EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.7.2022
COM(2022) 329 final
2022/0210(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 glede uvedbe novih modulov okoljsko-ekonomskih računov
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Uredba (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2011 o evropskih okoljsko-ekonomskih računih določa skupni okvir za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje evropskih okoljsko-ekonomskih računov. Spremenjena je bila z Uredbo (EU) št. 538/2014. Uredba zajema šest modulov za: račune emisij v zrak, davke v zvezi z varstvom okolja po gospodarski dejavnosti, račune snovnih tokov v celotnem gospodarstvu, račune izdatkov za varstvo okolja, račune okoljskega blaga in storitev ter račune fizičnega pretoka energije.
Člen 10 Uredbe navaja možne nove module za poznejšo vključitev na podlagi predlogov Komisije. Ta predlog uvaja tri nove module okoljskih računov, ki so že predvideni v členu 10: gozdarske račune, ekosistemske račune ter račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev.
Glavni cilj predloga je razširitev obsega evropskih okoljsko-ekonomskih računov za zagotovitev boljših informacij za evropski zeleni dogovor, strategijo za rast, katere cilj je preobraziti EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom.
Okoljsko-ekonomski računi so večnamenski statistični okvir, ki združuje ekonomske in okoljske informacije. Na dosleden in primerljiv način z makroekonomsko statistiko (nacionalni računi) merijo prispevek okolja h gospodarstvu in vpliv gospodarstva na okolje.
Uporabniki analizirajo in uporabljajo okoljsko-ekonomske račune pri modeliranju in obetih ter za pripravo predlogov politik in poročanje o izvajanju in vplivu politike. Z novimi moduli bodo za takšne namene na voljo bolj integrirani podatkovni nizi.
Ekosistemski računi povezujejo premisleke v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in naravnim kapitalom z glavnimi ekonomskimi vprašanji o dodelitvi virov in trajnostnosti. Z gozdarskimi računi se merita zlasti gozdna površina in njen razpoložljivi delež za pridobivanje lesa ter spremljajo njune spremembe skozi čas. Z računi okoljskih subvencij in podobnih transferjev se določijo in količinsko opredelijo ukrepi domače fiskalne politike in viri izven EU, ki z gospodarskimi dejavnostmi in proizvodi podpirajo zeleni dogovor, varujejo okolje in ohranjajo naravne vire.
Trije predlagani moduli so odgovor na mednarodna statistična standarda, na katerih tudi temeljijo: osrednji okvir Sistema za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA) in ekosistemski računi SEEA. Statistična komisija Združenih narodov je osrednji okvir SEEA kot mednarodni statistični standard sprejela na 43. zasedanju februarja 2012, ekosistemske račune SEEA pa na 52. zasedanju marca 2021. Novi moduli so v celoti skladni s SEEA.
Številne države članice so več let pridobivale izkušnje s pripravo gozdarskih računov ter podatkov o okoljskih subvencijah in podobnih transferjih ter poročanjem o njih. To je potekalo prek rednih prostovoljnih zbiranj podatkov Komisije (Eurostat) in pilotnih študij, ki so pomagale preskusiti izvedljivost uvedbe ekosistemskih računov v EU. To izkušnjo so delile z vsemi drugimi državami članicami.
Za račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev so nekatere zahteve že vključene v obvezno poročanje o računih izdatkov za varstvo okolja. Bolj izčrpno in racionalizirano poročanje o okoljskih subvencijah in podobnih transferjih se bo opiralo na te izkušnje in – ko bo vzpostavljeno – zagotovilo podatke o transferjih, potrebnih za račune izdatkov za varstvo okolja.
Ta predlog dopolnjuje spremembe, določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/125. Spremembe obsega in rokov za sporočanje podatkov za sedanje module evropskih okoljsko-ekonomskih računov zagotavljajo, da podatki bolje ustrezajo potrebam uporabnikov.
S predlogom so posodobljena tudi sklicevanja na izdajo Evropskega sistema računov iz leta 1995 (ESR 95). Ta so nadomeščena s sklicevanji na izdajo Evropskega sistema računov iz leta 2010 (ESR 2010), določenega v Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
Ta pobuda ni del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Uredba (EU) št. 691/2011 določa skupni okvir za zbiranje, pripravljanje, pošiljanje in ocenjevanje okoljsko-ekonomskih računov v EU za vzpostavitev satelitskih računov za dopolnitev Evropskega sistema računov (ESR 2010).
V uvodni izjavi 16 Uredbe je navedeno, da različni sklopi okoljsko-ekonomskih računov niso razviti v enaki meri, in poudarjena je potreba po modularni strukturi, ki bi omogočala zadostno prožnost, na primer za uvedbo dodatnih modulov.
Člen 3 Uredbe določa seznam modulov okoljsko-ekonomskih računov, ki jih je treba pripraviti na podlagi skupnega okvira. Za vsak modul so v ločeni prilogi k Uredbi opisani cilji, obseg, značilnosti za zbiranje in sporočanje podatkov, prvo referenčno leto, pogostost in roki za pošiljanje podatkov ter poročevalne preglednice. Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/125 so bile posodobljene priloge za obstoječih šest modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov, da bi se skrajšal čas, v katerem se sporočajo nekateri podatki, dodalo več značilnosti na seznam in poenostavile poročevalne preglednice.
V členu 10 Uredbe so navedeni novi moduli okoljsko-ekonomskih računov, ki bi jih bilo mogoče uvesti na podlagi predlogov Komisije, vključno s tremi novimi moduli v tem predlogu. Ti trije moduli so kot razvojna področja navedeni tudi v evropski strategiji za okoljsko-ekonomske račune za obdobje 2019–2023, ki jo je potrdil Odbor za evropski statistični sistem.
Člen 4 Uredbe določa, da mora Komisija preskusiti izvedljivost uvajanja novih modulov okoljsko-ekonomskih računov na podlagi prostovoljnih pilotnih študij, ki jih izvedejo države članice. Zato je bilo za tri predlagane module izvedenih več pilotnih študij, s katerimi se je preskušala izvedljivost zbiranja podatkov. Nekatere države članice za gozdarske račune ter okoljske subvencije in podobne transferje že prostovoljno zbirajo letne podatke in jih sporočajo Komisiji (Eurostatu).
Okoljsko računovodstvo za pripravo računov uporablja obstoječe podatke. Informacije iz obstoječega zbiranja podatkov bodo bolje uporabljene.
