Bruselj, 1.6.2022

COM(2022) 268 final

2022/0181(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Poljsko

{SWD(2022) 161 final}


2022/0181 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Poljsko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Poljske. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Poljske znašal 44,3 % povprečja EU. Realni BDP Poljske se je v letu 2020 zmanjšal za 2,2 %, v obdobju 2020–2021 pa povečal za skupno 3,6 %. Dolgoročni vidiki z vplivom na srednjeročno gospodarsko uspešnost vključujejo nizko stopnjo zasebnih naložb in inovacij; občutno pomanjkanje delovne sile ter znanj in spretnosti v gospodarstvu ter obremenjujoče in nestabilno in regulativno okolje.

(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Poljsko naslovil priporočila. Priporočil je zlasti, naj sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo in ohrani srednjeročno vzdržnost javnih financ; izboljša učinkovitost javnofinančnih odhodkov in izboljša odpornost, dostopnost in učinkovitost zdravstvenega sistema. Svet je Poljski priporočil tudi, naj zagotovi ustreznost pokojninskih prejemkov v prihodnosti in vzdržnost pokojninskega sistema; poveča udeležbo na trgu dela z izboljšanjem dostopa do otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe; odpravi preostale ovire za trajnejše oblike zaposlitve, hkrati pa okrepi prožne ureditve dela in sheme skrajšanega delovnega časa; bolje usmeri socialne prejemke; spodbuja kakovostno izobraževanje ter znanja in spretnosti, zlasti prek izobraževanja odraslih; izboljša digitalne spretnosti in znanja ter dodatno spodbuja digitalno preobrazbo. Poleg tega je Svet priporočil tudi, naj okrepi inovacijske zmogljivosti gospodarstva; osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na digitalno infrastrukturo, čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije in trajnostni promet ter tako prispeva k postopnemu razogljičenju gospodarstva, pri tem pa upošteva regionalne razlike. Priporočil je tudi, naj zagotovi dostop do financiranja in likvidnosti za podjetja ter spodbuja okrevanje gospodarstva, da daje prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe. Poleg tega je Svet priporočil, naj izboljša regulativno okolje, zlasti s krepitvijo vloge posvetovanj s socialnimi partnerji in javnih posvetovanj v zakonodajnem postopku, ter izboljša naložbeno ozračje, zlasti z zaščito neodvisnosti sodstva. Po oceni napredka pri izvajanju omenjenih priporočil za posamezno državo ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost je Komisija ugotovila, da so bila priporočila, ki zadevajo učinkovito obravnavo gospodarskih posledic pandemije, izvedena v celoti.

(3)Poljska je 3. maja 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Prevzemanje odgovornosti za načrte za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni je temelj za njihovo uspešno izvajanje in trajen učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2021/241 ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(4)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta Evropske unije za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094, da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Spodbujati bi morali ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(5)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja z reformami in naložbami po vsej Uniji. Z njihovim usklajenim hkratnim izvajanjem ter izvajanjem čezmejnih in večdržavnih projektov se bodo reforme in naložbe vzajemno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po Uniji. Približno tretjina učinka mehanizma za okrevanje in odpornost na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah bo tako posledica prelivanja iz drugih držav članic.

Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(6)V skladu s členom 19(3), točka (a), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.1, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(7)Načrt za okrevanje in odpornost predvideva uravnotežen sveženj reform in naložb, ki obravnavajo tako posledice pandemije COVID-19 kot ključne strukturne izzive, s katerimi se sooča Poljska. Opredeljuje strategijo za spodbujanje konkurenčnejšega in odpornejšega gospodarstva, ki podpira gospodarsko rast v skladu s podnebnimi in digitalnimi prednostnimi nalogami EU ter izboljšuje kakovost življenja na Poljskem zlasti z naložbami v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost, trajnostno mobilnost, zdravstvo, digitalne tehnologije ter raziskave in inovacije. Načrt za okrevanje in odpornost se osredotoča na šest ključnih področij politike: zeleni prehod, digitalizacijo, zdravje, konkurenčnost in inovacije, trajnostni promet in kakovost institucij.

(8)Zeleni prehod in digitalna preobrazba gospodarstva sta temeljna elementa odziva politike v načrtu za okrevanje in odpornost. S predvidenimi zelenimi reformami in naložbami želijo povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z energijo, proizvedeno na kopnem in na morju, fotovoltaiko, pametnimi omrežji ter obnovljivim in nizkoogljičnim vodikom, in energijsko učinkovitost ter izboljšati kakovost zraka in razviti trajnostni promet. Digitalne reforme in naložbe se usmerjajo v širokopasovno infrastrukturo, predvsem na podeželju, razvoj e-storitev, tudi v zdravstvenem sistemu, krepitev e-znanj v izobraževanju in usposabljanju in izboljšanje nacionalne kibernetske varnosti.

(9)Načrt za okrevanje in odpornost zajema vrsto pomembnih ukrepov za izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja na Poljskem. Predvidene reforme so namenjene zmanjšanju upravnega in regulativnega bremena podjetij ter izboljšanju upravljanja javnih financ kot tudi krepitvi vloge javnega posvetovanja v zakonodajnem postopku, s čimer naj bi se po pričakovanjih povečali regulativna kakovost in stabilnost. Cilj načrta za okrevanje in odpornost je tudi dvigniti standarde v zvezi z nekaterimi vidiki sodnega varstva, s čimer bi se izboljšalo naložbeno okolje. Pametna in trajnostna rast naj bi bila po pričakovanjih dosežena tudi z različnimi ukrepi na področju raziskav in inovacij ter z izboljšanim razširjanjem inovativnih rešitev prek izobraževanja in usposabljanja.

(10)Načrt za okrevanje in odpornost pomaga obravnavati več izzivov za krepitev teritorialne in socialne kohezije, predvsem s prizadevanjem za modernizacijo bolnišnične oskrbe in boljši dostop do nje, in sicer z obravnavo izzivov na trgu dela, izboljšavami na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja in naložbami v promet. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi različne ukrepe, za katere se pričakuje, da bodo izboljšali odpornost zdravstvenega in socialnega sistema, denimo z reformami bolnišnic, prizadevanji za obravnavo segmentacije trga dela in dolgotrajne oskrbe ter naložbami v socialna stanovanja. Pomemben del načrta za okrevanje in odpornost predstavljajo politike za prihodnje generacije, zlasti z digitalizacijo izobraževalnega sistema in sistema usposabljanja ter krepitvijo ustreznosti znanj in spretnosti za trg dela.

Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo

(11)V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.2, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na Poljsko, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

(12)Čeprav se za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo in priporočilom, naj leta 2020 doseže srednjeročni proračunski cilj, lahko šteje, da zaradi preteka ustreznega proračunskega obdobja ne spadajo na področje uporabe načrta Poljske za okrevanje in odpornost, se je Poljska na splošno ustrezno in zadostno odzvala na takojšnjo potrebo po podpori gospodarstvu s fiskalnimi sredstvi v letih 2020 in 2021 v skladu z določbami splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast.

(13)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkoviti obravnavi vseh ali znatnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države, ki jih je Svet naslovil na Poljsko v evropskem semestru leta 2019 in 2020, zlasti glede naložbenih potreb na področju digitalizacije in zelenega prehoda ter povečanja udeležbe na trgu dela in izboljšanja ustreznosti spretnosti in znanj za trg dela.

(14)V energetskem sektorju se pričakujejo pomembne reforme in naložbe, s katerimi se bosta podprli proizvodnja in raba energije iz obnovljivih virov ter alternativnih goriv in povečala energijska učinkovitost, gospodarstvo pa prilagodilo podnebnim spremembam. Prav tako se pričakuje, da bodo ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost pripomogli h krepitvi inovacijske zmogljivosti poljskega gospodarstva in izboljšali njegov položaj v vrednostni verigi ter pospešili zeleni in digitalni prehod s podporo večji avtomatizaciji, razvoju in širjenju okoljske tehnologije ter poglobljenemu sodelovanju med znanostjo in industrijo.

(15)Ukrepi se odzivajo tudi na učinek in tveganja pandemije COVID-19 na področju zdravstvenega varstva ter na že obstoječe izzive, s katerimi se sooča poljski zdravstveni sistem, zlasti z reformo javnih bolnišnic, ki zagotavlja izboljšanje dostopnosti, uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, razvoj digitalnih zdravstvenih storitev, podporo farmacevtskemu sektorju ter specializirane medicinske raziskave in analize. S tem naj bi se okrepila odpornost zdravstvenega sistema, zlasti glede na izkušnje, pridobljene med pandemijo, in pomen oskrbe z zdravili.

(16)Načrt za okrevanje in odpornost predstavlja uravnotežen odziv na priporočila glede izboljšanja digitalnih spretnosti in znanj ter spodbujanja digitalne preobrazbe tako podjetij in javne uprave kot šol ter poklicnega in strokovnega izobraževanja. Načrt za okrevanje in odpornost spodbuja digitalne spretnosti in znanja različnih skupin prebivalstva in je usmerjen v vzpostavitev upravljanja razvoja digitalnih spretnosti in znanj na Poljskem. Glede digitalne preobrazbe javne uprave načrt predvideva vrsto projektov in zakonodajnih sprememb, za katere se pričakuje, da bodo spodbudili digitalizacijo upravnih postopkov, kar naj bi posledično spodbudilo tudi digitalizacijo podjetij. Znatne naložbe v boljšo vključenost informacijske in komunikacijske tehnologije v šolah bodo izboljšale poučevanje in učenje ter podprle odpornost in digitalno vključenost v izobraževanju. Z načrtom se pomaga obravnavati tudi pomembne izzive za izboljšanje ustreznosti spretnosti in znanj za trg dela in povečanje udeležbe v izobraževanju odraslih s ciljno usmerjenimi ukrepi, zlasti z ustvarjanjem sektorskih centrov za znanja in spretnosti v tesnem sodelovanju z gospodarskimi sektorji in s podporo reform, s katerimi bodo vključeni v sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Pričakuje se, da bodo prizadevanja s poudarkom na digitalnih ter zelenih spretnostih in znanjih pripomogla k boljšemu ujemanju izobraževanja in usposabljanja s potrebami sodobnega gospodarstva.

(17)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, cilj katerih je obravnava izzivov na področju trajnostnega prometa s posebnimi ukrepi za izboljšanje cestne varnosti, razogljičenje cestnega prometa, vključno s spodbujanjem elektromobilnosti in prometa na vodikov pogon, trajnostne urbane mobilnosti, prehoda na železnice in intermodalnega prometa. Cilj reforme varnosti v cestnem prometu in povezane naložbe je spodbujanje uveljavljanja varnostnih predpisov in zaščita ranljivih skupin ljudi, da bi tako dosegli cilj Poljske glede zmanjšanja števila smrtnih žrtev in huje poškodovanih v prometnih nesrečah za 50 odstotkov do leta 2030 2 . Razogljičenje cestnega prometa se bo po pričakovanjih podprlo s spodbudami za nakup brezemisijskih prevoznih sredstev in fiskalnimi ali finančnimi ukrepi po načelu „onesnaževalec plača“ ter naložbami v čisti javni prevoz s poudarkom na trajnostni urbani mobilnosti. Reforme in naložbe v železnice se osredotočajo na odseke TEN-T in brezemisijski vozni park, opremljen z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa, ter na spodbujanje enotne izdaje e-vozovnic.

(18)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi ukrepe za obravnavo izzivov, povezanih z ustreznostjo pokojninskih prejemkov in vzdržnostjo pokojninskega sistema, ter izzivov, ki zadevajo udeležbo na trgu dela in njegovo segmentacijo. Ti izzivi naj bi se obravnavali z izboljšanjem kakovosti in dostopnosti varstva otrok, pregledom in reformo za izboljšanje politik dolgotrajne oskrbe, davčnimi spodbudami za podaljšanje delovne dobe in dvig dejanske upokojitvene starosti ter reformo za izboljšanje socialne zaščite v različnih oblikah pogodb o zaposlitvi.

(19)Poleg tega se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k obravnavi izzivov v zvezi z naložbenim okoljem, zlasti v zvezi s poljskim sodnim sistemom ter odločevalskimi in zakonodajnimi postopki. Cilj reform je izboljšanje zakonodajnega postopka, predvsem s pogostejšimi javnimi posvetovanji in ocenami učinka v zakonodajnem postopku, s čimer bi se zagotovila bolj strukturirana udeležba deležnikov in strokovnjakov v zakonodajnem postopku. Poleg tega je cilj načrta za okrevanje in odpornost okrepiti neodvisnost in nepristranskost sodišč. Njegov cilj je tudi rešitev položaja sodnikov, na katere so vplivale odločitve disciplinskega senata poljskega vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete, z namenom njihove takojšnje ponovne zaposlitve po pozitivni oceni novega senata.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(20)V skladu s členom 19(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.3, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost Poljske, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(21)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko načrt za okrevanje in odpornost ter preostali ukrepi Instrumenta Evropske unije za okrevanje do leta 2026 povečali BDP Poljske za 1,1 % do 1,8 %, kar ne vključuje morebitnega pozitivnega učinka strukturnih reform, ki je lahko znaten. Javne naložbe naj bi po pričakovanjih povečale agregatno povpraševanje na kratki in srednji rok ter izboljšale ciklični položaj poljskega gospodarstva, s tem pa prispevale k hitremu okrevanju. Zlasti je s tega vidika koristna osredotočenost naložb na digitalizacijo, trajnostno infrastrukturo in projekte v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, saj spodbuja zeleni in digitalni prehod ter dolgoročno trajnostnost gospodarstva.

(22)Srednje- in dolgoročno se pričakuje, da bi lahko javne naložbe skupaj z načrtovanimi reformami pomagale premagovati trenutne izzive za potencialno rast in razvile zmogljivost gospodarstva za inovacije. Pričakuje se, da se bo s tem izboljšal položaj poljskih podjetij v globalnih vrednostnih verigah. Na podlagi tega se pričakuje, da bo izvajanje načrta za okrevanje in odpornost povečalo kakovost potencialnega BDP in trajno vplivalo na gospodarsko uspešnost Poljske. Večina teh dolgoročnih učinkov izhaja iz ukrepov za povečanje konkurenčnosti poljskega gospodarstva, izboljšanje razvoja in širjenja inovacij ter kakovosti regulacije in podporo podjetjem, zlasti MSP.

(23)Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, cilj katerih je izboljšanje odpornosti trga dela, in sicer z izboljšanjem kakovosti in delovanja institucij na področju trga dela, programi za izpopolnjevanje in preusposabljanje, s katerimi bi dosegli in aktivirali starejše delavce ali osebe iz prikrajšanih skupin, spodbujanjem fleksibilnih oblik zaposlitve ter povečanjem udeležbe žensk na trgu dela s fleksibilnejšimi oblikami zaposlitve, vključno z delom na daljavo, in dostopnejšo ter kakovostnejšo vzgojo in varstvom predšolskih otrok. Poleg tega načrt za okrevanje in odpornost predvideva spodbude za osebe, ki ostanejo aktivne na trgu dela tudi po doseženi zakonsko določeni upokojitveni starosti. Ti ukrepi so v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic za podporo vključujoči rasti. Prizadevanja za izboljšanje ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za trg dela bodo po pričakovanjih dosežena z ukrepi za pomoč razvoju človeškega kapitala in za boljše ujemanje spretnosti in znanj ter kvalifikacij s potrebami trga dela, tudi v okviru novih tehnologij. Pričakuje se, da bo politika za digitalizacijo izobraževanja prispevala k usposabljanju otrok in mladih za informacijsko družbo. Namenski ukrepi so predvideni za krepitev poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja in pomoč šolam, da se pripravijo na digitalno in zeleno preobrazbo, ter za usklajevanje regionalnih politik na področju izobraževanja in usposabljanja, s čimer bi zagotovili, da se vsi deli države prilagodijo na sodobne potrebe trga dela.

(24)Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje različne ukrepe, s katerimi bo prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic s politikami za otroke in mlade. Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe izboljšale dostop do kakovostnega varstva otrok do tretjega leta starosti in spodbujale razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokega šolstva in vseživljenjskega učenja, in sicer z ustanavljanjem sektorskih centrov za znanja in spretnosti in boljšim usklajevanjem politik za znanja in spretnosti. Poleg tega se načrt za okrevanje in odpornost osredotoča na modernizacijo šol, tudi z vzpostavljanjem laboratorijev za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, s čimer naj bi se po pričakovanjih zagotovilo nenehno prilagajanje na sedanje izzive v izobraževanju, zlasti digitalizacijo.

