usmerjevalni odbor, ki ga ustanovi odbor za spremljanje in deluje pod njegovo pristojnostjo, izbere nove operacije tudi brez upravičenca iz partnerske države, ki je v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a) ali (b), če so ugotovljeni transnacionalni vplivi in koristi.

Odbor za spremljanje oziroma usmerjevalni odbor lahko prav tako izbere nove projekte, tudi kadar v času izbora ne more sodelovati noben upravičenec iz partnerske države, ki je v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a) ali (b).

2.Z odstopanjem od člena 12(2) in (4) Uredbe (EU) št. 1299/2013 se tekoče operacije lahko nadaljujejo, tudi kadar nobeden od upravičencev iz partnerske države, ki je v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a) ali (b), ne more več sodelovati pri izvajanju projektov.

V okviru izvajanja operacij, na katere vplivajo motnje pri izvajanju programov, se vpliv in koristi transnacionalnega sodelovanja pri operacijah ocenijo v skladu s členom 8(1) in (3) te uredbe.

3.Z odstopanjem od člena 12(5) Uredbe (EU) št. 1299/2013 lahko organ upravljanja spremeni dokumente, v katerih so določeni pogoji za podporo operacijam, na katere vplivajo motnje pri izvajanju programov, v skladu z nacionalnim pravom.

Navedene spremembe lahko zajemajo tudi zamenjavo glavnega upravičenca ter spremembe finančnega načrta in rokov za izvedbo.

Od datuma, ko se končajo motnje pri izvajanju programa, lahko organ upravljanja spremeni dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo operacijam, da bi zajel tudi upravičence iz partnerske države, ki so v položaju iz člena 2(1), točka (1)(a) ali (b), vključene v vlogo.

4.Z odstopanjem od člena 13(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 se za pravice in obveznosti glavnih upravičencev uporablja člen 10 te uredbe.

5.Z odstopanjem od člena 21(2) Uredbe (EU) št. 1299/2013 in brez poseganja v odstavek 3 tega člena lahko organ za potrjevanje plačila izvede neposredno upravičencem, ki niso glavni upravičenec.

6.Z odstopanjem od člena 23(4) Uredbe (EU) št. 1299/2013 se za upravljavska preverjanja, ki jih izvajajo organ upravljanja in kontrolorji, uporablja člen 7 te uredbe.

7.Z odstopanjem od člena 27(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1299/2013 se za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov in povračil organu upravljanja uporablja člen 14 te uredbe.

8.Z odstopanjem od člena 28 Uredbe (EU) št. 1299/2013 se glede metode, izbrane za pretvorbo odhodkov, nastalih v valuti, ki ni euro, v eure, uporablja člen 13 te uredbe.

9.Odstopanja iz odstavkov 1 do 8 se uporabljajo od datuma, ko se zadevni transnacionalni programi soočajo z motnjami pri izvajanju programov, in dokler te motnje niso odpravljene.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

(1) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27) ter Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 z dne 18. avgusta 2014 o določitvi posebnih določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 244, 19.8.2014, str. 12).

(2) Uredba Sveta (EU) 2022/576 z dne 8. aprila 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 111, 8.4.2022, str. 1).

(3) Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

(4) Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 24.4.2020, str. 1).

(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/879 z dne 23. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 glede posebnih določb za uskladitev določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva, s posebnimi ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 203, 26.6.2020, str. 59).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 z dne 18. avgusta 2014 o določitvi posebnih določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 244, 19.8.2014, str. 12).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/879 z dne 23. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 glede posebnih določb za uskladitev določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva, s posebnimi ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 203, 26.6.2020, str. 59).

(8) Uredba (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) (UL L 109, 8.4.2022, str. 1).

(9) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

(10) UL C , , str. .

(11) UL C , , str. .

(12) Uredba Sveta (EU) 2022/576 z dne 8. aprila 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 111, 8.4.2022, str. 1).

(13) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).

(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 z dne 18. avgusta 2014 o določitvi posebnih določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 244, 19.8.2014, str. 12).

(15) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembru 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

(16) www.sanctionsmap.eu . Zemljevid sankcij je informacijsko orodje za opredelitev režimov sankcij. Izvor sankcij so pravni akti, objavljeni v Uradnem listu (UL). V primeru razhajanj prevlada UL.