•Skladnost z drugimi politikami EU
Okoljsko-ekonomski računi združujejo ekonomske in okoljske informacije ter merijo prispevek okolja h gospodarstvu in vpliv gospodarstva na okolje. Ta predlog zagotavlja informacije za evropski zeleni dogovor z vključevanjem premislekov o okoljski trajnostnosti za namene ekonomske politike. Podatki, pridobljeni v skladu s to uredbo, bodo prispevali tudi k pobudam za ekologizacijo v okviru evropskega semestra, vključevanju trajnostnosti v vse politike EU in spremljanju agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.
Predlog za modul gozdarskih računov je v skladu s politikama podnebja in gozdnih virov. V okviru evropskega zelenega dogovora je Komisija predstavila novo strategijo EU za gozdove do leta 2030 kot eno svojih vodilnih pobud. Strategija priznava osrednjo in večnamensko vlogo gozdov ter prispevek gozdarstva (ter celotne vrednostne verige gozdov) k doseganju trajnostnega in podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050 ter ohranjanju živahnih in uspešnih podeželskih območij. Poleg tega je za leto 2023 napovedala zakonodajno pobudo za spremljanje gozdov in strateške načrte. Modul gozdarskih računov podpira strategijo EU za gozdove do leta 2030 in prihodnjo pobudo za spremljanje gozdov ter povezuje gozdarske politike s politikami na področju podnebja, energije in biogospodarstva.
Modul ekosistemskih računov zagotavlja podatke za opis napredka pri enem od šestih prednostnih ciljev okoljskega akcijskega programa do leta 2030: varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti ter krepitev naravnega kapitala. Ta modul prispeva tudi k spremljanju izvajanja načrta EU za obnovo narave v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.
Ekonomski instrumenti za nadzorovanje onesnaževanja in upravljanje naravnih virov, kot so okoljske subvencije, so vse pomembnejša orodja okoljske politike EU in obstaja precejšnje zanimanje za pridobitev več informacij o njihovi uporabi in učinkovitosti. Modul okoljskih subvencij in podobnih transferjev prispeva k spremljanju izvajanja evropskega zelenega dogovora. To vključuje ekologizacijo nacionalnih proračunov, obveščanje o realni ceni za okolje, podporo energetskemu prehodu EU in podnebnim ciljem do leta 2030 ter izvajanje politik energije iz obnovljivih virov, biotske raznovrstnosti, ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva.
Uredba (EU) št. 549/2013 določa trenutno različico Evropskega sistema računov (ESR 2010) in evropski okoljsko-ekonomski računi bi se morali sklicevati na to različico.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega predloga je člen 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejemata ukrepe za zagotovitev, da se pripravi statistika, da lahko EU opravlja svojo vlogo. Statistika mora izpolnjevati določene standarde nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti, ne da bi čezmerno obremenjevala podjetja, organe in državljane.
Cilj tega predloga je zagotoviti mednarodno primerljivost okoljsko-ekonomskih računov z razširitvijo področja uporabe Uredbe (EU) št. 691/2011 na dodatne module, navedene v členu 10. Ta člen izrecno predvideva vključitev novih modulov in vsebuje seznam možnih modulov. Prvi trije moduli na tem seznamu so bili že dodani na podlagi Uredbe (EU) št. 538/2014.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti EU.
Ukrepanje na ravni EU je upravičeno. Prvič, evropska statistika mora biti primerljiva med državami članicami, da se lahko izpeljejo skupne vrednosti EU, izračunane na podlagi skupnih vrednosti držav članic. Drugič, obseg in narava okolja sta transnacionalna. In tretjič, nekatere uporabe okoljsko-ekonomskih računov presegajo EU, kot so cilji trajnostnega razvoja, in zato mora EU uporabljati globalne standarde.
Predlagani akt zadeva vprašanja Evropskega gospodarskega prostora in bi ga bilo zato treba razširiti na ta prostor.
•Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti.
Države članice morajo pripraviti nove okoljsko-ekonomske račune z uporabo skupnih specifikacij, ki temeljijo na mednarodnih standardih SEEA, in nato podatke poslati Komisiji (Eurostatu) v potrditev in razširjanje.
Skladno z načelom sorazmernosti predlagana uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev njenega cilja.
•Izbira instrumenta
Uredba je najprimernejši instrument glede na cilj in vsebino predloga ter dejstvo, da spreminja obstoječo uredbo.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
V skladu s standardi Komisije se je upošteval Eurostatov sistem za vrednotenje obstoječe zakonodaje, vključno z vrednotenjem evropskega statističnega programa, ter je predstavljal osrednji del celotnega postopka. Poleg tega se vsako leto izvajajo raziskave, da bi izvedeli več o uporabnikih, njihovih potrebah in o tem, kako so zadovoljni s storitvami Eurostata. Eurostat uporablja rezultate vrednotenja za izboljšanje postopkov za pripravo statističnih informacij in rezultatov. Rezultati prispevajo k različnim strateškim načrtom, kot so delovni program in načrt upravljanja Eurostata.
•Posvetovanja z deležniki
O predlogu je potekala razprava z evropskim statističnim sistemom, o tehničnih podrobnostih pa s pripravljavci in uporabniki podatkov prek pisnih posvetovanj. O njem so maja 2020 in maja 2021 razpravljali tudi v projektnih skupinah in delovnih skupinah za okoljsko-ekonomske račune ter monetarno okoljsko statistiko in račune. Poleg tega so julija in oktobra 2021 o temeljnih vprašanjih razpravljali na sestankih direktorjev za sektorsko in okoljsko statistiko in račune. Z isto skupino je bilo decembra 2021 opravljeno tudi pisno posvetovanje. Vsa ta posvetovanja so privedla do tehničnih izboljšav in poenostavitev.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija (Eurostat) se je posvetovala z Odborom za evropski statistični sistem, ker so nacionalni statistični uradi (NSU) odgovorni za usklajevanje vseh nacionalnih dejavnosti v zvezi z evropsko statistiko.
•Ocena učinka
Ocena učinka se ni zdela potrebna iz naslednjih razlogov. Prvič, Uredba (EU) št. 691/2011 že obstaja kot orodje politike za pobudo. Zlasti člen 10 izrecno določa možnost dodajanja novih tematskih računov in navaja potencialne module. Drugič, države članice so s finančno podporo Komisije (Eurostata) (v skladu s členom 4) izvedle približno 30 pilotnih študij o novih temah. Nazadnje, v zadnjih petih letih so bile pridobljene izkušnje na podlagi prostovoljnega zbiranja podatkov za gozdarske račune in račune okoljskih subvencij. Skratka, obstajajo zanesljivi dokazi, z leti pa so bile pridobljene izkušnje.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Komisija je pri vsaki spremembi zakonodaje trdno zavezana poenostavitvi ali zmanjšanju bremena. Okoljsko računovodstvo zagotavlja visokokakovostno statistiko s ponovno uporabo razpoložljivih podatkov in omejitvijo upravnega bremena za podjetja in javnost. To se doseže z vključevanjem izvornih podatkov in njihovim združevanjem v okvirne ocene in kazalnike, ki temeljijo na mednarodnih standardih.