(25)Pričakuje se, da bo zaradi ukrepov za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda gospodarstvo Poljske postalo bolj inovativno in trajnostno ter koristilo odpornosti družbe, saj bodo premoščali razkorak med mestnimi in podeželskimi območji. Zlasti z naložbami v izgradnjo omrežne infrastrukture naj bi se po pričakovanjih zapolnile vrzeli („bele lise“) v dostopu do širokopasovnih omrežjih in razvoja tehnologije 5G na podeželskih območjih. Z naložbami v trajnosten mestni promet naj bi se po pričakovanjih pospešil zeleni prehod mest, in sicer z izvajanjem načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in razvojem javnega prevoza brez emisij v mestih in na regionalni ravni. Z naložbami v nizko- in brezemisijski vozni park za avtobusne trase na območjih, na katerih je javni prevoz težko dostopen, naj bi se po pričakovanjih prispevalo k povezovanju oddaljenih regij s središči gospodarske aktivnosti.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(26)V skladu s členom 19(3), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.4, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 3 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(27)Poljska je izvedla oceno ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu z metodologijo iz tehničnih smernic Komisije za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“, v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (2021/C 58/01) 4 . Pričakuje se, da bo morebiten škodljiv okoljski vpliv vseh zadevnih ukrepov obravnavan z ustreznimi mejniki in cilji, da bodo ukrepi zadostili veljavnim okoljskim merilom. Naložbe v soproizvodne elektrarne na plin in zamenjavo ogrevanja bodo po pričakovanjih dosegle prage intenzivnosti toplogrednih plinov, opredeljenih v tehničnih smernicah Komisije. Pričakuje se, da bodo naložbe v vodikove tehnologije skladne s pragom za emisije toplogrednih plinov, ki je opredeljen v delegirani uredbi Komisije k Uredbi (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 5 . V okviru obsežnejših programov prenove bo po pričakovanjih podprta namestitev plinskih kotlov. Cestni in železniški vozni park bo po pričakovanjih podvržen strogim zahtevam za izkoristek goriva. Ti pogoji se odražajo v mejnikih in ciljih, ki veljajo za zadevne ukrepe.

(28)Posebna pozornost je namenjena ukrepom, katerih vpliv na okoljske cilje zahteva natančen nadzor. Glede ukrepov v zvezi z gospodarjenjem z vodo na podeželju, se pričakuje, da bo Poljska prednostno obravnavala rešitve, odporne na podnebne spremembe, in naravne rešitve. Pričakuje se, da bo Poljska zagotovila, da ne bo povzročena bistvena škoda okolju, in sicer z izločitvijo naložb, ki imajo bistven vpliv na stanje vodnih teles ali negativne posledice za naravo, iz spodbud. Namen ukrepov je predvsem preprečiti bistven vpliv na pomembna vodna telesa, ki bi ogrozil ali zamaknil cilj za doseganje dobrega stanja voda. Njihov namen je tudi zagotoviti, da ukrepi ne bodo imeli negativnih vplivov na zaščitene habitate in vrste.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(29)V skladu s členom 19(3), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.5, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 42,7 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih po metodologiji iz Priloge VI k navedeni uredbi. V skladu s členom 17 navedene uredbe je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.

(30)Reforme in naložbe v obnovljive vire energije, katerih namen je predvsem znatno povečati zmogljivost za izkoriščanje vetrne energije na kopnem in fotovoltaike, odpraviti regulativne ovire za razvoj novih zmogljivosti za izkoriščanje vetrne energije na kopnem, razvijati zmogljivosti za izkoriščanje vetrne energije na morju in vodikove tehnologije ter alternativna goriva, bodo po pričakovanjih Poljski pomagale pri doseganju okoljskih in energijskih ciljev za leto 2030 za dolgoročen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Tudi ukrepi za energijsko učinkovitost iz načrta, vključno z ambicioznim programom prenove stavb in opuščanjem javne podpore za peči na premog v gospodinjstvih, in shema za razogljičenje industrije, bodo Poljski po pričakovanjih znatno pomagale pri doseganju okoljskih in energijskih ciljev. Pričakuje se, da bo celovit sveženj reform in naložb v promet podprl elektromobilnost, čisti javni potniški promet, prehod na brezemisijski železniški promet, intermodalni prevoz blaga in varnost na cesti.

(31)Reforme in naložbe, povezane s trajnostnim gospodarjenjem z vodami na podeželju, naj bi prispevale k reševanju izzivov, s katerimi se Poljska sooča pri prilagajanju podnebnim spremembam ter v zvezi s slabim zadrževanjem in pomanjkanjem vode, tudi pitne. Pričakuje se, da bodo pripomogle k povečanju biotske raznovrstnosti ter izboljšale zmogljivost podeželja za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb, zlasti suše. Ukrepi za blažitev podnebnih sprememb bodo morda prispevali tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj se pričakuje, da bodo temeljili na rešitvah, ki bodo obnovile biotsko raznovrstnost.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(32)V skladu s členom 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 21,3 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih po metodologiji iz Priloge VII k navedeni uredbi.

(33)Reforme in naložbe v javno upravo, gospodarstvo in družbo, predvidene v načrtu za okrevanje in odpornost, naj bi pripomogle k digitalni preobrazbi države. Ukrepi vključujejo izboljšanje povezljivosti, posodobitev zakonov in infrastrukture sistema javne uprave, vpeljavo strukturiranih elektronskih računov in znatno izboljšanje sistemov kibernetske varnosti vlade in v ključnih gospodarskih sektorjih. Z digitalno preobrazbo javne uprave naj bi bil zasebni sektor spodbujen, da zažene digitalno preobrazbo podjetij.

(34)Reforme in naložbe, predvidene na področju splošnega, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, spretnosti in znanj ter vseživljenjskega učenja, naj bi podprle trgu dela primerna znanja in spretnosti ter olajšale digitalni in zeleni prehod, obenem pa zmanjšale digitalni razkorak z enakopravnejšim dostopom do digitalne infrastrukture, opreme ter spretnosti in znanj v šolah in med prebivalstvom. Pričakovati je tudi prispevek k obsežnejši digitalizaciji izobraževalnega sistema in razvoju digitalnih spretnosti in znanj učiteljev, javnih uslužbencev, nezadostno digitalno pismenih prebivalcev in prikrajšanih skupin ali ljudi, ki jim grozi socialna izključenost.

Trajen učinek

(35)V skladu s členom 19(3), točka (g), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.7, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Poljsko.

(36)Poljski načrt za okrevanje in odpornost bo pustil trajen pečat ne le na mnogih področjih politike, temveč tudi na javni upravi in ustanovah. Na kakovost javne uprave naj bi trajno vplivale predvsem ambiciozna reforma, ki predvideva zmanjšanje upravnega in regulativnega bremena, reforma prostorskega načrtovanja in reforme za kakovostnejšo pripravo zakonodaje z večjo vlogo ocen učinka in boljšo udeležbo deležnikov v zakonodajnih postopkih in postopkih pripravljanja zakonodaje. Prav tako naj bi reforme, cilj katerih je zagotoviti regulativni okvir za razvoj obnovljivih virov energije, predvsem vetrnih elektrarn na kopnem in morju, imele trajen učinek na razogljičenje poljskega gospodarstva. Reforme zdravstvenega sistema bodo po pričakovanjih povečale uspešnost in učinkovitost zdravstvenega sistema in izboljšale dostop do zdravstvenih storitev. Z reformami trga dela naj bi se povečala udeležba na trgu dela, izboljšala socialna zaščita in zmanjšala segmentacija. Reforme za izboljšanje koordinacije na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja naj bi imele dolgoročne učinke na ustreznost spretnosti in znanj za trg dela in nudenje priložnosti delavcem, da se prilagodijo prehodom na trgu dela.

(37)Različne naložbe bodo podprle in okrepile učinek reform iz načrta Poljske za okrevanje in odpornost. Znatne naložbe v energijo iz obnovljivih virov, zlasti vetrne elektrarne na morju s pripadajočo infrastrukturo, ter trajnostni promet (kot so naložbe v brezemisijsko mobilnost, trajnostno urbano mobilnost in železniški promet za spodbujanje prehoda na druge oblike prevoza) bodo po pričakovanjih pripomogle k razogljičenju poljskega gospodarstva. Naložbe v obsežno modernizacijo in prenovo ogrevanja bodo po pričakovanjih pomagale izboljšati kakovost zraka in zmanjšati energijsko revščino, s tem pa prispevale k pravičnemu prehodu in zagotavljanju višjega življenjskega standarda. K digitalni preobrazbi bodo po pričakovanjih prispevali tudi boljši dostop do širokopasovnega interneta na podeželju in naložbe v kibernetsko varnost ter digitalne spretnosti in znanja. Ambiciozen program proti smogu in naložbe v trajnostni promet bodo po pričakovanjih omogočili izboljšanje kakovosti zraka s trajnim učinkom na zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti življenja. Reforme zdravstvenega varstva so podprte z naložbami v bolnišnice in druge ustanove za oskrbo. Naložbe v panožne centre znanja lahko trajno vplivajo na zagotavljanje ustreznih spretnosti in znanj za trg dela. Trajni učinek načrta za okrevanje in odpornost je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom za okrevanje in odpornost in drugimi programi, tudi programi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti z vsebinskim obravnavanjem ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.

Spremljanje in izvajanje

(38)V skladu s členom 19(3), točka (h), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.8, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost ustrezne (ocena A) za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

(39)Načrt vključuje mejnike in cilje v zvezi z reformami in naložbami, povezanimi z zahtevki za nepovratno podporo, in dodatnimi reformami in naložbami, povezanimi z zahtevki za posojila. Mejniki in cilji so jasni in realistični, predlagani kazalniki pa ustrezni, sprejemljivi in zanesljivi. Mejniki in cilji veljajo tudi za ukrepe, ki so že bili izvedeni in za katere velja člen 17(2) Uredbe (EU) 2021/241. Zahtevek za izplačilo je upravičen, če so ti mejniki iz ukrepi zadovoljivo izpolnjeni v primernem obdobju. Poljska ima celovit sistem za njihovo izvajanje. Ministrstvo za sklade in regionalno politiko je osrednji usklajevalni organ za načrt za okrevanje in odpornost, odgovoren za njegovo splošno usklajevanje, spremljanje in poročanje o njem, in enotna kontaktna točka Komisije. Organ je odgovoren tudi za pripravo zahtevkov za izplačilo, izjav o upravljanju in povzetek revizij. Revizije bo izvajala nacionalna davčna uprava, in sicer oddelek ministrstva za finance za revizije javnih sredstev in 16 davčnih uradov (regionalnih služb) po državi. Za izvajanje reform in naložb iz načrta za okrevanje in odpornost bodo odgovorna posamezna ministrstva, organi na centralni državni ravni in drugi subjekti, ki jih pooblastijo pristojna ministrstva. Poljska bo za spremljanje načrta za okrevanje in odpornost ter nadzor nad njim, pa tudi zbiranje in hrambo podatkov iz člena 22(2), točka (d), Uredbe 2021/241 ter zagotavljanje dostopa do njih uporabila sistem repozitorja.

(40)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru mehanizma sporoči in navede v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta 6 , se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovega načrta za okrevanje in odpornost.

Izračun stroškov

(41)V skladu s členom 19(3), točka (i), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.9, k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(42)Poljska je predložila oceno stroškov za vse vrste ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, ki predstavljajo izdatek. Na splošno so metodologija in predpostavke, uporabljene za oceno stroškov, jasne in razumljive ter se zelo pogosto opirajo na pretekle projekte, ki so bili financirani iz skladov kohezijske politike. V nekaterih primerih so podrobnosti o metodologiji in predpostavke, uporabljene za pripravo ocene stroškov, omejene, kar preprečuje v celoti pozitivno oceno ocen stroškov. Poleg tega je Poljska za podkrepitev utemeljitve in dokazov za oceno stroškov predložila podrobno dodatno dokumentacijo za večino ukrepov. Poljska je predložila zadostne informacije in zagotovila za zagotovitev, da stroškov načrta za okrevanje in odpornost ne bo kril drug finančni vzvod Unije. Poleg tega je ocenjeni skupni strošek načrta za okrevanje in odpornost v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in je sorazmeren s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

Zaščita finančnih interesov Unije

(43)V skladu s členom 19(3), točka (j), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.10, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa, ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevale dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito proračuna Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 7 .

(44)V skladu s členom 20(5), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 bi morali biti opredeljeni mejniki, povezani z zaščito finančnih interesov Unije, da se zagotovi skladnost s členom 22 navedene uredbe. Pričakuje se, da bo z zadovoljivo izpolnitvijo navedenih mejnikov zagotovljena primernost sistema notranje kontrole v skladu s členom 19(3), točka (j), Uredbe (EU) 2021/241. Ob upoštevanju dejstva, da je za delovanje sistema interne kontrole potrebno učinkovito sodno varstvo, so opredeljeni mejniki za reformo za okrepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč, reformo za rešitev položaja sodnikov, na katere so negativno vplivale odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete, z namenom njihove takojšnje ponovne zaposlitve po pozitivni oceni novega senata, in reformo za zagotovitev učinkovite revizije načrta za okrevanje in odpornost ter nadzora nad njim, vključno z zaščito finančnih interesov Unije. Ob upoštevanju dejstva, da bi morali biti navedeni mejniki oblikovani tudi na podlagi člena 20(5), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 za zagotovitev, da bodo zaščiteni finančni interesi Unije in da bo vzpostavljen zadovoljiv nadzor, preden Komisija odobri izplačilo iz mehanizma, bi morala Poljska izpolniti navedene mejnike, preden predloži prvi zahtevek za izplačilo, izplačilo iz mehanizma pa ne bo izvedeno pred njihovo izpolnitvijo. Ta zahteva ne posega v dolžnost Poljske, da izpolnjuje svoje obveznosti na podlagi prava Unije, zlasti člena 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), kot ga razlaga Sodišče Evropske unije, ki predstavlja ključni sestavni del pravnega reda Unije.

(45)Za okrepitev neodvisnosti, nepristranskosti in zakonske podlage sodišč in sodnikov v skladu s členom 19 PEU, bi morale biti vse disciplinske zadeve v zvezi s sodniki odvzete disciplinskemu senatu poljskega ustavnega sodišča in prenesene na drug senat navedenega sodišča, ki izpolnjuje zahteve po neodvisnosti, nepristranskosti in zakonske podlage v skladu s členom 19(1) PEU. To med drugim pomeni, da bi morala biti kadrovska sestava tega novega senata znatno drugačna od sestave disciplinskega senata.

(46)Za zagotovitev neodvisnosti, nepristranskosti in zakonske podlage sodišč in sodnikov v skladu s členom 19 PEU bi moral vsak sodnik na zahtevo stranke v zadevi ali na lastno pobudo sprožiti preverjanje, ali sodišče izpolnjuje zahtevo po neodvisnosti, nepristranskosti in zakonski podlagi, za to preverjanje pa se pričakuje, da ni opredeljeno kot disciplinska kršitev. To pomeni, da noben sodnik, ki sproži to vprašanje v posamezni zadevi, ne bi smel biti podvržen disciplinskemu postopku niti se mu ne bi smela odvzeti imuniteta, ker je ocenil skladnost s temi zahtevami, tudi z upoštevanjem okoliščin, v katerih je bil imenovan kateri drug sodnik. Pričakuje se, da določbe nacionalne zakonodaje ne spodkopavajo tega načela.

(47)Iz istega razloga bi morala biti diskrecijska določitev pristojnih disciplinskih sodišč za zadeve v zvezi s sodniki opredeljena na podlagi objektivnih meril.

(48)Ocena reforme sodstva temelji zgolj na opisu ukrepa v načrtu in se ne opira na zakonodajne predloge, za katere se uporabljajo zakonodajni postopki na Poljskem. Zato bi bilo treba oceniti, ali so mejniki iz tega sklepa zadovoljivo izpolnjeni, na podlagi zakonodaje, ki velja ob predložitvi prvega zahtevka za izplačilo.

(49)Ta sklep, s katerim Komisija odobrava pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost, zlasti v zvezi z ustreznimi mejniki o reformi sodstva, ne posega v morebitne tekoče ali prihodnje postopke za ugotavljanje kršitev in splošnejšo dolžnost Poljske, da ravna v skladu s pravom Unije, zlasti sodbami Sodišča.

(50)Poljska je navedla, da bo informacijski sistem za evropske strukturne in investicijske sklade uporabljen tudi za namene načrta za okrevanje in odpornost. Z namenskim mejnikom bi bilo treba zagotoviti, da je informacijski sistem za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost vzpostavljen in pripravljen za uporabo do predložitve prvega zahtevka za izplačilo. V skladu s členom 20(5), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 bi morala Poljska izvajati ta ukrep, da bi izpolnila zahteve iz člena 22 navedene uredbe, in s prvim zahtevkom za plačilo potrditi status njegovega izvajanja s posebnim revizijskim poročilom. Sistem bi moral vključevati najmanj naslednji funkciji: (a) zagotavljanje zbiranja podatkov in spremljanja doseganja mejnikov in ciljev; in (b) zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov, zahtevanih v členu 22(2), točka (d)(i) do (iii), Uredbe (EU) 2021/241 v skladu s členom 22(2), točka (e), navedene Uredbe. Poleg tega bi moral sistem zagotavljati vse potrebne podatke za potrebe poljskih organov pri uporabi orodja Arachne za oceno tveganja in podatkovno rudarjenje za revizijo načrta za okrevanje in odpornost ter nadzor nad njim.