•Temeljne pravice
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne spreminja posledic Uredbe (EU) št. 691/2011 za proračun EU, zlasti iz člena 4.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Člen 7 Uredbe (EU) št. 691/2011 zahteva, da države članice pripravijo poročila o kakovosti in jih predložijo Komisiji (Eurostatu). Eurostat med drugimi prispevki uporablja poročila o kakovosti za potrditev kakovosti poslanih podatkov. Pravila o poročilu o kakovosti se bodo uporabljala tudi za tri nove module.
Člen 10 Uredbe (EU) št. 691/2011 določa, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta predloži poročilo o izvajanju Uredbe.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Ta predlog vsebuje tri člene in eno prilogo.
Člen 1 določa spremembe, ki jih je treba vnesti v Uredbo (EU) št. 691/2011. Spremembe so opisane v nadaljevanju.
– Člen 2 – Opredelitve pojmov
V členu 2, točke 7 do 9, so opredeljeni gozdarski računi, računi okoljskih subvencij in podobnih transferjev ter ekosistemski računi.
– Člen 3(1) – Moduli
Na seznam modulov evropskih okoljsko-ekonomskih računov so v pododstavkih (g) do (i) dodani trije novi moduli s sklicevanjem na priloge, ki določajo njihove cilje, obseg in obveznosti poročanja.
– Člen 3(4a) – Prenos pooblastil
Z novim pododstavkom 3(4a) je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirani akt za odločitev o tem, za katere od ekosistemskih storitev, ki so že vključene v poročevalne preglednice v oddelku 5 Priloge IX, se bodo sporočale denarne vrednosti. Določbe v Prilogi IX določajo ekosistemske storitve v fizičnih in denarnih enotah. Ekosistemske storitve v denarnih enotah bodo podskupina ekosistemskih storitev v fizičnih enotah.
– Člen 5(2) – Zbiranje podatkov
Države članice lahko uporabljajo inovativne pristope, ki niso že določeni v členu 5(2).
– Člen 8 – Odstopanja
Vključuje možnost zahtevati odstopanja od sporočanja podatkov za tri nove module.
–Člen 9 – Postopek prenosa
Prenesena pooblastila so razširjena z vključitvijo sklicevanja na novi člen 3(4a).
– Člen 10 – Poročanje in pregled
Posodobljena so področja, ki jih je treba vključiti v poročilo o izvajanju te uredbe za Parlament in Svet.
–Priloga IV – Računi izdatkov za varstvo okolja
Črtana je značilnost „transferji varstva okolja (prejeti/plačani)“ iz Priloge IV, ker se bo zbirala v skladu z novo Prilogo VIII.
–Nove priloge
K Uredbi so dodane tri nove priloge: Priloga VII za gozdarske račune, Priloga VIII za račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev ter Priloga IX za ekosistemske račune.
–Sklicevanja na EU-27 in ESR 2010
Vsa sklicevanja na „EU-28“ so nadomeščena z „EU-27“, sklicevanja na „ESR 95“ pa z „ESR 2010“.
Člen 2 predloga razveljavlja obveznost držav članic, da sporočijo podatke o transferjih varstva okolja (določenih v obstoječi Prilogi IV o računih izdatkov za varstvo okolja), takoj ko se v skladu s Prilogo VIII zagotovi bolj izčrpen in racionaliziran nabor podatkov o okoljskih subvencijah in podobnih transferjih. S tem se zagotovi, da se izognemo dvojnemu poročanju.
Člen 3 določa datum začetka veljavnosti in neposredne uporabe te uredbe. Člen 1(7) se mora izjemoma uporabljati od leta 2025, saj se zbiranje značilnosti „transferji varstva okolja (prejeti/plačani)“ v Prilogi VIII začne šele leta 2025 (glej oddelek 4 v Prilogi VIII).
2022/0210 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 glede uvedbe novih modulov okoljsko-ekonomskih računov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V Sklepu 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 je bilo potrjeno, da so zanesljive informacije o ključnih trendih, vplivih in vzrokih za okoljske spremembe bistvene za oblikovanje učinkovite politike, njeno izvajanje in krepitev vloge državljanov. Treba bi bilo oblikovati instrumente za poglabljanje ozaveščenosti javnosti o vplivih gospodarskih dejavnosti na okolje. Eden takšnih instrumentov so okoljsko-ekonomski računi.
(2)Člen 10 Uredbe (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da mora Komisija poročati o izvajanju navedene uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi in ob upoštevanju izsledkov pilotnih študij iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 691/2011 predlagati uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, kot so z okoljem povezani transferji (subvencije), gozdarski računi in računi ekosistemskih storitev.
(3)Novi moduli naj bi neposredno prispevali k prednostnim nalogam politike Unije glede zelene rasti in učinkovite rabe virov.
(4)Statistična komisija Združenih narodov je na 43. zasedanju februarja 2012 sprejela osrednji okvir Sistema za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo (SEEA) kot mednarodni statistični standard in na 52. zasedanju marca 2021 ekosistemsko računovodstvo (SEEA) (v poglavjih 1 do 7 so opisani računovodski okvir in fizični računi). Novi moduli, določeni s to uredbo, so v celoti v skladu s SEEA.
(5)Unija bi morala imeti za opravljanje svojih nalog na podlagi Pogodb, zlasti tistih v zvezi okoljem, trajnostnostjo in podnebnimi spremembami, ustrezne, celovite in zanesljive informacije. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, v skladu z njihovimi cilji.
(6)Za boljše spremljanje napredka v smeri zelenega, konkurenčnega in odpornega krožnega gospodarstva ter za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru Unije so potrebni dodatni podatki.
(7)Svet za ekonomske in finančne zadeve v svojih sklepih o evropskih statističnih podatkih z dne 6. novembra 2020 spodbuja evropski statistični sistem, naj se odzove na nove zahteve po informacijah iz evropskega zelenega dogovora, vključno s tistimi, povezanimi s pregledom in razširitvijo programa evropskih okoljsko-ekonomskih računov.
(8)Leta 2019 je Evropsko računsko sodišče objavilo Posebno poročilo št. 2019/16 z naslovom „Evropski okoljsko-ekonomski računi: koristnost za oblikovalce politik je mogoče izboljšati“. To poročilo kaže na potrebo po popolnejših podatkih o gozdovih in ekosistemih ter po popolnem izvajanju gozdarskih računov.
(9) V členu 5(2) Uredbe (EU) št. 691/2011 so navedeni viri, ki jih lahko države članice uporabijo za oceno okoljsko-ekonomskih računov. Da bi zagotovili prožnost in zmanjšali upravno breme za anketirance, nacionalne statistične urade in druge nacionalne organe, bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo inovativnih pristopov. Države članice bi morale vedno obvestiti Komisijo in zagotoviti podrobnosti v zvezi s kakovostjo teh pristopov, da bi Komisija ocenila kakovost podatkov.
(10)Ker Unijo trenutno sestavlja 27 držav članic, se je primerno sklicevati na „EU-27“.
(11)Seznam morebitnih prihodnjih evropskih okoljsko-ekonomskih računov iz člena 10 Uredbe (EU) št. 691/2011 je treba posodobiti, da se uskladijo s trenutnimi prednostnimi nalogami politike Unije.
(12)Evropski sistem računov 1995 (ESR 95) je bil nadomeščen z Evropskim sistemom računov 2010 (ESR 2010), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.
(13)„ESR 2010“ vsebuje referenčni okvir skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil za pripravo računov držav članic za statistične potrebe Unije.
(14)Da bi se upoštevalo trenutno stanje razvoja metodologij za vrednotenje ekosistemskih storitev, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo za dopolnitev Uredbe z določitvijo, za katere od ekosistemskih storitev, ki so že vključene v poročevalne preglednice v oddelku 5 Priloge IX, bi bilo treba poročati o denarnih vrednostih, prvega referenčnega leta in seznama sprejemljivih metod za določanje navedenih denarnih vrednosti. Pomembno je zlasti, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(15)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer uvedbe novih modulov okoljskih računov v trenutni pravni okvir za evropsko statistiko o evropskih okoljsko-ekonomskih računih, temveč se lahko zaradi doslednosti in primerljivosti bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(16)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 691/2011 se spremeni:
(1) v členu 2 se dodajo naslednje točke:
„(7) ‚gozdarski računi‘ pomeni račune sredstev za gozdne vire, ki vključujejo gozdna zemljišča in les na gozdnih zemljiščih, ter račune gospodarske dejavnosti za gozdarstvo in sečnjo;
(8) ‚okoljske subvencije in podobni transferji‘ pomeni tekoče in kapitalske transferje, kot so opredeljeni v ESR 2010, namenjene podpori dejavnostim za varstvo okolja ter varovanje nacionalnih virov in povezanih proizvodov;
(9) ‚ekosistemski računi‘ pomeni niz računov, zasnovanih za zagotavljanje doslednih informacij o obsegu in stanju ekosistemov ter o tokovih storitev iz teh ekosistemov v družbo.“;
(2) člen 3 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se dodajo naslednje točke:
„(g) modul za gozdarske račune, kakor je določeno v Prilogi VII;
(h) modul za račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev, kakor je določeno v Prilogi VIII;
(i) modul za ekosistemske račune, kakor je določeno v Prilogi IX.“;
(b)vstavi se naslednji nov odstavek 4a:
„4a. Komisija (Eurostat) izvede metodološko študijo in študijo izvedljivosti o denarnem vrednotenju ekosistemskih storitev. Komisija lahko na podlagi rezultatov te študije to uredbo dopolni, da bi z delegiranim aktom opredelila, za katere od ekosistemskih storitev, ki so že vključene v poročevalne preglednice v oddelku 5 Priloge IX, se bodo sporočale denarne vrednosti, prvo referenčno leto in seznam sprejemljivih metod za določanje teh denarnih vrednosti.“;
(3) v členu 5(2) se doda naslednje besedilo:
„(d) vseh drugih relevantnih virov, metod ali inovativnih pristopov, če omogočajo pripravo statistike, ki je primerljiva in skladna z veljavnimi posebnimi zahtevami glede kakovosti.
Države članice, ki se odločijo, da bodo uporabile vire, metode ali inovativne pristope iz točke (d), obvestijo Komisijo (Eurostat) v letu pred referenčnim letom, v katerem bo uveden vir, metoda ali inovativni pristop, in predložijo podrobnosti o kakovosti pridobljenih podatkov.“;
(4) v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Za namene pridobitve odstopanja iz odstavka 1 za priloge VII, VIII in IX zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo najpozneje do [OP, vstavite točen datum, ki je 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].“;
(5) člen 9 se spremeni:
(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:
„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), (4) in (4a) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 11. avgusta 2011. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 3(3), (4) in (4a). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;
(b)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), (4) in (4a), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;
(6) v členu 10 se prva alinea nadomesti z naslednjim:
„ — za uvedbo novih modulov okoljsko-ekonomskih računov, kot so vodni računi (kvantitativni in kvalitativni), računi izdatkov za upravljanje virov, subvencije ali podporni ukrepi, ki so potencialno škodljivi za okolje, in odpadkovni računi,“;
(7) v Prilogi IV, oddelek 3, se besede „transferji varstva okolja (prejeti/plačani)“ črtajo;
(8) vsa sklicevanja na „EU-28“ in izraz „ESR 95“ se v celotnem besedilu in v prilogah nadomestijo z „EU-27“ oziroma z „ESR 2010“;
(9) Priloge VII, VIII in IX iz Priloge k tej uredbi se dodajo k Uredbi (EU) št. 691/2011.
Člen 2
Podatki o transferjih varstva okolja (prejetih/plačanih), ki so se prej predložili v skladu s Prilogo IV, se predložijo v skladu s Prilogo VIII. Države članice ne zagotavljajo več podatkov o transferjih varstva okolja (prejetih/plačanih) v skladu s Prilogo IV.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Točka 7 člena 1 se uporablja od 1. januarja 2025.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
predsednica
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.7.2022
COM(2022) 329 final
PRILOGA
k
Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o spremembi Uredbe (EU) št. 691/2011 glede uvedbe novih modulov okoljsko-ekonomskih računov
PRILOGA
„PRILOGA VII
GOZDARSKI RAČUNI
Oddelek 1
CILJI
V gozdarskih računih so evidentirani in predstavljeni podatki o gozdnih virih in gospodarski dejavnosti v gozdarstvu in sečnji na način, ki je v celoti združljiv s podatki, ki se poročajo v skladu z Evropskim sistemom računov (ESA). Gozdarski računi zagotavljajo dodatne informacije in uporabljajo koncepte, prilagojene posebni naravi gozdov ter gozdarstva in sečnje.
V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za gozdarske račune.
Oddelek 2
OBSEG
Gozdarski računi evidentirajo zaloge in tokove gozdnih virov (gozdna zemljišča in les) ter gospodarsko dejavnost v gozdarstvu in sečnji, vključno s proizvodnjo hlodovine ter pridobivanjem in nabiranjem gozdnih dobrin, razen lesa.