(51)Opis sistema za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Poljskem je primeren. Sistem je skladno zasnovan in temelji na zanesljivih postopkih in strukturah, zaradi česar so vloge in odgovornosti izvajalcev nadzora in revizije jasne, ustrezne nadzorne funkcije so ustrezno ločene, neodvisnost izvajalcev revizije pa zagotovljena. Osrednji usklajevalni organ za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost bi moralo biti ministrstvo za sklade in regionalno politiko. Za izvajanje reform in naložb iz načrta za okrevanje in odpornost bodo odgovorna posamezna ministrstva, organi na centralni državni ravni in drugi subjekti, ki jih pooblastijo pristojna ministrstva, revizije pa bo izvajal nacionalni revizijski organ. Preverjanje upravljanja izvaja institucija, odgovorna za izvajanje posameznega ukrepa.

(52)Izvesti bi bilo treba namenske ukrepe za preverjanje skladnosti s pravili o javnem naročanju in zaščito finančnih interesov Unije. Nacionalna davčna uprava bi morala izvajati letne revizije. Pogostost revizij pa je odvisna od pogostosti zahtevkov za izplačilo v skladu z revizijsko strategijo. Revizije bi morale zajemati sistem, vzpostavljen za poročanje o mejnikih in ciljih, informacijski sistem za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost in revizije dejavnosti, vključno s pogoji za dobro finančno poslovodenje.

Skladnost načrta za okrevanje in odpornost

(53)V skladu s členom 19(3), točka (k), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.11, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(54)Reforme in naložbe so povezane s prednostnimi področji, opredeljenimi v načrtu za okrevanje in odpornost, na tej podlagi pa združene v šest komponent načrta za okrevanje in odpornost, ki se medsebojno dopolnjujejo. Glavni namen načrta za okrevanje in odpornost je doseči večjo produktivnost poljskega gospodarstva na podlagi višjih naložb, izboljšanega poslovnega okolja, digitalne preobrazbe, energijskega prehoda ter čiste in pametne mobilnosti, večje ponudbe delovne sile in večjega družbenega kapitala, ki temelji na kakovosti izobraževanja ter znanj in spretnosti. Načrt se celostno odziva na posledice krize zaradi COVID-19 in številne strukturne šibkosti poljskega gospodarstva. Reforme in naložbe zlasti na področju proizvodnje čiste energije, trajnostnega prometa in digitalizacije kažejo na visoko stopnjo sinergije in dopolnjevanja, denimo prek reform, ki podpirajo razvoj vetrnih elektrarn na kopnem in morju, razvoj nizkoogljičnih vodikovih tehnologij, ter s spodbujanjem trajnostne urbane mobilnosti in varnosti na cesti. Do določene mere to velja tudi za reforme in naložbe v trg dela in izobraževanje, ki naj bi povečale udeležbo na trgu dela ter modernizirale izobraževanje in usposabljanje. Za nekatere reforme, kot so reforme zakonodajnega postopka, se pričakuje, da bodo dosegle horizontalne učinke na kakovost in učinkovitost zakonodaje na vseh področjih. Dopolnjevanje s podporo iz skladov kohezijske politike je predstavljeno za posamezne komponente načrta za okrevanje in odpornost in povzeto na ravni načrta.

Enakost

(55)Načrt Poljske za okrevanje in odpornost opisuje posledice krize zaradi COVID-19 in izzive, povezane z enakostjo spolov in enakimi možnostmi za vse, zlasti glede potreb na trgu dela. Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje posebne ukrepe za obravnavo navedenih izzivov, kot so ukrepi za izboljšanje kakovosti in dostopnosti ustanov za varstvo otrok, s čimer bi ženskam olajšali udeležbo na trgu dela. Poljska opozarja, da so bili predhodni pregledi različnih projektov izvedeni z upoštevanjem meril enakosti in da nekateri projekti, ki niso bili dostopni invalidom ali drugače niso bili skladni z merili enakosti, niso bili vključeni v načrt za okrevanje in odpornost. Poljska poleg tega ugotavlja, da se pričakuje, da bo zagotovljeno, da bosta načeli enakosti spolov in enakih možnosti za vse upoštevani na vseh stopnjah upravljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. Poleg tega bo odbor za spremljanje, ki bo zadolžen za spremljanje učinkovitega izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključeval predstavnike organov, ki predstavljajo civilno družbo in spodbujajo temeljne pravice in nediskriminacijo.

Samoocena varnosti

(56)Samoocena varnosti v skladu s členom 18(4), točka (g), Uredbe (EU) 2021/241 ni bila predložena, saj je Poljska ni štela za potrebno.

Čezmejni in večdržavni projekti

(57)Poljska namerava izpeljati čezmejni ali večdržavni projekt na področju digitalizacije. V okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa namerava podpreti naložbe prek projekta za vzpostavitev infrastrukture in storitev v oblaku naslednje generacije.

Postopek posvetovanja

(58)Pred predložitvijo načrta za okrevanje in odpornost je Poljska izvedla posvetovanja z deležniki na različnih platformah. Javna posvetovanja o načrtu za okrevanje in odpornost so potekala med 26. februarjem 2021 in 2. aprilom 2021. Prek posebnega obrazca, objavljenega na spletnih straneh vlade, so prejeli skupno 5 275 predlogov. Poleg tega so mnenja zbirali med drugim tudi na treh razpravah pod okriljem vlade in petih javnih obravnavah, ki so jih vodili socialni partnerji. O načrtu so razpravljali tudi v skupni komisiji osrednje vlade in lokalne samouprave (poljsko: Komisja Wspólna Rządu i Samorządu Terytorialnego) in v svetu za socialni dialog. Na podlagi posvetovanj so prilagodili vse komponente načrta za okrevanje in odpornost.

(59)Za zagotovitev, da bodo ustrezni akterji prevzeli odgovornost, je ključnega pomena, da v celotnem obdobju izvajanja naložb in reform iz načrta za okrevanje in odpornost sodelujejo vsi zadevni lokalni organi in deležniki, vključno s socialnimi partnerji. Poljska se z mejnikom zavezuje, da bo oblikovala odbor za spremljanje, ki bo zadolžen za nadzor nad izvajanjem ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost in ki ga bodo sestavljali socialni partnerji in drugi ustrezni deležniki.

Pozitivna ocena

(60)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila poljski načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in Prilogo V k njej v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo v obliki nepovratne finančne podpore in podpore v obliki posojila.

Finančni prispevek

(61)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Poljske znašajo 160 967 579 300 PLN, kar ustreza 35 363 500 000 EUR na podlagi referenčnega deviznega tečaja ECB za EUR in PLN z dne 3. maja 2021. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Poljsko, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Poljske, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Poljsko.

(62)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Poljsko posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Poljsko dati na voljo znesek, ki ne presega najvišjega finančnega prispevka iz člena 11(1), točka (a), navedene uredbe, za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 11(2) navedene uredbe.

(63)Poleg tega je Poljska zaprosila za podporo v obliki posojila, da bi podprla dodatne reforme in naložbe. Največji obseg posojila, za katero je zaprosila Poljska, znaša manj kot 6,8 % njenega bruto nacionalnega dohodka za leto 2019 v tekočih cenah. Znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost je višji od vsote finančnega prispevka, ki je na voljo za Poljsko, in zaprošene podpore v obliki posojila.

(64)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 8 . Podpora bi se morala izplačati v obrokih, potem ko bo Poljska zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

(65)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg tistega iz mehanizma za okrevanje in odpornost ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost Poljske na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji ter dodatnimi mejniki in cilji, povezanimi s plačilom posojila, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Finančni prispevek

1.Unija da Poljski na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 23 851 681 924 EUR 9 . Znesek v višini 20 270 784 381 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Če je po upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 posodobljeni najvišji finančni prispevek za Poljsko enak ali višji od 23 851 681 924 EUR, se da na voljo dodaten znesek v višini 3 580 897 543 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023. Če je po upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 posodobljeni najvišji finančni prispevek za Poljsko nižji od 23 851 681 924 EUR, se da na voljo razlika med posodobljenim najvišjim finančnim prispevkom in zneskom 20 270 784 381 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023, v skladu s postopkom iz člena 20(8) Uredbe (EU) 2021/241.

2.Komisija da Poljski na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Komisija lahko obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Poljska zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Za upravičenost do plačila mora Poljska doseči mejnike in cilje najpozneje do 31 avgusta 2026, s pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1.

Člen 3

Podpora v obliki posojila

1.Unija da Poljski na voljo posojilo v višini največ 11 506 500 000 EUR.

2.Komisija da Poljski na voljo podporo v obliki posojila v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Komisija lahko obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Izplačilo obrokov v skladu s posojilno pogodbo je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Poljska zadovoljivo izpolnjuje dodatne mejnike in cilje, ki jih zajema posojilo ter ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Za upravičenost do plačila mora Poljska doseči dodatne mejnike in cilje najpozneje do 31 avgusta 2026.

Člen 4

Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.

V Bruslju,

   Za Svet

   predsednik

(1)

   UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)

   Sklepi Sveta z dne 8. junija 2017 o varnosti v cestnem prometu – potrditev izjave iz Vallette iz marca 2017.

(3)

   Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4)

   Obvestilo Komisije: Tehnične smernice za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“, v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (2021/C 58/01), UL C 58, 18.2.2021, str. 1.

(5)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev; C(2021)2800 final.
(6)    Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).
(7)    Uredba (EU) št. 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1).
(8)

   Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(9)    Ta znesek ustreza dodelitvi finančnih sredstev po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Poljske iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

Bruselj, 1.6.2022

COM(2022) 268 final

PRILOGA

k

Predlogu izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Poljsko

{SWD(2022) 161 final}


PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.    Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA A: „ODPORNOST IN KONKURENČNOST GOSPODARSTVA“

Ta komponenta poljskega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k reševanju več izzivov, povezanih z odpornostjo in konkurenčnostjo poljskega gospodarstva. Prvi krovni izziv je povezan z naložbenim okoljem in poslovnim okoljem, ki so ga v zadnjih letih ovirale regulativne pomanjkljivosti, obremenjujoče upravne zahteve in postopki ter pogoste spremembe ključnih zakonov. Drugič, Poljska mora še povečati svojo inovacijsko zmogljivost, da bi svoj model rasti nadgradila s stroškovne konkurenčnosti na trajnostnost in dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Skupni odhodki za raziskave in razvoj ostajajo nizki in znašajo 1,4 % BDP v primerjavi z 2,3 % v EU v letu 2020. Čeprav so se poslovni odhodki za raziskave in razvoj v zadnjih desetih letih več kot štirikrat povečali, ostajajo pod povprečjem EU. Tretjič, digitalna preobrazba in drugi gospodarski prehodi zahtevajo prizadevanja za izboljšanje ustreznosti znanj in spretnosti za trg dela ter posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Četrtič, ženske, starejši, invalidi in osebe z nižjo izobrazbo na trgu dela sodelujejo veliko manj kot v številnih drugih državah EU. To je posledica več dejavnikov, vključno z omejenim dostopom do otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe ter nizko zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starostjo. Poleg tega je prožnost trga dela omejena s posebnimi pokojninskimi sistemi in pomanjkanjem prožnosti pri ureditvi delovnega časa. Nazadnje, delež pogodb o zaposlitvi za določen čas ostaja visok, čeprav se stalno zmanjšuje.

Glavni cilj komponente je spodbuditi naložbe, povečati produktivnost ter povečati konkurenčnost in odpornost poljskega gospodarstva. V ta namen je cilj komponente: i) okrepi vzdržnost in ustreznost fiskalnega okvira; ii) zmanjšati regulativno in upravno breme za podjetja in podjetnike; iii) podpora digitalnemu in zelenemu prehodu ter odpornosti ključnih sektorjev gospodarstva, vključno z agroživilskim sektorjem; iv) izboljšanje inovacijskega ekosistema; v) spodbujajo ustreznost znanj in spretnosti za potrebe trga dela ter izboljšajo vseživljenjsko učenje; vi) povečati udeležbo na trgu dela in zvišati dejansko upokojitveno starost; vii) izboljšati dostop do otroškega varstva in njegovo kakovost za otroke, mlajše od 3 let, in viii) povečati učinkovitost javnih zavodov za zaposlovanje.

Komponenta obravnava naslednja priporočila za posamezne države, izdana za Poljsko v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020, zlasti: Priporočila za posamezne države 3, 2019 in 4, 2020 so se nanašala na izboljšanje naložbenega okolja in regulativnega okolja, zlasti s krepitvijo vloge javnih posvetovanj v zakonodajnem postopku. Sestavni del se nadalje nanaša na: Priporočila za posamezne države št. 1, 2019 in 1, 2020 v zvezi z izboljšanjem učinkovitosti javne porabe in proračunskega postopka ter podporo gospodarskemu okrevanju z javnimi ukrepi; Priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019 v zvezi z ustreznostjo prihodnjih pokojninskih prejemkov in vzdržnostjo pokojninskega sistema, zlasti s sprejetjem ukrepov za zvišanje dejanske upokojitvene starosti ter sprejetjem ukrepov za povečanje udeležbe na trgu dela, vključno z izboljšanjem dostopa do otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe, ter odpravo preostalih ovir za trajnejše oblike zaposlitve, nazadnje pa z ukrepi za povečanje ustreznosti znanj in spretnosti za trg dela ter izboljšanje vseživljenjskega učenja; Priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019 s krepitvijo inovacijske zmogljivosti gospodarstva, vključno s podpiranjem raziskovalnih ustanov in njihovega tesnejšega sodelovanja s podjetji.

Pričakuje se, da noben ukrep v okviru te komponente ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Podkomponenta A1 – Zmanjšanje vpliva COVID-19 na podjetja

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

Splošni cilj reforme je povečati preglednost in učinkovitost javne porabe. V ta namen je cilj reforme: (i) omogočanje učinkovitejšega upravljanja javnih sredstev; (ii) povečanje odgovornosti pri upravljanju javnih sredstev; (iii) povečanje vzdržnosti javnih financ in preprečevanje nevzdržnega povečanja odhodkov.

Reforma obsega izvajanje dveh zakonodajnih ukrepov. Prvič, zakon o javnih financah se spremeni z vključitvijo novega sistema klasifikacije, novega modela upravljanja proračuna in na novo opredeljenega srednjeročnega proračunskega okvira. Zaradi dopolnitve se vzpostavi nov proračunski sistem. Drugič, zakon o javnih financah se spremeni tako, da se področje uporabe Stabilizacijskega pravila o izdatkih razširi na več enot države, zlasti na sklade za posebne namene.

Reforma se izvede do 31. marca 2025. 

A1.2 Zmanjšanje regulativnega in upravnega bremena

Glavni cilj reforme je zmanjšati upravno in regulativno breme za podjetja na Poljskem ter spodbujati zasebne naložbe, zlasti v MSP. V ta namen je cilj reforme (i) poenostaviti upravne in pravne postopke, (ii) čim bolj zmanjšati pravne zahteve za podjetja in podjetnike, (iii) pospešiti odločanje, (iv) zagotoviti ustrezne pogoje za naložbe podjetij, zlasti v manj razvitih regijah; ter (v) olajšanje komunikacije med državljani in podjetji z javnimi organi.

Reforma je sestavljena iz dveh zakonodajnih svežnjev. Prvi („Pravni ščit“: Tarcza prawna) bo uvedel naslednje pravne določbe: (i) določiti elektronske postopke kot prevladujoč način za obravnavo vsaj osmih upravnih in pravnih postopkov, vključno s predložitvijo izjav turističnih izvajalcev in podjetnikov zavarovalnemu jamstvenemu skladu; (ii) poenostaviti upravne postopke, zlasti v zvezi s poklici pomorščakov ter trgovino in trgovino z alkoholnimi pijačami; (iii) zmanjšati uporabo dvostopenjskega postopka v vsaj desetih postopkih, povezanih zlasti z geološkimi viri; (iv) omeji število dokumentov in formalnosti, ki se zahtevajo v upravnih postopkih, na primer pri prostorskem načrtovanju in postopkih gradnje; in (v) podaljšanje rokov za nekatere upravne postopke, na primer za registracijo avtomobila, kupljenega v drugi državi članici.

Drugi zakonodajni sveženj spreminja zakon o naložbenem območju (Polska Strefa Inwestycji), da se poveča število območij, opredeljenih kot „posebne ekonomske cone“ na Poljskem, in oblikuje nov model za dodeljevanje finančne podpore podjetjem, ki opravljajo dejavnosti v posebnih ekonomskih conah, predvsem v obliki davčnih olajšav in subvencij za nakup naložbenih zemljišč.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

A1.2.1 Naložbe za podjetja v proizvode, storitve ter kompetence zaposlenih in osebja, povezane z diverzifikacijo dejavnosti 

Glavni cilj te naložbe je podpreti odpornost MSP in mikropodjetij v sektorjih, ki jih je pandemija COVID-19 na Poljskem najbolj prizadela, in sicer v sektorjih HoReCa, turizma in kulture. V ta namen so naložbe namenjene spodbujanju povečanja in diverzifikacije dejavnosti, ki jih v teh sektorjih izvajajo MSP in mikropodjetja.

Naložba vključuje izvajanje naslednjih treh vrst dejavnosti:

-Naložbe v oblikovanje in proizvodnjo njihovega blaga in storitev, kot so: (i) nakup strojev in opreme, potrebnih za izstrelitev novih izdelkov/storitev; (ii) gradbena dela, vključno z gradnjo novih proizvodnih linij; (iii) naložbe, povezane z zelenim prehodom, zlasti za spodbujanje vgrajenega preprečevanja nastajanja odpadkov, recikliranja/ponovne uporabe odpadkov in izvajanja rešitev za energijo iz obnovljivih virov;

-Svetovalne storitve za izvajanje projektov;

-Izpopolnjevanje/preusposabljanje zaposlenih z zagotavljanjem usposabljanja na področju novih rešitev IT, novih tehnologij, analize potreb strank, upravljanja informacij/podatkov in obvladovanja tveganja.

Ukrep zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst opisanih projektov ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A1.2.2 Podpora za pripravo naložbenih območij za naložbe ključnega pomena za gospodarstvo

Glavni cilj te naložbe je povečati število naložbenih območij na Poljskem, tj. območij, ki so bila zgrajena in zgrajena za industrijski in poslovni razvoj. V ta namen naložba zgradi vsaj 4200 hektarjev naložbenih območij.

Naložbe vključujejo (i) komasacijo zemljišč in – v izjemnih primerih – pridobitev zemljišč, (ii) izgradnjo potrebne infrastrukture, vključno z gradnjo objektov, ki podjetjem omogočajo izvajanje njihovih dejavnosti, (iii) gradnjo komunalne infrastrukture, in sicer vodovodne, plinske in energetske povezave, (iv) ter zagotavljanje tehnične podpore regionalnim in lokalnim organom. Naložbe se v veliki meri izvajajo v srednje velikih mestih, ki zaostajajo na področju gospodarskega razvoja.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). To med drugim vključuje naslednje:

-vsaj 70 % (po teži) nenevarne gradnje in rušenja, nastalih na gradbišču, se pripravi za ponovno uporabo, recikliranje in drugo snovno predelavo, vključno s postopki zasipanja z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in Protokolom EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov 1 .

-Izgradnja infrastrukture za prenos in distribucijo plinastih goriv v času gradnje omogoča prenos obnovljivih in nizkoogljičnih plinov.

-Gradnja novih stavb je v skladu s stavbami s skoraj ničelno porabo energije, kot je določeno v direktivi o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2018/844).

-Merila za upravičenost projektov, ki bodo del naložbenih območij, izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 2 , (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 3 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 4 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 5 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

-Nazadnje, naložbena območja zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi, da se prepreči škoda za cilj biotske raznovrstnosti. Zlasti se naložbena območja vzpostavijo popolnoma v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje (Direktiva 2014/52/EU), direktivo o habitatih (Direktiva 92/43/EGS) in direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES). 

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

A1.3 Reforma prostorskega načrtovanja

Glavni cilj reforme je ustvariti stabilno in predvidljivo naložbeno okolje za gradbeni sektor ter se boriti proti nenadzorovanemu širjenju stavb na primestna območja, zlasti v največjih mestih. V ta namen je cilj reforme (i) racionalizirati obstoječo zakonodajo in izboljšati pravni okvir za načrtovanje rabe zemljišč na občinski ravni; (II) oblikovati pregledna in jasna pravila za razvoj zemljišč na občinski ravni, zlasti z zagotavljanjem dostopa do jasnih, digitalnih in zanesljivih informacij o razvoju zemljišč v občinah; (III) okrepiti sodelovanje zainteresiranih strani in socialnih partnerjev pri pripravi občinskih splošnih načrtov.

Reforma obsega sprejetje novega zakona o prostorskem načrtovanju. Zakon med drugim določa: (i) uvesti zahtevo, da vse občine pripravijo in sprejmejo dolgoročno strategijo v zvezi z razvojem zemljišč v občini; (ii) uvede obveznost, da vse občine pripravijo in sprejmejo splošne načrte prostorskega razvoja, ki se preoblikujejo v lokalno zakonodajo, ki določa splošna pravila za gradnjo na občinskem območju in temelji na dolgoročni strategiji občine v zvezi z razvojem zemljišč; (iii) uvede zahtevo, ki od vlagateljev zahteva, da izvedejo dodatne projekte v korist občine pri gradnji novih razvojnih projektov, da bi med drugim zmanjšali gradnjo stanovanj brez zadostnega zagotavljanja storitev; (iv) opredeliti postopek, v katerem lahko zainteresirane strani sodelujejo pri pripravi strategij in splošnih načrtov v občinah.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

Cilj naložbe je podpreti izvajanje nove reforme prostorskega načrtovanja iz reforme A.1.3 komponente A. Namen naložbe je zagotoviti podporo občinam pri pripravi razvojnih strategij in splošnih razvojnih načrtov, da bi vse občine na Poljskem sprejele nove splošne prostorske razvojne načrte. Naložbo sestavljajo tri vrste ukrepov: (i) zagotavljanje tehnične podpore za pripravo razvojnih načrtov; (ii) zagotavljanje izobraževalnega gradiva občinam (kot so spletni seminarji in priročniki); (iii) zagotavljanje ciljno usmerjenega usposabljanja za načrtovalce, vključene v pripravo splošnih načrtov v občinah, z namenom usposabljanja najmanj 1700 zaposlenih.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A1.4 Reforma za izboljšanje konkurenčnosti in zaščite proizvajalcev/potrošnikov v kmetijskem sektorju 

Splošni cilj reforme je okrepiti položaj potrošnikov in proizvajalcev v agroživilski dobavni verigi, da bi okrepili naložbe in odpornost vseh akterjev v agroživilskem sektorju, zlasti malih in srednjih podjetij ter malih proizvajalcev. V ta namen je cilj reforme: (i) oblikovanje sklopa načel in dobrih praks v vertikalnih odnosih v agroživilski dobavni verigi; (ii) izboljšanje sistema izvrševanja pogodb v agroživilskem sektorju, da se prepreči izkoriščanje pogodbenih ugodnosti; in (iii) izboljšanje preglednosti trga.

Reforma bo sestavljena iz novega zakona za boj proti nepošteni uporabi pogodbenih ugodnosti v agroživilskem sektorju, ki bo presegal Direktivo 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah. Reformo sestavljajo:

I.Poleg seznama nepoštenih trgovinskih praks iz Direktive 2019/633 se z reformo uvede odprta opredelitev nepoštenih trgovinskih praks. Urad za konkurenco in varstvo potrošnikov (UOKiK) take dodatne trgovinske prakse zlasti opredeli kot nepoštene, če (i) so v nasprotju z zahtevami dobrega poslovnega ravnanja; (ii) in bistveno izkrivljajo ali bi lahko bistveno izkrivljale interese drugih pogodbenih strank.

II.Reforma ščiti vse subjekte, ki trgujejo, vključno s kupci kmetijskih in živilskih proizvodov.

Reforma vključuje tudi pripravo osnutka vmesnega pregleda novega zakona, ki vključuje oceno, ali so bili cilji doseženi, in opredeli možnosti za ukrepanje za reševanje morebitnih težav pri izvajanju.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje verige preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi ter krepitev odpornosti akterjev v verigi

Glavni cilj te naložbe je povečati konkurenčnost in odpornost agroživilskega in ribiškega sektorja na Poljskem. V ta namen je cilj naložbe (i) podpreti zeleni in digitalni prehod v agroživilskem in ribiškem sektorju; (ii) skrajšanje in krepitev odpornosti agroživilske dobavne verige ter dobavne verige ribištva in akvakulture, zlasti s podpiranjem lokalnih MSP, malih proizvajalcev in ribičev; (iii) preprečevati nastajanje živilskih odpadkov ter odpravljati bele lise in tehnične ovire, povezane s prerazdeljevanjem hrane.

Naložbo sestavljajo naslednje pobude:

-Gradnja in posodobitev lokalnih skladiščnih in distribucijskih centrov, veleprodajnih trgov, lokalnih živilskih trgov in zadrug, vključno s posodobitvijo logistike in infrastrukture IKT.

-Podpora MSP in mikropodjetjem na področju agroživilske predelave, vključno s sektorjem ribištva in akvakulture, ki vključuje nakup strojev in opreme, vključno s prevozno opremo, ter razširitev in posodobitev infrastrukture obratov.

-Podpora kmetom in ribičem za predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, vključno z gradnjo in posodobitvijo infrastrukture, ter nakup novih strojev in opreme za predelavo, prevoz in skladiščenje proizvodov. Podpora vključuje tudi organizacijo spletne prodaje agroživilskih proizvodov in organizacijo dostave. 

-Podpora dobrodelnim organizacijam v agroživilskem sektorju za posodobitev stavb, infrastrukture in opreme, vključno s prevozno opremo. Podpora vključuje razvoj informacijskih sistemov in digitalnih aplikacij.

-Podpora kmetijskim proizvajalcem za izvajanje rešitev „Kmetijstvo 4.0“. To vključuje nakup senzorjev, tabel in digitalne opreme ter nakup in vzdrževanje digitalnih rešitev, kot so aplikacije in programska oprema.

-Podpora proizvajalcem v kmetijstvu, ribištvu in akvakulturi v zvezi z zelenim prehodom. To vključuje prenovo infrastrukture proizvajalcev, vključno z zamenjavo streh, ki vsebujejo materiale, škodljive za zdravje ali okolje, toplotno modernizacijo stavb, zamenjavo električnih in prezračevalnih sistemov z energetsko učinkovitimi sistemi ter zamenjavo nosilcev drogov, impregniranih s kreozotom v nasadih hmelja.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

To vključuje naslednje:

-Tovornjaki in druga težka vozila, ki jih kupijo, so samo brezemisijski 6 , nizkoemisijski 7 ali na utekočinjeni zemeljski plin/stisnjeni zemeljski plin, ki vozijo na bioplin/biometan. Vozila za posebne namene morajo izpolnjevati enaka pravila, kot so določena zgoraj. Za vozila, ki uporabljajo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: (i) izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravila o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 direktive o energiji iz obnovljivih virov (Direktiva (EU) 2018/2001 (REDII)) ter z njimi povezanih izvedbenih in delegiranih aktov; ter (ii) zagotavlja, da vozila, kupljena v okviru sheme podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost, uporabljajo izključno pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki so skladna z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov; in (iii) dopolnjujejo „spremljajoči ukrepi“, ki dokazujejo, da se delež pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv v nacionalni mešanici sčasoma povečuje.

-Vse prenove stavb se izvedejo v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva (EU) 2018/844).

-Obrati za proizvodnjo energije iz bioplina izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravila o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 direktive o energiji iz obnovljivih virov (Direktiva (EU) 2018/2001(REDII)) ter s tem povezane izvedbene in delegirane akte.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Podkomponenta A2 – Razvoj nacionalnega inovacijskega sistema: krepitev usklajevanja, spodbujanje inovacijske zmogljivosti in sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi organizacijami, tudi na področju okoljskih tehnologij

A2.1 Pospeševanje robotizacije, digitalizacije in inovacijskih procesov

Cilj reforme je okrepiti povpraševanje po znanju in inovacijah ter njihovo učinkovito uvajanje v podjetja in digitalno gospodarstvo.

Reforma vključuje uvedbo preferenc davčnih sistemov za podjetja, ki izvajajo proces digitalizacije z naložbami v robotizacijo in digitalizacijo. Davčna olajšava je v obliki odbitka dodatnih davčnih stroškov v podporo nakupu robotov.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

A2.1.1 Naložbe v podporo robotizaciji in digitalizaciji v podjetjih 

Cilj te naložbe je podpreti projekte, ki vključujejo uvajanje inovativnih rešitev, namenjenih digitalni preobrazbi.

Naložba zajema digitalizacijo poslovnih procesov, ki podpira prehod na industrijo 4.0 s posebnim poudarkom na robotizaciji in operativnih tehnologijah. Naložba podpira uporabo tehnologij v oblaku in umetne inteligence pri povezovanju in upravljanju proizvodnih in poslovnih procesov; vzpostavitev pametnih proizvodnih linij, gradnja pametnih tovarn; uvajanje sodobnih digitalnih tehnologij, ki podpirajo prehod na zmanjšanje okoljskih emisij (zlasti toplogrednih plinov) in zmanjšanje uporabe naravnih virov ter vpliva proizvodnih in poslovnih procesov na okolje.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A2.2 Ustvarjanje pogojev za prehod na model krožnega gospodarstva

Cilj reforme je vzpostaviti ustrezen pravni okvir za delovanje trgovine s sekundarnimi surovinami. Reforma uvaja predpise o prenehanju statusa odpadka za ključne industrijske odpadke (z največjim gospodarskim potencialom) in izvajanje opredelitve sekundarnih surovin, kar bi olajšalo kroženje in uporabo odpadkov kot sekundarnih surovin.

Reforma je sestavljena iz okvira za razvoj trga sekundarnih surovin, da se olajša upravljanje s temi materiali, kar povzroči zmanjšanje izkoriščanja nahajališč naravnih virov, ki nadomeščajo naravne materiale in proizvode. Reforma bo privedla do zmanjšanja skladiščenja odpadkov na jaloviščih.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

A2.2.1 Naložbe v uvajanje okoljskih tehnologij in inovacij, vključno s tistimi, ki so povezane s krožnim gospodarstvom

Cilj te naložbe je podpreti uporabo sekundarnih surovin, med drugim s financiranjem infrastrukture za raziskave in razvoj (R&R) za razvoj tehnologij za uporabo odpadkov kot sekundarnih surovin, da se ustvari učinkovitejše gospodarstvo.

Naložba je sestavljena iz dveh ukrepov. Prvi ukrep podpira projekte, dodeljene MSP, za razvoj in izvajanje zelenih tehnologij, povezanih s krožnim gospodarstvom, s čimer se bo izboljšalo upravljanje materialov, povečala energijska učinkovitost in premaknila filozofija podjetij na ničelno stopnjo odpadkov.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. marca 2025.

V okviru drugega ukrepa se financirajo projekti, ki podpirajo razvoj tehnologij, ki prispevajo k oblikovanju trga za sekundarne surovine.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. septembra 2025.

Izbira upravičencev se opravi v skladu z določenimi merili za izbor ob upoštevanju načel nediskriminacije in preglednosti. Projekti se nanašajo na razvoj in izvajanje ali uporabo rešitev zelene industrije, za katere se pričakuje, da bodo povzročile povečanje energetske učinkovitosti v proizvodnih in operativnih procesih ali zmanjšanje odpadkov iz proizvodnih in operativnih procesov ali ponovno uporabo ali recikliranje odpadkov ali zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih in operativnih postopkov. Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), merila za upravičenost iz razpisnih pogojev za prihodnje razpise za projekte izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 8 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 9 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 10 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 11 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju.

A2.3 Zagotavljanje institucionalne in pravne podlage za razvoj brezpilotnih zrakoplovov

Cilj reforme je ustanoviti subjekt, ki bo podpiral preskušanje in izvajanje novih rešitev, ki temeljijo na brezpilotnih zrakoplovih, zlasti na urbaniziranih območjih.

Z reformo se poljski agenciji za navigacijske službe zračnega prometa podeli pravica do lastniškega kapitala v gospodarskih družbah in ji ali njenim hčerinskim družbam dovoli izvajanje pilotnih projektov, ki podpirajo izvajanje poslovnih modelov in storitev, ki temeljijo na brezpilotnih zrakoplovih. Poljska agencija za navigacijske službe zračnega prometa deluje tudi kot izvajalec specializiranih storitev za brezpilotne zrakoplove v okviru načrtovane mreže kompetenčnih centrov.

Izvajanje te reforme se zaključi do 30. junija 2023.

A2.3.1 Razvoj in opremljanje strokovnih centrov (posebni centri za usposabljanje, centri za podporo izvajanju, opazovalnice) in infrastruktura za upravljanje industrije vozil brez posadke kot ekosistem inovacij

Cilj te naložbe je vzpostaviti integriran sistem kompetenčnih centrov ter pilotnih projektov in infrastrukture za brezpilotna vozila.

Naložba vključuje vzpostavitev lokalnih centrov in infrastrukture za brezpilotna vozila. Lokalni centri in/ali infrastruktura se izvajajo na desetih lokacijah. Ključni elementi podprtega projekta so prizemna infrastruktura, lokalni podatkovni centri in centri za upravljanje prometa, skupaj z digitalnimi storitvami in proizvajalci, ki se izvajajo.

Drugi element naložbe zajema preskušanje in izvajanje storitev brezpilotnih vozil v pilotnih projektih, ki se izvajajo v posameznih strokovnih centrih. Pilotni projekti se izvajajo kot del specializiranih programov na področju avtonomnega usklajevanja prometa, ključnih infrastrukturnih zmogljivosti (pristanišča in energetska infrastruktura), storitev javnega reda (varnost in civilna zaščita) in mobilnosti v mestih.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A2.4 Krepitev mehanizmov sodelovanja med znanostjo in industrijo

Reformo sestavljata dva ukrepa. Cilj prvega ukrepa je omogočiti univerzam in raziskovalnim inštitutom, da postanejo delničarji podjetij. To naj bi privedlo do večje interdisciplinarne in fleksibilnosti prenosa tehnologije.