Oddelek 3
SEZNAM ZNAČILNOSTI
Države članice pripravijo gozdarske račune v skladu z značilnostmi, opisanimi v tem oddelku.
(1)Računi sredstev gozdnih zemljišč in lesa: gozdno zemljišče je opredeljeno kot vsota treh točk v nadaljevanju.
(a)Gozd na voljo za oskrbo z lesom: gozdovi, kjer kakršne koli okoljske, socialne ali ekonomske omejitve nimajo pomembnega vpliva na trenutno ali potencialno oskrbo z lesom. Te omejitve se lahko vzpostavijo s pravnimi pravili, odločitvami poslovodstva/lastnika ali iz drugih razlogov.
(b)Gozdovi, ki niso na voljo za oskrbo z lesom, so vsi gozdovi, ki v skladu s točko (a) ne štejejo kot da so na voljo za preskrbo z lesom. To so gozdovi, kjer okoljske, socialne, ekonomske ali pravne omejitve onemogočajo kakršno koli znatno oskrbo z lesom. Vključuje (a) gozdove s pravnimi omejitvami ali omejitvami, ki izhajajo iz drugih političnih odločitev, ki popolnoma izključujejo ali močno omejujejo oskrbo z lesom iz razlogov, kot so ohranjanje okolja ali biotske raznovrstnosti (varovalni gozd, nacionalni parki, naravni rezervati in druga zavarovana območja, kot so območja posebnega okoljskega, znanstvenega, zgodovinskega, kulturnega ali duhovnega interesa); (b) gozdovi, v katerih je fizična produktivnost ali kakovost lesa prenizka ali so stroški sečnje in prevoza previsoki, da bi upravičili sečnjo lesa, razen občasnih posekov za lastno porabo.
(c)Druga gozdna zemljišča.
‚Gozd‘ je opredeljen kot zemljišče, katerega površina presega 0,5 hektara, z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastrtostjo, večjo od 10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ. Ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski rabi, ali dreves v urbanih okoljih, kot so mestni parki, ulice in vrtovi.
‚Drugo gozdno zemljišče‘ je opredeljeno kot zemljišče, ki ni razvrščeno kot gozd in obsega več kot 0,5 hektarja; z drevesi, ki so višja od 5 metrov, in zastrtostjo 5–10 %, ali drevesi, ki lahko navedene mejne vrednosti dosežejo in situ; ali s kombiniranim rastjem, sestavljenim iz grmičevja, grmovja in dreves, ter zastrtostjo, večjo od 10 %. Ne vključuje zemljišč, ki so pretežno v kmetijski rabi, ali dreves v urbanih okoljih, kot so mestni parki, ulice in vrtovi.
‚Čisti letni prirast lesa‘ je opredeljen kot povprečna letna rast živega drevja. Izračuna se iz zalog živega drevja (rastočega staleža), ki je na voljo na začetku leta, zmanjšanega za povprečno letno umrljivost.
‚Odstranitve‘ so opredeljene kot obseg vseh dreves, živih ali mrtvih, ki so posekana in odstranjena iz gozda, drugih gozdnih zemljišč ali drugih sečišč. Vključujejo neprodano hlodovino, shranjeno ob gozdni cesti. Vključuje tudi povrnjene naravne izgube, odstranitve lesa, posekanega v zgodnejšem obdobju leta, odstranitve lesa brez stebel (kot so štori in veje) in odstranitev dreves, podrtih ali poškodovanih zaradi naravnih vzrokov (znanih kot naravne izgube), npr. požar, veter, žuželke in bolezni. Ne vključuje nelesne biomase ali kakršnega koli lesa, ki ostane v gozdu in se med letom ne odstrani, npr. štori, veje, krošnje dreves in ostanki sečnje (odpadki pri spravilu lesa).
‚Nepovratne izgube‘ so opredeljene kot ostanki sečnje in vsa podrta drevesa zaradi vetra, ki jih ni mogoče odstraniti iz gozda, ter les, izgubljen zaradi gozdnih požarov.
(2)Ekonomski računi, ki poročajo o gospodarski dejavnosti v gozdarstvu in sečnji: gozdarstvo in sečnja sta opredeljena kot vse lokalne enote enovrstne dejavnosti (lokalne EED), ki opravljajo dejavnosti, uvrščene v oddelek A02 NACE Rev. 2.
Z uporabo opredelitev ESR se poroča o naslednjih značilnostih:
–proizvodnja;
–od tega: proizvodnja za lastno končno porabo;
–vmesna potrošnja;
–bruto dodana vrednost;
–potrošnja stalnega kapitala;
–drugi davki na proizvodnjo;
–druge subvencije na proizvodnjo;
–sredstva za zaposlene;
–bruto investicije v osnovna sredstva in pridobitve, zmanjšano za odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev;
–spremembe zalog;
–prenos kapitala.
Države članice poročajo o zaposlenosti v gozdarstvu in sečnji v tisoč letnih delovnih enotah (AWU), kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta.
Oddelek 4
PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV
(1)Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.
(2)Statistični podatki se pošljejo v 21 mesecih po koncu referenčnega leta.
(3)Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.
(4)Prvo referenčno leto je leto 2023.
(5)Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2022 do prvega referenčnega leta.
(6)Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice znova predložijo podatke za leta od leta 2022 dalje, ko se podatki revidirajo. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2022.
Oddelek 5
POROČEVALNE PREGLEDNICE
Za značilnosti iz oddelka 3 se sporočajo naslednji podatki:
(1)Območje gozdnih zemljišč, razčlenjeno po:
–gozdu, na voljo za oskrbo z lesom;
–gozdu, ki ni na voljo za oskrbo z lesom;
–drugih gozdnih zemljiščih.
Vsaka od teh kategorij se nadalje razčleni po:
–območju odprtja na začetku referenčnega leta;
–pogozdovanju in drugih povečanjih;
–krčenju gozdov in drugih zmanjšanjih;
–statistični prerazvrstitvi;
–območju zaprtja na koncu referenčnega leta.
Podatki se poročajo v tisoč hektarjih.
(2)Količina lesa, razčlenjeno po:
–gozdu, na voljo za oskrbo z lesom;
–gozdu, ki ni na voljo za oskrbo z lesom;
–drugih gozdnih zemljiščih.
Gozd, na voljo za oskrbo z lesom, se nadalje razčleni po:
–začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
–čistem prirastu;
–odstranitvah;
–nepovratnih izgubah;
–statistični prerazvrstitvi;
–izravnalni postavki;
–končnih zalogah na koncu referenčnega leta.
Gozd, ki ni na voljo za oskrbo z lesom, in druga gozdna zemljišča se nadalje razčlenijo po:
–začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
–odstranitvah;
–drugih spremembah (med začetnimi in končnimi zalogami);
–končnih zalogah na koncu referenčnega leta.
Podatki se sporočajo v lubju, v tisočih m3.
(3)Vrednost lesa, razčlenjena po:
–gozdu, na voljo za oskrbo z lesom;
–gozdu, ki ni na voljo za oskrbo z lesom;
–drugih gozdnih zemljiščih.
Gozd, na voljo za oskrbo z lesom, se nadalje razčleni po:
–začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
–čistem prirastu;
–odstranitvah;
–nepovratnih izgubah;
–prevrednotenju;
–statistični prerazvrstitvi;
–izravnalni postavki;
–končnih zalogah na koncu referenčnega leta.
Gozd, ki ni na voljo za oskrbo z lesom, in druga gozdna zemljišča se nadalje razčlenijo po:
–začetnih zalogah na začetku referenčnega leta;
–odstranitvah;
–drugih spremembah (med začetnimi in končnimi zalogami);
–končnih zalogah na koncu referenčnega leta.
Podatki se poročajo v milijonih nacionalne valute.
(4)Za ekonomske račune se prihodek iz oddelka 3 poroča v skladu z naslednjo razčlenitvijo, pri čemer so proizvodi opredeljeni v smislu različice 2.1 klasifikacije proizvodov po dejavnosti:
–žive rastline gozdnih dreves (proizvod 02.10.11) in drevesna semena (proizvod 02.10.12);
–gozdno drevje, opredeljeno kot vsota čistega prirasta lesa v gojenih gozdovih (proizvod 02.10.30) in prodaje lesa iz neobdelanih gozdov;
–neobdelan les (proizvod 02.20.1), ki obsega naslednje postavke, ki jih je treba navesti v dveh ločenih vrsticah:
(a)les za ogrevanje (proizvoda 02.20.14 in 02.20.15);
(b)hlodi, tj. vsota hlodov lesa iglavcev (proizvod 02.20.11), hlodov neiglavcev razen tropskega lesa (proizvod 02.20.12) in hlodov tropskega lesa (proizvod 02.20.13);
–prostorastoče dobrine, razen lesa (proizvod 02.30);
–storitve, značilne za gozdarstvo in sečnjo, opredeljene kot storitve gozdnih drevesnic (proizvod 02.10.2), podporne storitve za gozdarstvo (proizvod 02.4) in vse druge storitve, ki jih izvajata lokalna enota enovrstne dejavnosti (EED) in gozdarska industrija;
–drugi proizvodi iz sorodnih sekundarnih dejavnosti v lokalni EED, kot so gobe in tartufi (01.13.8), drugo jagodičevje, plodovi iz rodu Vaccinium, d. n. (01.25.19), naravni kavčuk (01.29.10), drugi neobdelan les, vključno s cepljenimi koli in plankami (16.10.39), lesno oglje (20.14.72), storitve naravnih rezervatov in varstvo naravnih vrednot (91.04.12) ter kateri koli drug proizvod, ki ga proizvaja lokalna EED.
Vmesna potrošnja v gozdarstvu in sečnji iz oddelka 3 se poroča v skladu z naslednjo razčlenitvijo, pri čemer so proizvodi opredeljeni v smislu različice 2.1 klasifikacije proizvodov po dejavnosti:
(a)vsota sadik gozdnega drevja (proizvod 02.10.11), semen gozdnega drevja (proizvod 02.10.12) in gozdnega drevja (proizvod 02.10.3), uporabljenih za proizvodnjo lesa;
(b)vsota energije in maziv, vključno z električno energijo (proizvod 35.11.10), motornim bencinom (proizvod 19.20.21), zemeljskim plinom, tudi utekočinjenim (proizvod 06.20.10), mazalnimi naftnimi olji in težkimi naftnimi derivati d. n. (proizvod 19.20.29) ter drugimi podobnimi proizvodi;
(c)vsota storitev, značilnih za gozdarstvo in sečnjo, vključno s storitvami gozdnih drevesnic (proizvod 02.10.2), podpornimi storitvami za gozdarstvo (proizvod 02.4) in vsemi drugimi storitvami, ki jih izvajata lokalna EED v gozdarstvu in sečnji;
(d)drugo blago in storitve, ki niso vključeni v nobeno od zgornjih spremenljivk vmesne potrošnje.
Spremembe zalog gozdarstva in sečnje iz oddelka 3 se poročajo v skladu z naslednjo razčlenitvijo:
–spremembe v nedokončani proizvodnji na gojenih naravnih sredstvih;
–druge spremembe zalog.
Vse lastnosti se sporočajo v milijonih nacionalne valute.
Oddelek 6
NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ
Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.
PRILOGA VIII
RAČUNI OKOLJSKIH SUBVENCIJ IN PODOBNIH TRANSFERJEV
Oddelek 1
CILJI
Računi okoljskih subvencij in podobnih transferjev zbirajo in predstavljajo podatke o tekočih in kapitalskih transferjih, namenjenih podpori dejavnosti za varstvo okolja in naravnih virov, vključno s proizvodnjo in uporabo okoljskih proizvodov, na način, ki je skladen s koncepti in opredelitvami Evropskega sistema računov (ESR 2010).
V tej prilogi so opredeljeni podatki, ki jih morajo države članice zbirati, pripravljati, pošiljati in ocenjevati za račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev. Ti podatki se uporabljajo tudi za zbiranje podatkov o nacionalnih izdatkih za varstvo okolja, kot je določeno v Prilogi IV.
Oddelek 2
OBSEG
Na računih okoljskih subvencij in podobnih transferjev so evidentirana nevračljiva plačila države v druge institucionalne sektorje (znotraj domačega gospodarstva in v tujini) in nerezidentov (tujina) za namene varovanja okolja oziroma zmanjšanja rabe in pridobivanja naravnih virov.
Oddelek 3
SEZNAM ZNAČILNOSTI
Države članice pripravijo račune okoljskih subvencij in podobnih transferjev v skladu z naslednjimi značilnostmi:
–subvencije (šifra ESR D.3);
–drugi tekoči transferji (šifri ESR D.6 in D.7);
–kapitalski transferji (šifra ESR D.9).
Vsi podatki se sporočajo v milijonih nacionalne valute.
Oddelek 4
PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV
(1)Statistični podatki se pripravljajo in pošiljajo na letni ravni.
(2)Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta.
(3)Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU za glavne agregate tega modula. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.
(4)Prvo referenčno leto je leto 2023.
(5)Države članice pri prvem pošiljanju podatkov vključijo letne podatke od leta 2022 do prvega referenčnega leta.