Prvi ukrep v okviru te reforme zajema razširitev kategorij subjektov, s katerimi bodo univerze lahko ustanovile namenske družbe. To so raziskovalni inštituti, inštituti poljske akademije znanosti in inštituti raziskovalne mreže Łukasiewicz. Reforma omogoča oblikovanje vozil za posebne namene, zasnovanih posebej za trženje rezultatov raziskav in razvoja.

Izvajanje te reforme naj bi se zaključilo do 31. marca 2022.

Z drugim ukrepom v okviru te reforme se za raziskovalne inštitute in podrejene enote pod nadzorom Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja določijo pravila za uporabo laboratorijev, raziskovalne infrastrukture in prenosa znanja v okviru sodelovanja med znanostjo in znanostjo ter med znanostjo in podjetji. Pravila za dodelitev pomoči upoštevajo načeli nediskriminacije in preglednosti.

Izvajanje te reforme naj bi se zaključilo do 31. marca 2022.

A2.4.1 Naložbe v razvoj raziskovalnih zmogljivosti

Cilj te naložbe je zagotoviti tesnejše sodelovanje med raziskovalnimi in inovacijskimi ustanovami ter med znanstvenimi ustanovami in poslovnim sektorjem. Prispeva k povečanju visokokakovostnih rezultatov raziskav in razvoja z velikim potencialom za komercializacijo.

Ta naložba vključuje financiranje raziskovalne infrastrukture v okviru raziskovalne mreže Łukasiewicz, poljskega načrta za raziskovalno infrastrukturo ter kmetijsko-živilskih inštitutov in podrejenih enot pod nadzorom ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), merila za upravičenost iz razpisnih pogojev za prihodnje razpise za projekte izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 12 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 13 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 14 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 15 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju.

Naslednji ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru te naložbe se štejejo za skladne s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01): (i) tiste ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru te naložbe, ki imajo tehnološko nevtralne rezultate na ravni njihove uporabe; (ii) tiste ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru te naložbe, ki podpirajo alternative z majhnimi vplivi na okolje, za katere obstajajo; ali (iii) tiste ukrepe na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru te naložbe, ki so osredotočeni predvsem na razvoj alternativ z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje v sektorju za tiste dejavnosti, za katere ni tehnološko in ekonomsko izvedljive alternative z majhnim vplivom.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Podkomponenta A3 – Izobraževanje za sodobno gospodarstvo

A3.1 Delovna sila za sodobno gospodarstvo: izboljšanje usklajevanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela zaradi uvedbe novih tehnologij v gospodarstvo ter zelene in digitalne preobrazbe

Glavni cilj reforme je pripraviti delovno silo na sodobno gospodarstvo ter izboljšati usklajevanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela, kar je povezano z uvajanjem novih tehnologij v gospodarstvo ter zeleno in digitalno preobrazbo.

Cilj te reforme je vzpostavitev sektorskih centrov znanj in spretnosti ter sprememba ustrezne zakonodaje za zagotavljanje ciljno usmerjenih storitev izpopolnjevanja in preusposabljanja. Cilj reforme vključuje podpiranje sodelovanja delodajalcev s ponudniki poklicnega izobraževanja, prispevanje k razširjanju inovativnih rešitev in podpiranje inovacij na področju poklicnega usposabljanja. Obravnava se tudi vključevanje invalidov. Centri za znanja in spretnosti kot taki dopolnjujejo obstoječo ponudbo srednješolskega in visokošolskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja.

Reforma vključuje spremembo zakona o izobraževanju in listine učiteljev. To poteka po postopku pregleda v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, regionalnimi organi, sektorji in drugimi zainteresiranimi stranmi. Sprememba zakona o izobraževanju predvideva razvojni načrt za mrežo centrov znanj in spretnosti, določa mesto in vlogo centrov znanj in spretnosti v sistemu izobraževanja in usposabljanja, določa pogoje za zaposlovanje osebja v centrih za znanja in spretnosti, uvaja določbe za ciklične preglede, da se zagotovi nadzor nad njihovim upravljanjem in trajnostjo po letu 2026, ter prilagodi obstoječi sistem upravljanja s prilagojenimi določbami o upravljanju centrov znanj in spretnosti, vključno z delodajalci (vključno s predstavniki MSP), socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi. Vključuje tudi vzpostavitev ureditev financiranja (tudi po prenehanju podpore EU), pogojev usposabljanja, določb o poklicnem usmerjanju in učnih načrtov ter opredeljuje vrste zagotovljenega usposabljanja, ciljne skupine, vrste kvalifikacij in standardov, mehanizme za zagotavljanje kakovosti in preverjanje ter način povezovanja sektorjev s centri znanj in spretnosti. Sprememba listine za učitelje bo omogočila, da centri znanj in spretnosti sedanjim učiteljem poklicnega izobraževanja zagotavljajo stalno strokovno usposabljanje.

Cilj reforme je tudi prilagoditi usklajevanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja v regijah, da bi ustvarili trajnostne in učinkovite metode sodelovanja in sodelovanja med različnimi zainteresiranimi stranmi na področju razvoja znanj in spretnosti, ki so del različnih struktur upravljanja (kot so izobraževalne ustanove, institucije trga dela, podjetja in organizacije delodajalcev ter lokalni organi).

To se doseže z začetkom veljavnosti sprememb več zakonodajnih aktov, po pregledu obstoječih mehanizmov usklajevanja in v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Reforma opredeljuje pravice in odgovornosti regij pri usklajevanju politik na področju znanj in spretnosti ter vpliva na ponudbe za izpopolnjevanje ustanov za vseživljenjsko učenje na podlagi operacionaliziranih izvedbenih programov za (nacionalno) integrirano strategijo znanj in spretnosti 2030 na regionalni ravni. Te spremembe vključujejo pravno ustanovitev regionalnih koordinacijskih skupin (po ena v vsakem poljskem vojvodstvu), ki usklajujejo politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje; upravljavska struktura, ki vključuje odgovornosti regij in socialnih partnerjev; obveznost sprejetja operacionaliziranih izvedbenih programov za nacionalno celovito strategijo znanj in spretnosti do leta 2030 na regionalni ravni (po eden v vsakem „vojvodstvu“) in posodobitve programa vsakih pet let ter za zagotovitev, da se ponudba učenja prilagodi ugotovljenim potrebam po znanjih in spretnostih. Spremembe vključujejo določbe o delovanju urada za usklajevanje (zagotavljanje storitev za regionalne usklajevalne skupine) ter izvedbeni načrt za spremljanje in ocenjevanje.

Reforma se izvede do 31. marca 2025.

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

Naložba, povezana z reformo A3.1, je namenjena dejanski vzpostavitvi in polnemu delovanju mreže centrov sektorskih znanj in spretnosti za podporo razvoju sodobnega poklicnega usposabljanja, visokošolskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. To vključuje ustanovitev centrov za znanja in spretnosti ter zagotavljanje tečajev poklicnega usposabljanja in učnih načrtov, tudi za odrasle, študente, mlade, učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zaposlene. Naložba ne vključuje nakupa zemljišča.

Za zagotavljanje učnih načrtov za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo ter usposabljanje v centrih znanj in spretnosti, vključno s potrjevanjem učnih rezultatov, se 24 000 učencev udeleži usposabljanja v vseh centrih. Od teh učencev je vsaj 60 % odraslih (starih vsaj 25 let – brez učiteljev poklicnega izobraževanja in usposabljanja); vsaj 20 % učencev je mladih (starih od 14 do 24 let); najmanj 10 % učencev je aktualnih učiteljev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki se udeležijo usposabljanja v prvih dveh letih delovanja centrov znanj in spretnosti (po reformi zakona o učiteljih). Vsak program izpopolnjevanja vključuje vsaj digitalno razsežnost in zeleno razsežnost, ki temeljita na najboljšem razpoložljivem znanju in znanosti. V centre znanj in spretnosti je vključenih vsaj 90 sektorskih organizacij (za katere se zagotovi usposabljanje).

Z naložbo se vzpostavi tudi vsaj 14 delujočih regionalnih koordinacijskih skupin, katerih splošni cilj je doseči 16 regionalnih usklajevalnih skupin (po ena za vsako „vojvodstvo“). Te skupine usklajujejo politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja. Naložba vključuje podporo in razvoj usklajevalnih mehanizmov na centralni in regionalni ravni ter podporo dejavnostim regionalnih skupin za izvajanje njihovih nalog.

Poleg tega ustanovljene regionalne usklajevalne skupine za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje s splošnim ciljem razvoja 16 operativnih izvedbenih programov na regionalni ravni (po enega za vsako „vojvodstvo“) razvijejo vsaj 14 operativnih izvedbenih programov na regionalni ravni. To so programi izvajanja nacionalne celostne strategije znanj in spretnosti do leta 2030 na regionalni ravni.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Podkomponenta A4 – Povečanje strukturnega usklajevanja ponudbe in povpraševanja, učinkovitosti in odpornosti trga dela na krize

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela 

Glavni cilj reforme je povečati udeležbo na trgu dela, da bi prispevali k večji produktivnosti, odpornosti na krize in svetovni konkurenčnosti poljskega gospodarstva. Drug cilj je zagotoviti novo prožnost in varnost na poljskem trgu dela. V ta namen je cilj reforme: (i) preoblikovanje načina delovanja javnih zavodov za zaposlovanje in krepitev aktivnih politik trga dela; (ii) olajšanje postopka zaposlovanja tujih delavcev; (iii) olajšanje postopkov zaposlovanja z izvajanjem novih določb o elektronskih pogodbah; ter (iv) preučitev načinov za povečanje uporabe kolektivnih pogodb in enotne pogodbe o zaposlitvi.

Reforma obsega novo zakonodajo o javnih zavodih za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronskem sklepanju nekaterih pogodb o zaposlitvi. Poleg tega reforma vključuje sprejetje novih standardov in okvira uspešnosti za delovanje in usklajevanje javnih zavodov za zaposlovanje. Izvedeta se postopek posvetovanja s socialnimi partnerji o možnostih kolektivnih pogodb in celovita študija o morebitni vlogi enotne pogodbe o zaposlitvi. Izvedejo se ustrezne pravne spremembe, kot so bile opredeljene med posvetovanjem in študijo.

Reforma se izvede do 30. septembra 2024.

A4.1.1 Naložbe v podporo reformi institucij trga dela

Glavni cilj te naložbe je povečati zmogljivost javnih zavodov za zaposlovanje za podporo delovanju trga dela. V ta namen je cilj naložbe digitalizirati storitve in orodja, ki jih uporabljajo javne službe za zaposlovanje, usposobiti osebje javnih zavodov za zaposlovanje in izvesti informacijsko kampanjo o novih storitvah, ki jih ponujajo javni zavodi za zaposlovanje, tudi za njihove prve prihodnje uporabnike.

Naložbe vključujejo (i) digitalizacijo postopkov javnih zavodov za zaposlovanje in (ii) tečaje usposabljanja za osebje javnih zavodov za zaposlovanje ter (iii) razvoj novih standardov.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

A4.2 Reforma za izboljšanje položaja staršev na trgu dela s povečanjem dostopa do visokokakovostnega otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

Glavni cilj reforme je olajšati dostop do otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti ter zagotoviti visoke standarde izobraževanja in kakovosti storitev otroškega varstva. V ta namen je cilj reforme (i) racionalizirati upravljanje domačih in zunanjih skladov za vzpostavitev in delovanje ustanov za varstvo otrok; (II) izvaja stabilno dolgoročno domače financiranje storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti; ter (iii) izvajati sklop zavezujočih minimalnih standardov izobraževanja in kakovosti za ustanove za varstvo otrok.

Reforma obsega sprejetje spremembe zakona o varstvu otrok do treh let in vzpostavitev namenskega večletnega programa za vzpostavitev in delovanje ustanov za varstvo otrok. Predlog spremembe med drugim združuje upravljanje treh ločenih virov financiranja za vzpostavitev in delovanje ustanov za varstvo otrok: domače financiranje, Evropski socialni sklad+ ter mehanizem za okrevanje in odpornost. Reforma vključuje tudi oblikovanje ustrezne sheme in zagotovitev zadostnih sredstev za vzpostavitev stabilnega dolgoročnega domačega financiranja storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti. Reforma obsega tudi strateški pregled obstoječih standardov oskrbe in izobraževanja za otroke, mlajše od treh let, razvoj ustreznega izobraževalnega usmerjanja in podpore za ustanove za varstvo otrok ter izvajanje ustreznih pravnih sprememb na podlagi tega pregleda, da se vzpostavi niz zavezujočih minimalnih standardov izobraževanja in kakovosti za ustanove za varstvo otrok, da se zagotovi visoka kakovost izobraževanja in oskrbe že od zgodnjega otroštva.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

A4.2.1 Podpora za ustanove za varstvo otrok do treh let (otroci, otroški klubi) v okviru programa Maluch+

Glavni cilj te naložbe je povečati razpoložljivost ustanov za varstvo otrok do tretjega leta starosti s subvencioniranjem stroškov gradnje ustanov za varstvo otrok in vzpostavitvijo sistema za upravljanje financiranja otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti. V ta namen je cilj naložbe (i) vzpostaviti informacijski sistem za upravljanje financiranja in vzpostavitve otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti ter (ii) ustvariti nova mesta v ustanovah za varstvo otrok (starostnice, otroški klubi) za otroke do treh let.

Naložba vključuje razvoj in uvedbo informacijskega sistema za upravljanje financiranja in vzpostavitve otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti. Sistem združuje različne vire financiranja otroškega varstva (evropski skladi, nacionalno financiranje iz centralnega proračuna, financiranje lokalnih oblasti).

Naložba vključuje tudi oblikovanje 47500 novih mest v vrtcih in otroških klubih z gradnjo novih objektov in obnovo (obnovitev in prilagoditev) obstoječih objektov. Izjemoma, če je potrebno, lahko to vključuje nakup nepremičnin in infrastrukture (pridobitev zemljišča ali prostorov).

Spoštuje se jasna razmejitev med financiranjem iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugim evropskim financiranjem.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A4.3 Izvajanje pravnega okvira za razvoj socialne ekonomije

Glavni cilj reforme je povečati stopnjo poklicne dejavnosti oseb, ki jim grozi socialna izključenost, in podpreti deinstitucionalizacijo socialnih storitev. V ta namen je cilj reforme v zakonodaji opredeliti okvir za delovanje akterjev socialne ekonomije.

Reforma obsega sprejetje zakona o socialni ekonomiji. Zakon določa osnovna pravila v zvezi s tem sektorjem, vključno zlasti z načeli delovanja in podpore socialnega podjetja, novimi načini sodelovanja med subjekti socialne ekonomije in lokalno upravo pri izvajanju socialnih storitev ter načeli usklajevanja politik na področju razvoja socialne ekonomije.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

A4.3.1 Programi za podporo naložbam, ki omogočajo zlasti razvoj dejavnosti, povečanje udeležbe pri zagotavljanju socialnih storitev in izboljšanje kakovosti ponovnega vključevanja v subjekte socialne ekonomije

Glavni cilj te naložbe je čim bolj povečati učinek subjektov socialne ekonomije v smislu socialne in poklicne reintegracije oseb, ki jim grozi socialna izključenost, ter podpreti deinstitucionalizacijo socialnih storitev. V ta namen je cilj naložbe pomagati subjektom, da pridobijo status socialnega podjetja in ohranijo delovna mesta v subjektih socialne ekonomije.

Naložba vključuje pripravo in izvajanje programov, ki zagotavljajo nepovratna sredstva upravičenim subjektom. Cilja za merjenje doseganja naložbe sta (i) dodelitev statusa socialnega podjetja 1 400 subjektom in (ii) zagotovitev finančne podpore najmanj 1000 socialnim subjektom.

Upravičenci se izberejo v skladu z določenimi merili za izbor, ki upoštevajo načeli nediskriminacije in preglednosti.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

A4.4 Zagotavljanje prožnejših oblik zaposlitve in uvedba dela na daljavo

Glavni cilj reforme je olajšati usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti ter pomagati ljudem iz skupin z nižjo stopnjo delovne aktivnosti pri iskanju redne zaposlitve. V ta namen se delo na daljavo in prožne oblike organizacije delovnega časa vključijo v delovni zakonik.

Reforma obsega sprejetje spremembe zakonika o delovnih razmerjih. Sprememba omogoča delo na daljavo kadar koli, ne le v izrednih okoliščinah, in uvaja prožne oblike ureditve delovnega časa. Predlog spremembe opredeljuje tudi več operativnih ureditev dela na daljavo in prožnega dela, vključno z: (I) možnost dela na daljavo zunaj kraja zaposlitve na podlagi dogovorov med delavcem in delodajalcem, (ii) opredelitev pravil o delovnih orodjih, ki jih mora zagotoviti delodajalec, in (iii) vzpostavitev okvira za načela zdravja in varnosti, ki se uporabljajo za delo na daljavo.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

A4.4.1 Naložbe v zvezi z opremljanjem delavcev/podjetij za delo na daljavo

Glavni cilj te naložbe je povečati produktivnost mikro, malih in srednjih podjetij. V ta namen je cilj naložbe opremiti podjetja in usposobiti njihove zaposlene za delo na daljavo.

Naložba vključuje izvajanje programov, ki zagotavljajo svetovanje in nepovratna sredstva upravičenim subjektom, da bi bili bolje pripravljeni na prakse dela na daljavo. Cilj za merjenje doseganja naložbe je svetovanje o digitalizaciji vsaj 3000 podjetjem ter, če se ugotovi, da je to potrebno zaradi takega svetovanja, nakup programske opreme/licenc in digitalno izpopolnjevanje osebja. Če je upravičenec predhodno opravil zgornjo analizo, se nepovratna sredstva lahko uporabijo za nakup programske opreme/licenc in digitalno izpopolnjevanje osebja.

Izbira upravičencev se opravi na podlagi določenih meril za izbor v skladu z načeloma nediskriminacije in preglednosti.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

A4.5 Podaljšanje kariere in spodbujanje dela po zakonsko določeni upokojitveni starosti

Splošni cilj reforme je povečati sposobnost in motivacijo delavcev, da ostanejo na trgu dela po upokojitveni starosti. V ta namen se izvaja davčna spodbuda za tiste, ki so dosegli zakonsko določeno upokojitveno starost, vendar se raje ne upokojijo in nadaljujejo z delom. V dveh letih od začetka izvajanja davčne spodbude se objavi poročilo za oceno njenega učinka na dejansko upokojitveno starost.

Reforma obsega sprejetje spremembe zakona o dohodnini in oceno tega ukrepa. Sprememba bo z letom 2023 znižala dohodnino za tiste, ki so dosegli zakonsko določeno upokojitveno starost, vendar se ne želijo upokojiti in nadaljevati z delom. Delavci, ki spadajo v prvi razred dohodnine (85 528 PLN v letu 2021) in zaslužijo največ povprečno bruto plačo v nacionalnem gospodarstvu na Poljskem, so oproščeni davka na dohodek. Stopnja dohodnine se zniža za druge delavce z višjimi dohodki, ki so dosegli zakonsko določeno upokojitveno starost, vendar se ne upokojijo in nadaljujejo z delom. Zaradi te davčne spodbude davčni zavezanci zaslužijo dodatne zneske, ki ustrezajo znesku neplačanega davka od dohodka, ki naj bi jih spodbudil k podaljšanju poklicne poti. V dveh letih od uvedbe zgoraj navedenega ukrepa se pripravi poročilo, v katerem se oceni učinek sprememb dohodnine na dejansko upokojitveno starost. V njem se analizira vpliv na udeležbo na trgu dela, vzdržnost pokojninskega sistema, javne finance in enakost spolov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

A4.6 Povečanje udeležbe nekaterih skupin na trgu dela z razvojem dolgotrajne oskrbe

Glavni cilj reforme je povečati udeležbo nekaterih skupin, zlasti žensk, na trgu dela z razvojem sistema dolgotrajne oskrbe na Poljskem. V ta namen se opravi strateški pregled sistema dolgotrajne oskrbe, ki mu sledijo ustrezne zakonodajne spremembe.

Reforma obsega objavo analize sistema dolgotrajne oskrbe na Poljskem, ki ji sledi sprememba ustreznih zakonov za izvajanje prednostnih reform, opredeljenih v tej analizi. V analizi se zlasti preučijo možni načini za vključitev socialne in zdravstvene dolgotrajne oskrbe, pospešitev deinstitucionalizacije teh storitev, njihova umestitev v en sam organ, zmanjšanje razdrobljenosti zagotavljanja oskrbe, vzpostavitev stabilnega sistema ustreznega financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe v skupnosti in na domu, ter uvedba okvira kakovosti za storitve dolgotrajne oskrbe (zahteve za osebje, opremo, sprejem izvajalcev dolgotrajne oskrbe na trg). V analizi se preučijo tudi načini za revizijo dajatev, povezanih z oskrbo, da se omogoči nadaljnje delo. Analiza se izvede v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji, ki se ukvarjajo z določbami o dolgotrajni oskrbi, in lokalnimi organi. Prednostne reforme, kot so opredeljene v analizi, se izvajajo s spremembo ustreznih zakonov v okviru reforme.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

A4.7 Omejitev segmentacije trga dela

Glavni cilj reforme je omejiti segmentacijo trga dela in povečati socialno varnost nekaterih delavcev. V ta namen so vse civilnopravne pogodbe o zaposlitvi odvisne od prispevkov za socialno varnost, razen pogodb o mandatu, sklenjenih z dijaki in dijakinjami do 26. leta starosti.

Reforma se izvede s pravnim aktom, ki zagotavlja, da se za zaposlitev na podlagi civilnopravnih pogodb plačujejo prispevki za socialno varnost: pokojnine, nadomestila za invalidnost, nesreče, poklicne bolezni in bolezni. Poleg tega se odpravi pravilo, v skladu s katerim se prispevki za socialno varnost plačujejo na podlagi minimalne plače za civilnopravne pogodbe.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

A.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

A1 – POSLOVNO OKOLJE

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

A1G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Priprava konceptualnega dokumenta o standardiziranem računovodskem načrtu, povezanem s proračunsko klasifikacijo

Objava na spletni strani Ministrstva za finance

 

 

 

Q1

2022

Objava konceptualnega dokumenta na spletni strani ministrstva za finance Biuletyn Informacji Publicznej. Konceptualni dokument vsebuje opis in vzpostavitev novega sistema razvrščanja.

A2G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnih financah, ki jo je pripravilo Ministrstvo za finance in s katero se izvaja novi proračunski sistem, vključno z novim klasifikacijskim sistemom, novim modelom upravljanja proračuna in na novo opredeljenim srednjeročnim proračunskim okvirom

Določba v spremembi zakona o javnih financah, ki navaja začetek njegove veljavnosti

 

 

 

Q1

2025

Začetek veljavnosti spremembe zakona o javnih financah za izvajanje novega proračunskega sistema, vključno z novim klasifikacijskim sistemom, novim modelom upravljanja proračuna in na novo opredeljenim srednjeročnim proračunskim okvirom. Novi sistem klasifikacije vključuje obstoječo proračunsko klasifikacijo in klasifikacijo zmogljivosti ter ju povezuje s standardnim kontnim načrtom. Transakcije se evidentirajo na isti podlagi, za katero se pričakuje, da bo izboljšala kakovost podatkov v proračunskem, finančnem in statističnem poročanju. Novi sistem vključuje več ločenih segmentov skupaj s strukturami za kodiranje podatkov v teh segmentih, ki obravnavajo potrebe različnih uporabnikov sistema po informacijah.

A3G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnih financah, ki razširja področje uporabe stabilizacijskega pravila o odhodkih na državne sklade za posebne namene

Določba v spremembi zakona o javnih financah, ki navaja začetek njegove veljavnosti

 

 

 

Q3

2021

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnih financah za razširitev področja uporabe stabilizacijskega pravila o odhodkih (SER).
Predvideni učinki sprememb vključujejo večje število enot sektorja država (državni skladi za posebne namene) v okviru SER, kar bo omogočilo večjo preglednost in učinkovitost upravljanja javnih financ. Za pripravo spremembe je pristojno ministrstvo za finance.

A4G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Pregled delovanja stabilizacijskega pravila o odhodkih v letih 2019–2023, da bi:
– ocena učinkovitosti pravila, vključno z uporabo klavzule o izstopu in klavzule o vrnitvi
– analiza učinka sprememb pravil EU na formulo stabilizacijskega pravila o odhodkih

Objava na spletni strani ministrstva za finance Biuletyn Informacji Publicznej

 

 

 

Q1

2025

Objava pregleda delovanja stabilizacijskega pravila o odhodkih (SER) s posebnim sklicevanjem na njegovo področje uporabe po petih letih njegovega delovanja (pregled 2019–2023). Pregled se objavi na spletni strani Ministrstva za finance.
SER je bil uveden leta 2013 kot orodje, ki podpira izvajanje fiskalne politike. Leta 2018 je bil opravljen pregled delovanja SER za prvih pet let. Naslednji pregled zajema obdobje 2019–2023. Analiza delovanja SER omogoča pripravo priporočil, med drugim v zvezi z izpolnjevanjem ciljev in parametrov formule SER ter njenega področja uporabe.

A5G

A1.2 Nadaljnje zmanjšanje regulativnega in upravnega bremena

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in državljane

Določbe zakonodajnega svežnja o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja, katerega cilj je odpraviti pravne ovire, ki vplivajo na naložbeno okolje, zlasti z:

1) Poenostavitev upravnih in tihih postopkov v vsaj 12 postopkih, zlasti v zvezi s poklici pomorščakov ter trgovino in trgovino z alkoholnimi pijačami;

2) Zmanjšanje uporabe dvostopenjskega postopka v vsaj desetih postopkih, povezanih zlasti z geološkimi viri;

3) Digitalizacija načina obravnave zahtevkov v vsaj osmih upravnih postopkih, povezanih na primer s predložitvijo izjav turističnih izvajalcev in podjetnikov zavarovalnemu jamstvenemu skladu in vlaganjem vlog študentov za socialne prejemke, pa tudi v zvezi z geodetskimi postopki;

4) Uvedba drugih racionalizacije upravnih postopkov (kot je omejitev števila dokumentov ali manj formalnosti, ki jih je treba opraviti), zlasti v zvezi z uvedbo številnih izboljšav v postopku prostorskega načrtovanja, postopku gradnje in postopku komasacije zemljišč;

5) Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti podjetnikov in fizičnih oseb do uprave v nekaterih primerih upravnih postopkov, na primer podaljšanje roka za registracijo avtomobila, kupljenega v drugih državah članicah, s 30 na 60 dni ali podaljšanje roka za uporabo turističnega bona z 31. marca 2022 na 30. september 2022.

A6G

A1.2 Nadaljnje zmanjšanje regulativnega in upravnega bremena

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o naložbenih conah

Določba v spremembi zakona o naložbeni coni, v kateri je naveden začetek njegove veljavnosti

 

 

 

Q4

2023

Začetek veljavnosti spremembe poljskega zakona o naložbenih conah, ki:
1) povečati območje posebnih ekonomskih con na Poljskem za 30 %;
2) opredeliti nov model za dodeljevanje finančne podpore podjetjem, ki opravljajo dejavnosti v posebnih ekonomskih conah, v obliki davčnih olajšav in subvencij za nakup naložbenih zemljišč.
Novi zakon je v celoti v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

A7G

A1.2.1 Naložbe za podjetja v proizvode, storitve ter kompetence zaposlenih in osebja, povezane z diverzifikacijo dejavnosti

cilj

T1 – Število MSP in mikropodjetij v sektorju HoReCa, kulturnem in turističnem sektorju, ki so posodobila svoje poslovne dejavnosti

 

število

0

2500

Q2

2024

Vsaj 2500 MSP in mikropodjetij v HoReCi, kulturi in turizmu je dokončalo projekte, namenjene posodobitvi njihovih poslovnih dejavnosti. Projekti vključujejo naslednje tri vrste dejavnosti:
1) Naložbe v oblikovanje in proizvodnjo njihovega blaga in storitev, kot so: (i) nakup strojev in opreme, potrebnih za izstrelitev novih izdelkov/storitev; (ii) gradbena dela, vključno z gradnjo novih proizvodnih linij; (iii) naložbe, povezane z zelenim prehodom, zlasti za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov, recikliranja/ponovne uporabe odpadkov in izvajanje rešitev za energijo iz obnovljivih virov;
2) Storitve svetovanja pri izvajanju projektov;
3)Izpopolnjevanje/preusposabljanje zaposlenih z zagotavljanjem usposabljanja na področju novih rešitev IT, novih tehnologij, analize potreb strank, upravljanja informacij/podatkov in obvladovanja tveganja.

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložbe v okviru tega ukrepa so v celoti skladne s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

A8G

A1.2.1 Naložbe za podjetja v proizvode, storitve ter kompetence zaposlenih in osebja, povezane z diverzifikacijo dejavnosti

cilj

T2 – Število MSP in mikropodjetij v sektorju HoReCa, kulturnem in turističnem sektorju, ki so posodobila svoje poslovne dejavnosti

 

število

2 500

5 000

Q2

2026

Vsaj 5000 MSP in mikropodjetij v HoReCi, kulturi in turizmu je dokončalo projekte, namenjene posodobitvi njihovih poslovnih dejavnosti. Projekti vključujejo naslednje tri vrste dejavnosti:
1) Naložbe v oblikovanje in proizvodnjo njihovega blaga in storitev, kot so: (i) nakup strojev in opreme, potrebnih za izstrelitev novih izdelkov/storitev; (ii) gradbena dela, vključno z gradnjo novih proizvodnih linij; (iii) naložbe, povezane z zelenim prehodom, zlasti za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov, recikliranja/ponovne uporabe odpadkov in izvajanje rešitev za energijo iz obnovljivih virov;
2) Storitve svetovanja pri izvajanju projektov;
3)Izpopolnjevanje/preusposabljanje zaposlenih z zagotavljanjem usposabljanja na področju novih rešitev IT, novih tehnologij, analize potreb strank, upravljanja informacij/podatkov in obvladovanja tveganja.

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložbe v okviru tega ukrepa so v celoti skladne s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

A9G

A1.2.2 Podpora za pripravo naložbenih območij za naložbe ključnega pomena za gospodarstvo

mejnik

Sprejetje končnega izbora naložbenih področij, ki jih je treba razviti

Obvestilo o končni izbiri naložbenih področij, ki jih je treba razviti

Q4

2022

Sprejetje končnega izbora naložbenih področij, ki jih je treba razviti.

Podpora v okviru te naložbe zajema:
1) Zagotavljanje sredstev za komasacijo zemljišč, izjemoma tudi za pridobitev zemljišč;
2) Zagotavljanje sredstev za izgradnjo potrebne infrastrukture, vključno z gradnjo proizvodnih in skladiščnih objektov ter komunalne infrastrukture (kot so voda, plin, energija);
3) Zagotavljanje tehnične podpore lokalnim in regionalnim oblastem.

Za pripravo meril je pristojno Ministrstvo za razvoj, delo in tehnologijo.


Pri oblikovanju meril se upoštevajo naslednje značilnosti:
(a) prednost imajo naložbena območja v regijah, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela, kar se določi glede na povečanje stopnje brezposelnosti leta 2020 in zmanjšanje bruto domačega proizvoda v letu 2020;
(b) prednost imajo naložbena območja v najbolj nerazvitih regijah, ki se določijo glede na raven bruto domačega proizvoda na prebivalca iz leta 2019 (nižji BDP na prebivalca pomeni manj razvit) in stopnjo brezposelnosti iz leta 2019 (višja stopnja brezposelnosti pomeni manj razvito);
(c) prednost imajo območja v regijah z največjimi okoljskimi in podnebnimi potrebami po naložbah;
(d) prednost imajo projekti z najvišjo stopnjo zrelosti.
Merila upoštevajo načeli preglednosti in nediskriminacije.

Ukrep se izvaja popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Zlasti se zagotovi skladnost podprtih naložb s členoma 6(3) in 12 direktive o habitatih ter členom 5 direktive o pticah, po potrebi pa se izvede tudi presoja vplivov na okolje ali presejalni pregled v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. Vsi naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru te komponente in za katere je potrebna odločitev o presoji vplivov na okolje, so skladni z Direktivo 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Natančneje, vsi novi projekti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, se odobrijo na podlagi Zakona o zagotavljanju informacij o okolju in njegovem varstvu, udeležbi javnosti pri varstvu okolja in presoji vplivov na okolje, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 30. marca 2021 o spremembah tega zakona in nekaterih drugih zakonov. Določbe „Smernic o sanacijskih ukrepih za projekte, sofinancirane iz skladov EU, na katere vpliva kršitev 2016/2046“, kot so bile Poljski sporočene 23. februarja 2021 (sklic Ares(2021)1423319), se upoštevajo pri izvajanju vseh investicijskih projektov, za katere je bila pred začetkom veljavnosti zakona z dne 30. marca 2021 zahtevana ali izdana okoljska odločba ali gradbeno ali gradbeno dovoljenje.

A10G

A1.2.2 Podpora za pripravo naložbenih območij za naložbe ključnega pomena za gospodarstvo

cilj

Hektarji razvitih naložbenih območij

 

število

14 860

17 660

Q4

2023

17 660 hektarjev operativnih naložbenih območij na Poljskem (2 800 novih hektarjev).

Gradnja naložbenih območij vsebuje podrobna izbirna merila za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01) z uporabo seznama izključitev.

A11G

A1.2.2 Podpora za pripravo naložbenih območij za naložbe ključnega pomena za gospodarstvo

cilj

Hektarji razvitih naložbenih območij

 

število

17 660

19 060

Q4

2025

19 060 hektarjev operativnih naložbenih območij na Poljskem (4 200 novih hektarjev).

Gradnja naložbenih območij vsebuje podrobna izbirna merila za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01) z uporabo seznama izključitev.