(6)Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leta n – 2, n – 1 in n, pri čemer je n referenčno leto. Države članice znova predložijo podatke za leta od leta 2022 dalje, ko se podatki revidirajo. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2022.
Oddelek 5
POROČEVALNE PREGLEDNICE
(1)Podatki za značilnosti iz oddelka 3 se poročajo po:
–plačilnem institucionalnem sektorju, kot sledi:
–država;
–tujina.
–institucionalnem sektorju prejemnika, kot sledi:
–država;
–družbe;
–gospodinjstva;
–nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva;
–tujina.
(2)Za vsako od zgornjih kategorij za poročanje se podatki poročajo po razredih klasifikacije aktivnosti in izdatkov za varovanje okolja (CEPA) in klasifikacije dejavnosti upravljanja virov (CReMA), razvrščenih kot sledi:
–CEPA 1;
–CEPA 2;
–CEPA 3;
–CEPA 4;
–CEPA 5;
–CEPA 6;
–vsota CEPA 7, CEPA 8 in CEPA 9;
–CReMA 10;
–CReMA 11;
–CReMA 13;
–CReMA 13A;
–CReMA 13B;
–CReMA 13C;
–CReMA 14;
–vsota CReMA 12, CReMA 15 in CReMA 16.
(3)Transferje terjatev družb do države, razvrščene po vsoti vseh razredov CEPA (CEPA 1–9) in vseh razredov CReMA (CReMA 10–16), je treba nadalje razvrstiti v skupine glede na klasifikacijo gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2, kot sledi:
–NACE A – kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
–NACE B – pridobivanje rudnin in kamnin;
–NACE C – predelovalne dejavnosti;
–NACE D – oskrba z električno energijo, plinom in paro;
–NACE E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja;
–NACE F – gradbeništvo;
–NACE G – trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil;
–NACE H – promet in skladiščenje;
–NACE I–U – drugi NACE oddelki.
(4)Razredi CEPA iz točk 2 in 3 so določeni v Prilogi IV; Razredi CReMA so določeni v Prilogi V.
Oddelek 6
NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ
Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.
PRILOGA IX
EKOSISTEMSKI RAČUNI
Oddelek 1
CILJI
Ekosistemski računi predstavljajo podatke o obsegu in stanju ekosistemskih sredstev ter storitev, ki jih zagotavljajo družbi in gospodarstvu. Podatki so v skladu z ekosistemskim računovodstvom SEEA in združljivi s podatki, poročanimi v Evropskem sistemu računov.
Ekosistemski računi uporabljajo obstoječe informacije, kadar je to mogoče, vključno z opazovanjem Zemlje, poročanjem o okolju in drugimi viri podatkov.
Oddelek 2
OBSEG
Ekosistemski računi beležijo obseg ekosistemov, stanje ekosistemov in tokove ekosistemskih storitev.
Obseg ekosistema predstavlja velikost ekosistemov na območju. Ekosistemski računi obsega zajemajo kopenske (vključno s sladkovodnimi) in morske ekosisteme na nacionalnem ozemlju.
Stanje ekosistema je kakovost ekosistema, merjena glede na njegove abiotske, biotske in krajinske značilnosti, po ekosistemskih tipih.
Ekosistemske storitve so koristi, ki jih ekosistemi zagotavljajo gospodarskim in drugim človekovim dejavnostim. Zajemajo (i) zagotavljanje, (ii) urejanje in vzdrževanje ter (iii) kulturne storitve. Računi ekosistemskih storitev evidentirajo dejansko oskrbo in uporabo ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo ekosistemi na nacionalnem ozemlju.
Tematski računi so računi, ki organizirajo podatke v skladu s posebnimi temami politike, kot so biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, oceani in mestna območja.
Oddelek 3
SEZNAM ZNAČILNOSTI
Države članice pripravijo ekosistemske račune v skladu z naslednjimi značilnostmi.
(1)Ekosistemski računi obsega zajemajo območje in spremembo površine za vsak ekosistemski tip znotraj nacionalnega ozemlja. Države članice poročajo o ekosistemskih računih obsega v tisočih hektarjih.
(2)Kot komponenta ekosistemskih računov obsega, matrika za pretvorbo evidentira pretvorbe med ekosistemskimi tipi med dvema časovnima točkama, v hektarjih.
(3)Ekosistemski računi stanja evidentirajo značilnosti ekosistema, kot sledi:
(a)za naselja in druge umetne površine:
–zelene površine v mestih in sosednjih krajih ter predmestjih se poročajo v % skupne površine, izračunane za celotno površino mest in sosednjih krajev ter predmestij, vključno z vsemi ekosistemskimi tipi na navedenem območju;
–koncentracija trdnih delcev s premerom do 2,5 μm v mestih se poroča v μg/m3 kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
(b)za polja:
–zaloge organskega ogljika v vrhnji plasti se poročajo v tonah/ha kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
(c)za travinje:
–zaloge organskega ogljika v vrhnji plasti se poročajo v tonah/ha kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
(d)za polja in travinje skupaj:
–skupni indeks ptic kmetijske krajine se poroča kot nacionalni agregatni indeks za obdobje poročanja;
(e)za gozd in gozdna območja:
–odmrli les se poroča v m3/ha, kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
–gostota drevesnih krošenj se poroča v %, kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja;
(f)za obalne plaže, sipine in mokrišča:
–delež pokrivnosti umetne neprepustne površine, ki je prisoten na obalnem območju, ki vključuje obalne plaže, sipine in mokrišča ekosistemskega tipa, se poroča v % kot nacionalno povprečje za obdobje poročanja.
Mesta, kraji in predmestja so lokalne upravne enote, razvrščene glede na tipologijo stopnje urbanizacije, določeno z Uredbo (EU) 2017/2391.
(4)Računi ekosistemskih storitev, ki evidentirajo dobavo in uporabo ekosistemskih storitev v preglednicah ponudbe in porabe. Preglednica ponudbe evidentira dobavo ekosistemskih storitev od ekosistemov družbi. Preglednica uporabe evidentira uporabo ekosistemskih storitev glede na vrsto uporabe, kot je opredeljeno v oddelku 5.
Preglednice dobave in uporabe se poročajo v naslednjih fizičnih enotah.
(a)Storitve oskrbe
–Oskrba s pridelki, opredeljena kot prispevek ekosistema k rasti rastlin, približan količini pobranih pridelkov za različne načine uporabe. To vključuje proizvodnjo hrane in vlaken, krmo in energijo ter pašeno biomaso, kot je določeno v Prilogi III, preglednica A, oddelka 1.1 in 1.2.