A12G

A1.3 Reforma prostorskega načrtovanja

mejnik

Začetek veljavnosti novega zakona o prostorskem načrtovanju

Določba v zakonu o prostorskem načrtovanju o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q1

2023

Po javnem posvetovanju začetek veljavnosti novega zakona o prostorskem načrtovanju, ki:
1) uvesti zahtevo, da vse občine pripravijo in sprejmejo dolgoročno strategijo v zvezi z razvojem zemljišč v občini;
2) uvesti zahtevo, da vse občine pripravijo in sprejmejo splošne načrte prostorskega razvoja, ki jih je treba spremeniti v lokalno zakonodajo, ki določa splošna pravila za gradnjo na občinskem območju in temelji na dolgoročni strategiji občine v zvezi s prostorskim razvojem;
3) uvesti zahtevo, da morajo vlagatelji izvesti dodatne projekte v korist občine pri gradnji novih razvojnih projektov, da bi med drugim zmanjšali gradnjo stanovanj brez zadostnega zagotavljanja storitev;
4) opredeliti postopek, v katerem lahko zainteresirane strani sodelujejo pri pripravi strategij in splošnih načrtov v občinah.

A13G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

mejnik

Objava dokumenta, ki določa mehanizem dodeljevanja in okvirni znesek podpore, ki se dodeli vsaki občini na Poljskem za izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

Objava na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Q3

2022

Po javnem posvetovanju objavo dokumenta, ki določa mehanizem dodeljevanja in okvirni znesek podpore, ki jo vsaka občina prejme za izvajanje reforme prostorskega načrtovanja iz mejnika A12G. V dokumentu se zlasti navede znesek podpore, ki se zagotovi posamezni občini, in pojasni, za katere vrste dejavnosti se podpora uporabi.

Vse občine na Poljskem prejmejo podporo za izvajanje tega ukrepa. Pri znesku podpore, ki se dodeli posamezni občini, se upoštevata število prebivalcev in velikost območja občine (več poseljenih/širših občin bo prejelo več podpore), pri čemer se upoštevajo tudi posebne potrebe občin.

A14G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Osebje lokalnih organov in načrtovalcev prostora, ki so zaključili tečaj o novem zakonu o prostorskem načrtovanju

 

število

0

850

Q2

2024

Najmanj 850 uslužbencev lokalnih organov in načrtovalcev prostora je zaključilo tečaj o novem zakonu o prostorskem načrtovanju, določenem v mejniku A12G.

A15G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Osebje lokalnih organov in načrtovalcev prostora, ki so zaključili tečaj o novem zakonu o prostorskem načrtovanju

 

število

850

1 700

Q2

2026

Najmanj 1 700 uslužbencev lokalnih organov in prostorskih načrtovalcev, ki so zaključili tečaj o novem zakonu o prostorskem načrtovanju, določenem v mejniku A12G.

A16G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Delež občin, ki so sprejele splošne načrte prostorskega razvoja

% (odstotek)

0

25

Q4

2024

Vsaj 25 % občin je pripravilo in sprejelo splošni načrt prostorskega razvoja, kot zahteva novi zakon, določen v mejniku A12G.

A17G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Delež občin, ki so sprejele splošne načrte prostorskega razvoja

% (odstotek)

25

100

Q2

2026

100 % občin je pripravilo in sprejelo splošni načrt prostorskega razvoja, kot zahteva novi zakon, določen v mejniku A12G.

A18G

A1.4 Reforma za izboljšanje konkurenčnosti in zaščite proizvajalcev/potrošnikov v kmetijskem sektorju

mejnik

Začetek veljavnosti novega zakona za boj proti nepošteni uporabi pogodbenih ugodnosti v sektorju trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi

Določba v novem zakonu za boj proti nepošteni uporabi pogodbenih ugodnosti v sektorju trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi z navedbo začetka njene veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Po javnem posvetovanju je začel veljati nov zakon za boj proti nepošteni uporabi pogodbenih ugodnosti v sektorju trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki:
1) daje podlago za boljše delovanje verige preskrbe s hrano in potrjuje sklop načel o dobrih praksah v vertikalnih odnosih v verigi preskrbe s hrano ter zagotavlja minimalno harmonizacijo standardov, kot je predvideno v Direktivi (EU) 2019/633;
2) zaščito vseh trgovinskih transakcij s kmetijskimi in živilskimi proizvodi pred nepoštenimi trgovinskimi praksami;
3) presegajo Direktivo (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.
Ta zakon presega direktivo o nepoštenih trgovinskih praksah na naslednje načine:
(a) Direktiva sicer določa zaključen seznam nepoštenih trgovinskih praks, vendar bo novi zakon poleg tega seznama uvedel tudi odprto opredelitev nepoštenih trgovinskih praks. Urad za konkurenco in varstvo potrošnikov (UOKiK) take dodatne trgovinske prakse zlasti opredeli kot nepoštene, če (i) so v nasprotju z zahtevami dobrega poslovnega ravnanja; (ii) in bistveno izkrivljajo ali bi lahko bistveno izkrivljale interese druge pogodbene stranke;

(b) direktiva ščiti le dobavitelje kmetijskih in živilskih proizvodov, novi zakon pa ščiti vse gospodarske subjekte, vključno s kupci kmetijskih in živilskih proizvodov.

Reforma bo Uradu za konkurenco in varstvo potrošnikov omogočila, da poleg primerov, ki jih predložijo udeleženci na trgu, razišče tudi svoje preiskave.

A19G

A1.4 Reforma za izboljšanje konkurenčnosti in zaščite proizvajalcev/potrošnikov v kmetijskem sektorju

mejnik

Sprejetje vmesnega pregleda novega zakona za boj proti nepošteni uporabi pogodbenih ugodnosti v sektorju trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi

Objava na spletni strani Urada za konkurenco in varstvo potrošnikov

 

 

 

Q2

2025

Pregled vključuje oceno, ali so bili doseženi cilji reforme nepoštenih trgovinskih praks v agroživilskem sektorju, in opredeli možnosti za ukrepanje za reševanje morebitnih težav pri izvajanju.

A20G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

mejnik

Sprejetje meril za izbor upravičencev za vse projekte v okviru te naložbe

Objava sprejetja meril za izbor upravičencev na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Agencije za prestrukturiranje in modernizacijo kmetijstva

 

 

 

Q1

2022

Po javnem posvetovanju sprejetje meril za izbor upravičencev za vse projekte v okviru te naložbe. Merila za izbor upoštevajo načeli nediskriminacije in preglednosti.
Merila za izbor dajejo prednost področjem:
(i) digitalizacija;
(ii) ustvarjanje delovnih mest;
(iii) varstvo okolja in trajnostne prakse proizvodnje hrane;
(iv) krožno gospodarstvo, vključno z ukrepi, povezanimi s preprečevanjem živilskih odpadkov.
Postopek prijave in preverjanja izvaja Agencija za prestrukturiranje in modernizacijo kmetijstva (ARMA), da se zagotovi doslednost, preglednost in prepreči dvojno financiranje.

A21G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Zgrajeni ali posodobljeni distribucijski in skladiščni centri ter posodobljeni veleprodajni trgi

 

število

0

72

Q4

2025

Zgrajenih ali posodobljenih je bilo vsaj 72 distribucijskih in skladiščnih centrov ter veleprodajnih trgov (vključno z zadrugami). Cilj je vzpostaviti sklop neodvisnih distribucijskih in skladiščnih centrov na lokalni ravni za diverzifikacijo in skrajšanje verige preskrbe s hrano ter spodbujanje bolj trajnostnih proizvodnih praks v agroživilskem sektorju, zlasti s preprečevanjem živilskih odpadkov. Naložba je sestavljena iz:

(I)Gradnja ali posodobitev stavb in ustrezne infrastrukture, kot so zmogljivosti za skladiščenje, pakiranje, natovarjanje in prodajo, socialna oprema in laboratoriji. Poleg tega naložbe vključujejo nakup sončnih panelov ter gradnjo naprav za rekuperacijo toplote, peči na biomaso in hladilnih sredstev z manjšim ali nevtralnim vplivom na okolje. Posodobitev stavb vključuje tudi naložbe za toplotno posodobitev stavb, gradnjo naprav za obdelavo odpadkov ter izgradnjo naprav za varčevanje z vodo in energijo.

(II)Nakup in namestitev strojev in opreme za skladiščenje, prodajo, pakiranje in prevoz agroživilskih proizvodov

(III)Nakup in namestitev informacijskih sistemov za podporo, skladiščenje in trženje živil, vključno s sistemi, povezanimi z upravljanjem in računovodstvom.

(IV)Nakup novih specializiranih prevoznih sredstev za upravljanje skladišč (kot so viličarji) in za prevoz agroživilskih proizvodov (kot so cisterne, silosi, hladilnice in izoterme). Prevozna oprema se kupi popolnoma v skladu s tehničnimi navodili, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(V)Naložbe, povezane s skladnostjo s potrjenimi sistemi vodenja kakovosti

(VI)Vnaprejšnje pristojbine za patente in licence.

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložbe se izvedejo v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, transportno opremo, energijo iz obnovljivih virov in ravnanjem z odpadki.

A22G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

MSP v agroživilskem sektorju, ki so zaključila projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme

 

število

0

400

Q4

2024

Vsaj 400 MSP v agroživilskem in ribiškem sektorju je zaključilo projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme. Naložbe zajemajo naslednje vrste dejavnosti:
1) Gradnja ali posodobitev stavb in ustrezne infrastrukture, kot so proizvodni in skladiščni objekti ter laboratoriji. Podpora zajema tudi zelene naložbe, kot so gradnja objektov za skladiščenje odpadkov in ravnanje z njimi, naprav za čiščenje odplak in obratov za pridobivanje bioplina. Poleg tega naložbe vključujejo nakup sončnih panelov ter gradnjo naprav za rekuperacijo toplote, peči na biomaso in hladilnih sredstev z manjšim ali nevtralnim vplivom na okolje.
2) Nakup in namestitev strojev in opreme za skladiščenje, predelavo in prodajo agroživilskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva.
3) Nakup in namestitev informacijskih sistemov za podporo proizvodnim, skladiščnim in prodajnim postopkom, vključno z upravljanjem in računovodstvom.
4) Nakup novih brezemisijskih ali nizkoemisijskih posebnih prevoznih sredstev za upravljanje skladišč (kot so viličarji) ter za prevoz agroživilskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva (kot so cisterne, silosi, hladilnice in izoterme).
5) Naložbe, povezane s skladnostjo s potrjenimi sistemi vodenja kakovosti.
6) vnaprejšnje pristojbine za patente in licence.

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti kar zadeva zahteve v zvezi z energijsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov, ravnanjem z odpadki in transportno opremo.

A23G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

MSP v agroživilskem sektorju, ki so zaključila projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme

 

število

400

800

Q4

2025

Vsaj 800 MSP v agroživilskem in ribiškem sektorju je zaključilo projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme.

Naložba je sestavljena iz naslednjih vrst projektov:
1) Gradnja ali posodobitev stavb in ustrezne infrastrukture, kot so proizvodni in skladiščni objekti ter laboratoriji. Podpora zajema tudi zelene naložbe, kot so gradnja objektov za skladiščenje odpadkov in ravnanje z njimi, naprav za čiščenje odplak in obratov za pridobivanje bioplina. Poleg tega naložbe vključujejo nakup sončnih panelov ter gradnjo naprav za rekuperacijo toplote, peči na biomaso in hladilnih sredstev z manjšim ali nevtralnim vplivom na okolje.
2) Nakup in namestitev strojev in opreme za skladiščenje, predelavo in prodajo agroživilskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva.
3) Nakup in namestitev informacijskih sistemov za podporo proizvodnim, skladiščnim in prodajnim postopkom, vključno z upravljanjem in računovodstvom.
4) Nakup novih brezemisijskih ali nizkoemisijskih posebnih prevoznih sredstev za upravljanje skladišč (kot so viličarji) ter za prevoz agroživilskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva (kot so cisterne, silosi, hladilnice in izoterme).
5) Naložbe, povezane s skladnostjo s potrjenimi sistemi vodenja kakovosti.
6) vnaprejšnje pristojbine za patente in licence.

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov, ravnanjem z odpadki in prevozno opremo.

A24G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Dobrodelne organizacije v živilskem sektorju, ki so zaključile projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme

 

število

0

50

Q4

2025

Vsaj 50 dobrodelnih organizacij v živilskem sektorju je zaključilo projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme, da bi spodbudili bolj trajnostne vzorce porabe hrane, zlasti s preprečevanjem živilskih odpadkov. Naložbe podpirajo posodobitev infrastrukture v dobrodelnih organizacijah, vključno z:
1) Gradnja in preureditev obstoječih stavb za skladiščenje, pripravo in razdeljevanje hrane.
2) nakup hladilnikov, hladilnikov, zamrzovalnikov in generatorjev električne energije.
3) Nakup strojev, naprav in opreme za predelavo, skladiščenje, pakiranje in razdeljevanje živil in obrokov.
5) Nakup naprav in aplikacij IT za upravljanje logističnih procesov, povezanih z razdeljevanjem hrane.
6) Nakup specializiranih prevoznih sredstev, potrebnih za zbiranje in prevoz hrane in upravljanja skladišč (kot so tovornjaki za hrano, izoterm, viličarji in dvigala).

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov, ravnanjem z odpadki in prevozno opremo.

A25G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Kmetje in ribiči, ki so zaključili projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme, skrajšali verige preskrbe s hrano in uvedli rešitve kmetijstva 4.0 v proizvodnih procesih

 

število

0

5 764

Q4

2023

Vsaj 5 764 kmetov in ribičev je zaključilo projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme, da bi povečali svojo odpornost na prihodnje krize in okrepili trajnostne vzorce proizvodnje, skrajšali dobavne verige in podprli tehnologije 4.0 kmetijstva.

Naložbe vključujejo:

1) Gradnja in posodobitev stavb in infrastrukture za predelavo kmetijskih, ribiških in akvakulturnih ter živilskih proizvodov s strani kmetov. Podpora vključuje tudi zamenjavo materialov, škodljivih za okolje in zdravje, v stavbah, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo;

2) Proizvodnja naprav za rekuperacijo toplote, peči na biomaso in hladilnih sredstev z manjšim ali nevtralnim vplivom na okolje. Podpora vključuje tudi toplotno posodobitev stavb, gradnjo obratov za skladiščenje odpadkov in ravnanje z njimi, čistilnih naprav in obratov za pridobivanje bioplina ter nakup fotonapetostnih in sončnih panelov.

3) Nakup in namestitev strojev in opreme za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje kmetijskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva s strani kmetov.

4) Gradnja ali posodobitev prostorov za neposredno prodajo lokalnih živil. To vključuje razvoj, prilagoditev in gradnjo prostorov za neposredno prodajo ter nakup ustrezne opreme, kot so hladilniki, zamrzovalniki ter obdelovalni stroji in naprave.

5) Nakup in namestitev informacijskih sistemov in digitalnih rešitev, povezanih s kmetijstvom 4.0, da se podprejo postopki proizvodnje, skladiščenja in prodaje agroživilskih proizvodov. To vključuje nakup strojev, opreme in programske opreme za te namene, vključno s senzorji, informacijsko opremo in programskimi aplikacijami.

6) Nakup brezemisijskih/nizkoemisijskih posebnih vozil za prevoz, kot so hladilniki, cisterne in izotermni tovornjaki, za podporo prodaji od vrat do vrat ali prevozu agroživilskih proizvodov.
7) Vzpostavitev spletnih orodij za prodajo kmetijskih, ribiških, akvakulturnih in živilskih proizvodov ter podpora za organizacijo dostave.

8) vnaprejšnje pristojbine za patente in licence.

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov, ravnanjem z odpadki, biotsko raznovrstnostjo in prometno opremo.

A26G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Kmetje in ribiči, ki so zaključili projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme, skrajšali verige preskrbe s hrano in uvedli rešitve kmetijstva 4.0 v proizvodnih procesih

 

število

5 764

11 527

Q4

2025

Vsaj 11 527 kmetov in ribičev je zaključilo projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme, da bi povečali svojo odpornost na prihodnje krize in okrepili trajnostne vzorce proizvodnje, skrajšali dobavne verige in podprli tehnologije 4.0 kmetijstva.

Naložbe vključujejo:

1) Gradnja in posodobitev stavb in infrastrukture za predelavo kmetijskih, ribiških in akvakulturnih ter živilskih proizvodov s strani kmetov. Podpora vključuje tudi zamenjavo materialov, škodljivih za okolje in zdravje, v stavbah, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo;

2) Proizvodnja naprav za rekuperacijo toplote, peči na biomaso in hladilnih sredstev z manjšim ali nevtralnim vplivom na okolje. Podpora vključuje tudi toplotno posodobitev stavb, gradnjo obratov za skladiščenje odpadkov in ravnanje z njimi, čistilnih naprav in obratov za pridobivanje bioplina ter nakup fotonapetostnih in sončnih panelov.

3) Nakup in namestitev strojev in opreme za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje kmetijskih in ribiških proizvodov ter proizvodov iz ribogojstva s strani kmetov.