–Opraševanje, opredeljeno kot prispevek ekosistema divjih opraševalcev k pridelavi zgoraj navedenih pridelkov. Prispevki se poročajo v tonah pridelkov, odvisnih od opraševalcev, ki jih je mogoče pripisati divjim opraševalcem, po vrsti pridelka za glavne vrste pridelkov, odvisnih od opraševalcev, vključno s sadnim drevjem, jagodičevjem, paradižnikom, oljnicami in ‚drugim‘.
–Zagotavljanje lesa, opredeljeno kot prispevek ekosistema k rasti dreves in druge lesne biomase, se poroča kot čisti prirast, kot je opredeljen v Prilogi VII, v lubju, v tisočih m3.
(b)Storitve urejanja in vzdrževanja
–Filtracija zraka je opredeljena kot prispevek ekosistema k filtriranju onesnaževalcev zraka z odlaganjem, vnosom, določanjem in shranjevanjem onesnaževal s komponentami ekosistema (zlasti dreves). S tem se blažijo škodljivi učinki onesnaževal. Prispevki se poročajo v tonah adsorbiranih trdnih delcev.
–Globalno uravnavanje podnebja je opredeljeno kot prispevek ekosistema k zmanjšanju koncentracij toplogrednih plinov v ozračju z odstranjevanjem (neto sekvestracijo) ogljika iz ozračja in zadrževanjem (shranjevanjem) ogljika v ekosistemih. Prispevki se poročajo v smislu ton neto sekvestracije ogljika in ton organskega ogljika, shranjenega v kopenskih ekosistemih, vključno nadzemno in podzemno v prvega 0,3 metra tal (vključno s šotišči).
–Uravnavanje lokalnega podnebja je opredeljeno kot prispevek ekosistema k uravnavanju atmosferskih pogojev na mestnih območjih z vegetacijo, ki izboljšuje življenjske pogoje ljudi in podpira gospodarsko proizvodnjo. Izraža in poroča se kot znižanje temperature v mestih zaradi vpliva mestne vegetacije v stopinjah Celzija v dneh, ki presegajo 25 stopinj Celzija.
(c)Kulturne storitve
–Storitve, povezane s turizmom, ki temeljijo na naravi, so opredeljene kot prispevek ekosistema, zlasti z biofizikalnimi značilnostmi in kakovostmi ekosistemov, ki ljudem omogočajo uporabo in uživanje okolja z neposrednimi fizičnimi in izkustvenimi interakcijami z okoljem na kraju samem. Ti prispevki se poročajo v številu prenočitev v hotelih, hostlih, kampih, taborih itd., ki jih je mogoče pripisati obisku ekosistemov.
(5)Ekosistemski računi uporabljajo naslednjo preglednico vrst ekosistemov:
|
Kategorija
|
Vrsta ekosistema
|
|
1
|
Naselja in druge umetne površine
|
|
2
|
Njivske površine
|
|
3
|
Travinje (pašniki, polnaravno in naravno travinje)
|
|
4
|
Gozd in gozdne površine
|
|
5
|
Resave in grmičevje
|
|
6
|
Redko porasli ekosistemi
|
|
7
|
Mokrišča v celinskih predelih
|
|
8
|
Reke in kanali
|
|
9
|
Jezera in rezervoarji
|
|
10
|
Morski zalivi in somornice
|
|
11
|
Obalne plaže, sipine in mokrišča
|
|
12
|
Morski ekosistemi (obalne vode, police in odprti oceani)
|
Oddelek 4
PRVO REFERENČNO LETO, POGOSTNOST IN ROKI ZA POŠILJANJE PODATKOV
(1)Statistični podatki se zberejo in pošiljajo:
–vsaka 3 leta za ekosistemske račune obsega in stanja. Podatki se nanašajo na reprezentativno povprečje za referenčno leto in na matriko za pretvorbo na spremembo v treh letih med dvema referenčnima letoma;
–na letni ravni za račune ekosistemskih storitev.
(2)Statistični podatki se pošljejo v 24 mesecih po koncu referenčnega leta.
(3)Da bi zadovoljili potrebe uporabnikov po popolnih in pravočasno posredovanih podatkovnih nizih, Komisija (Eurostat) – takoj ko je na voljo dovolj podatkov posameznih držav – pripravi ocene skupnih vrednosti na ravni EU. Kadar je mogoče, Komisija (Eurostat) pripravi in objavi ocene za podatke, ki jih države članice niso posredovale v roku iz točke 2.
(4)Prvo referenčno leto je leto 2024. Za matriko za pretvorbo je prvo referenčno leto 2027.
(5)V prvi prenos podatkov države članice vključijo podatke iz leta 2024 za račune obsega in stanja ter za dobavo ekosistemskih storitev ter uporabo preglednic v fizičnih enotah. Za matriko za pretvorbo podatki prikazujejo spremembe med letoma 2024 in 2027.
(6)Države članice pri vsakem pošiljanju podatkov Komisiji predložijo letne podatke za leti n – 1 in n; ter podatke računov obsega in stanja za leti n – 3 in n, kjer je n referenčno leto. Države članice znova predložijo podatke od leta 2024 dalje, ko se podatki revidirajo. Države članice lahko zagotovijo razpoložljive podatke za leta pred letom 2024.
Oddelek 5
POROČEVALNE PREGLEDNICE
(1)Ekosistemski računi obsega: pri prvem pošiljanju se za vse ekosistemske tipe iz oddelka 3 podatki poročajo za prvo referenčno leto. Podatki pri vseh naslednjih pošiljanjih se poročajo kot sledi:
–obseg v prejšnjem referenčnem letu;
–povečanja;
–zmanjšanja;
–obseg v tekočem referenčnem letu.
Matrika za pretvorbo poroča o pretvorbah med vsemi ekosistemskimi tipi iz oddelka 3 med prejšnjim in tekočim referenčnim letom.
(2)Računi ekosistemskih storitev: za ekosistemske storitve iz oddelka 3 se podatki poročajo v preglednicah ponudbe in porabe, kot sledi:
preglednica ponudbe, ki beleži letno ponudbo storitev iz oddelka 3 za vse ekosistemske tipe iz oddelka 3, razen kategorij 10 in 12;
preglednica porabe, ki evidentira uporabo ekosistemskih storitev v skladu z naslednjo razčlenitvijo:
–vmesna potrošnja po dejavnostih;
–izdatki države za končno potrošnjo;
–končna potrošnja gospodinjstev;
–bruto investicije;
–izvoz.
(3)Država članica ni dolžna poročati podatkov, če njena celotna kopenska površina ne presega 0,1 % celotne kopenske površine EU.
Oddelek 6
NAJDALJŠE TRAJANJE PREHODNIH OBDOBIJ
Za izvajanje določb te priloge najdaljše prehodno obdobje traja dve leti od roka za prvo pošiljanje podatkov.“