4) Gradnja ali posodobitev prostorov za neposredno prodajo lokalnih živil. To vključuje razvoj, prilagoditev in gradnjo prostorov za neposredno prodajo ter nakup ustrezne opreme, kot so hladilniki, zamrzovalniki ter obdelovalni stroji in naprave.

5) Nakup in namestitev informacijskih sistemov in digitalnih rešitev, povezanih s kmetijstvom 4.0, da se podprejo postopki proizvodnje, skladiščenja in prodaje agroživilskih proizvodov. To vključuje nakup strojev, opreme in programske opreme za te namene, vključno s senzorji, informacijsko opremo in programskimi aplikacijami.

6) Nakup brezemisijskih/nizkoemisijskih posebnih vozil za prevoz, kot so hladilniki, cisterne in izotermni tovornjaki, za podporo prodaji od vrat do vrat ali prevozu agroživilskih proizvodov.

7) Vzpostavitev spletnih orodij za prodajo kmetijskih, ribiških, akvakulturnih in živilskih proizvodov ter podpora za organizacijo dostave.

8) vnaprejšnje pristojbine za patente in licence.

Naložba zagotavlja uravnoteženo izvajanje vseh vrst projektov, opisanih v cilju, ob upoštevanju posebnih potreb upravičencev in ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov, ravnanjem z odpadki, biotsko raznovrstnostjo in prometno opremo.



A2 – INOVACIJE

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

A27G

A2.1 Pospeševanje robotizacije, digitalizacije in inovacijskih procesov

mejnik

Začetek veljavnosti novega zakona za podporo avtomatizaciji in digitalizaciji ter inovacijam podjetij z uvedbo davčne olajšave za robotizacijo

Določba v novem zakonu za podporo avtomatizaciji in digitalizaciji ter inovacijam podjetij z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Z novim zakonom se uvede davčna olajšava, tako da je podjetnik ob koncu davčnega leta upravičen do dodatnega odpisa dela stroškov robotizacije od davčne osnove. Davčna olajšava je na voljo vsem podjetnikom, ne glede na njihovo velikost in sedež. Za upravičene se štejejo naslednji stroški:

• stroški nakupa novih robotov,

• stroji in periferne naprave za robote, ki so funkcionalno povezani z njimi

• stroji, naprave in druge stvari, funkcionalno povezane z roboti, ki se uporabljajo za zagotavljanje ergonomije in varnosti pri delu

• stroji, naprave ali sistemi za daljinsko upravljanje, diagnosticiranje, spremljanje ali servisiranje robotov

• naprave za interakcijo človek-stroj za kobote ali visoko občutljive robote

• stroški neopredmetenih sredstev v zvezi z zgoraj navedenimi osnovnimi sredstvi

• stroški usposabljanja v zvezi z roboti

• honorarji iz pogodbe o lizingu v zvezi z zgoraj navedenimi osnovnimi sredstvi, če se po izteku osnovnega obdobja pogodbe o lizingu lastništvo osnovnih sredstev prenese na davčnega zavezanca.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Reforma zlasti podpira naložbe z majhnim vplivom, ki so tehnološko nevtralne na ravni njihove uporabe.

A28G

A2.1.1 Naložbe v podporo robotizaciji in digitalizaciji v podjetjih

cilj

T1 – Izvajanje projektov, povezanih z robotizacijo, umetno inteligenco ali digitalizacijo procesov, tehnologij, proizvodov ali storitev

 

število

0

6

Q4

2024

Število v celoti izvedenih projektov, povezanih z robotizacijo, umetno inteligenco ali digitalizacijo procesov, tehnologij, proizvodov ali storitev. Projekti zajemajo zlasti vsaj eno od naštetih področij:
– polno izvajanje inovativnih digitalnih rešitev, vključno z digitalizacijo poslovnih procesov,
– podpora prehodu na industrijo 4.0 s posebnim poudarkom na robotizaciji in operativnih tehnologijah,
– uporaba tehnologij v oblaku in umetne inteligence pri povezovanju in upravljanju proizvodnih in poslovnih procesov,
– vključevanje posebnih elementov poslovnih procesov,
– popolna uporaba komunikacijskih tehnologij stroj-stroj (M2M), uporaba industrijskega interneta stvari (IoT) z uporabo naprednih metod obdelave informacij,
– popolna uvedba inteligentnih proizvodnih linij, gradnja inteligentnih tovarn (pametna tovarna),
– oblikovanje platform za digitalno domeno in povezovanje obstoječih domenskih sistemov,
– polno izvajanje namenskih sistemov, ki avtomatizirajo procese na področju digitalne varnosti z uporabo tehnologij v oblaku in umetne inteligence,
– polno izvajanje sodobnih digitalnih delovnih mest.
Pričakuje se, da bo projekt usmerjen predvsem v velika podjetja in njihove zaposlene.

A29G

A2.1.1 Naložbe v podporo robotizaciji in digitalizaciji v podjetjih

cilj

T2 – Izvajanje projektov, povezanih z robotizacijo, umetno inteligenco ali digitalizacijo procesov, tehnologij, proizvodov ali storitev

 

število

6

40

Q2

2026

Dodatnih vsaj 34 v celoti izvedenih projektov, povezanih z robotizacijo, umetno inteligenco ali digitalizacijo postopkov, tehnologij, proizvodov ali storitev, ki izpolnjujejo zahteve, določene za ukrep A28G.

A30G

A2.2 Ustvarjanje pogojev za prehod na model krožnega gospodarstva

mejnik

Začetek veljavnosti nove zakonodaje, ki uvaja spremembe zakonodajnega okvira za omogočanje trgovine s sekundarnimi surovinami

Določba v novi zakonodaji o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q2

2024

Nova zakonodaja bo omogočila trgovino z izbranimi sekundarnimi surovinami. Zakonodaja omogoča lažje ravnanje s temi materiali, kar bo zmanjšalo izkoriščanje nahajališč naravnih virov, nadomestilo naravne materiale in proizvode ter zmanjšalo skladiščenje odpadkov na jaloviščih.

A31G

A2.2.1 Naložbe v uvajanje okoljskih tehnologij in inovacij, vključno s tistimi, ki so povezane s krožnim gospodarstvom

cilj

Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekte, dodeljene MSP, z rešitvami za razvoj in spodbujanje ali uporabo zelenih tehnologij (v zvezi s krožnim gospodarstvom)

 

število

0

100

Q1

2025

Število podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev. Izbor se opravi na podlagi določenih meril za izbor v skladu z načeloma nediskriminacije in preglednosti. S financiranjem se financirajo projekti MSP v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), in sicer z uporabo seznama izključitev ter v zvezi z razvojem in izvajanjem ali uporabo rešitev zelene industrije, ki se izberejo na podlagi največjega prispevka k ciljem (z merljivimi in zanesljivimi kazalniki) v eni od naslednjih kategorij:
– izboljšanje upravljanja materialov
– povečanje energijske učinkovitosti v proizvodnih in operativnih procesih
– zmanjšanje količine odpadkov iz proizvodnih in operativnih procesov
– ponovna uporaba ali recikliranje odpadkov
– zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih in operativnih procesov.

A32G

A2.2.1 Naložbe v uvajanje okoljskih tehnologij in inovacij, vključno s tistimi, ki so povezane s krožnim gospodarstvom

cilj

Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo razvoj tehnologij, ki prispevajo k oblikovanju trga za sekundarne surovine

 

število

0

5

Q3

2025

Število podpisanih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev. Izbor se opravi na podlagi določenih meril za izbor v skladu z načeloma nediskriminacije in preglednosti. S financiranjem se financirajo projekti v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), in sicer z uporabo seznama izključitev in v zvezi z uporabo sekundarnih surovin, ki se izberejo na podlagi največjega prispevka k ciljem (z merljivimi in zanesljivimi kazalniki): (a) razvoj tehnologij za pretvorbo odpadkov; (b) razvoj in izvajanje inovativnih tehnologij na področju uporabe odpadkov kot sekundarnih surovin, (c) povečanje količine materialov, ki jih je mogoče reciklirati, in zmanjšanje količine primarnih materialov, uporabljenih v proizvodnih procesih, (d) podpora ključnim postopkom načrtovanja za recikliranje, (e) podaljšanje življenjske dobe proizvodov in (f) zmanjšanje količine odpadkov, usmerjenih na odlagališča.

A33G

A2.3 Zagotavljanje institucionalne in pravne podlage za razvoj brezpilotnih zrakoplovov

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poljski agenciji za navigacijske službe zračnega prometa

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o poljski agenciji za navigacijske službe zračnega prometa z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2023

Akt o spremembi daje poljski agenciji za navigacijske službe zračnega prometa (PANSA) pravico do lastniškega kapitala v gospodarskih družbah in PANSA ali njenim hčerinskim družbam dovoljuje izvajanje pilotnih projektov, ki podpirajo izvajanje poslovnih modelov in storitev na podlagi brezpilotnega zrakoplova.

A34G

A2.3.1 Razvoj in opremljanje strokovnih centrov (posebni centri za usposabljanje, centri za podporo izvajanju, opazovalnice) in infrastruktura za upravljanje industrije vozil brez posadke kot ekosistem inovacij

cilj

T1 – Lokalni centri in infrastruktura za brezpilotna vozila, ki jih je lokalna vlada ali imenovani subjekt dokončal za lokalno delovanje

 

število

0

3

Q1

2025

Lokalna infrastruktura se izvaja na treh lokacijah (uvedba).
Izvajanje digitalne infrastrukture za brezpilotna vozila po vsej državi bo omogočilo stabilen, trajnosten in varen razvoj aplikacij brezpilotnih vozil v različnih delih države, kar bo prispevalo k zagotavljanju teritorialne kohezije in trajnostnega razvoja države. Ključni elementi infrastrukture so prizemna infrastruktura, lokalni podatkovni centri in centri za upravljanje prometa skupaj z digitalnimi storitvami in proizvajalci.

A35G

A2.3.1 Razvoj in opremljanje strokovnih centrov (posebni centri za usposabljanje, centri za podporo izvajanju, opazovalnice) in infrastruktura za upravljanje industrije vozil brez posadke kot ekosistem inovacij

cilj

T2 – Lokalni centri in infrastruktura za brezpilotna vozila, ki jih je lokalna vlada ali imenovani subjekt dokončal za lokalno delovanje

 

število

3

10

Q2

2026

Lokalni centri in/ali infrastruktura se izvajajo na sedmih dodatnih lokacijah (uvedba). Izvajanje digitalne infrastrukture za brezpilotna vozila po vsej državi bo omogočilo stabilen, trajnosten in varen razvoj aplikacij brezpilotnih vozil v različnih delih države, kar bo prispevalo k zagotavljanju teritorialne kohezije in trajnostnega razvoja države. Ključni elementi infrastrukture so prizemna infrastruktura, lokalni podatkovni centri in centri za upravljanje prometa skupaj z digitalnimi storitvami in proizvajalci.

A36G

A2.3.1 Razvoj in opremljanje strokovnih centrov (posebni centri za usposabljanje, centri za podporo izvajanju, opazovalnice) in infrastruktura za upravljanje industrije vozil brez posadke kot ekosistem inovacij

cilj

Izvedene storitve brezpilotnih vozil po pilotnih projektih

 

število

0

2

Q2

2024

Storitve brezpilotnih vozil se preskusijo in izvajajo v pilotnih projektih, ki se izvajajo v posameznih strokovnih centrih. Pričakuje se, da bo izvedla vsaj dva pilotna projekta v okviru specializiranih programov na naslednjih izbranih področjih uporabe:
– avtonomno usklajevanje prometa (s posebnim poudarkom na pristaniščih in energetski infrastrukturi)
– storitve javnega reda (varnost in civilna zaščita)
Število pilotnih projektov, izvedenih v posameznih paketih, je odvisno od področja uporabe, števila morebitnih prejemnikov (strank), tehnološke zapletenosti in regulativnih pogojev za posamezno vlogo. Storitve, ki se izvajajo v okviru pilotnih projektov, omogočajo standardizacijo tehnologije in družbeno sprejemljivost za uporabo brezpilotnih vozil. Preskušene in izvajane storitve brezpilotnih vozil pomenijo popolnoma operativne storitve, ki temeljijo na strojni in programski opremi ter izpolnjujejo poslovne potrebe prejemnika (uporabnika). Projekti in izvajalci se izberejo na podlagi določenih meril za izbor v skladu z načeli nediskriminacije in preglednosti. 

A37G

A2.3.1 Razvoj in opremljanje strokovnih centrov (posebni centri za usposabljanje, centri za podporo izvajanju, opazovalnice) in infrastruktura za upravljanje industrije vozil brez posadke kot ekosistem inovacij

cilj

Izvedene storitve brezpilotnih vozil po pilotnih projektih

 

število

2

4

Q2

2026

Dva dodatna projekta, ki izpolnjujeta zahteve, določene za ukrep A36G.  

A38G

A2.4 Krepitev mehanizmov sodelovanja med znanostjo in industrijo

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu in znanosti v zvezi s katalogom subjektov, ki lahko skupaj z univerzami ustanovijo subjekte za posebne namene

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu in znanosti o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Akt o spremembi omogoča oblikovanje namenskih družb, zasnovanih posebej za trženje rezultatov raziskav in razvoja. To naj bi omogočilo večjo interdisciplinarno in fleksibilnost prenosa tehnologije.

A39G

A2.4 Krepitev mehanizmov sodelovanja med znanostjo in industrijo

mejnik

Določitev pravil za uporabo laboratorijev in prenos znanja inštitutov pod nadzorom ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja

Dokument, ki vsebuje uveljavljena pravila

 

 

 

Q1

2022

Pravila za uporabo laboratorijev in prenos znanja določajo postopke v zvezi z uporabo raziskovalne infrastrukture v okviru sodelovanja med znanostjo in znanostjo ter med znanostjo in podjetji. Določbe upoštevajo načeli nediskriminacije in preglednosti.

A40G

A2.4.1 Naložbe v razvoj raziskovalnih zmogljivosti

cilj

Laboratoriji s sodobno raziskovalno in analitično infrastrukturo v ustanovah, ki so pod nadzorom in/ali podrejeni ministrstvu za izobraževanje in znanost ter Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja

 

število

0

18

Q4

2025

Gradnja in posodobitev laboratorijev v institucijah, ki so nadzorovane in/ali podrejene Ministrstvu za izobraževanje in znanost ter Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja ter glavnemu inšpektoratu za nadzor kakovosti kmetijstva in hrane v zvezi s cilji.



A3 – IZOBRAŽEVANJE

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

A41G

A3.1 Delovna sila za sodobno gospodarstvo: izboljšanje usklajevanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela zaradi uvedbe novih tehnologij v gospodarstvo ter zelene in digitalne preobrazbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembi zakona o izobraževanju, ki vzpostavlja pravni okvir za mrežo centrov sektorskih znanj in spretnosti ter zagotavlja ciljno usmerjeno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, ki sta zelo pomembna za potrebe trga dela

Določba v zakonu o spremembi zakona o izobraževanju, ki navaja začetek njegove veljavnosti

 

 

 

Q3

2023

Z reformo zakona o izobraževanju se po študijah izvedljivosti in postopku pregleda v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, regionalnimi organi, sektorji in drugimi zainteresiranimi stranmi vzpostavi pravni okvir za mrežo centrov sektorskih znanj in spretnosti, ki zagotavljajo ciljno usmerjeno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, ki sta zelo relevantna za potrebe trga dela, da bi izboljšali sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja z bolj ciljno usmerjenimi sektorskimi izobraževalnimi centri in bolje povezali izobraževanje s potrebami trga dela.

Zakon o izobraževanju, kakor je bil spremenjen z zakonom o spremembi:
– predvideti razvojni načrt za mrežo centrov za znanja in spretnosti;
– določiti mesto in vlogo centrov za znanja in spretnosti v sistemu izobraževanja in usposabljanja;
– določi pogoje za zaposlitev osebja v centrih za znanja in spretnosti;
– uvesti določbe za ciklične preglede, da se zagotovi nadzor nad njihovim upravljanjem in trajnostjo po letu 2026;
– prilagoditi obstoječi sistem upravljanja s prilagojenimi določbami o upravljanju centrov za znanja in spretnosti, vključno z delodajalci (vključno s predstavniki MSP), socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi;

– vzpostaviti načine financiranja (tudi po prenehanju podpore EU), pogoje usposabljanja, določbe za poklicno usmerjanje in učne načrte; in
– opredeliti vrste zagotovljenega usposabljanja, ciljne skupine, vrste kvalifikacij in standardov, mehanizme za zagotavljanje kakovosti in preverjanje ter kako naj se sektorji povežejo s centri za znanja in spretnosti.

A42G

A3.1 Delovna sila za sodobno gospodarstvo: izboljšanje usklajevanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela zaradi uvedbe novih tehnologij v gospodarstvo ter zelene in digitalne preobrazbe

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o učiteljih, ki omogoča izvajanje stalnega poklicnega usposabljanja učiteljev v centrih sektorskih spretnosti

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o učiteljih, ki navaja začetek njegove veljavnosti

 

 

 

Q3

2023

Reforma zakona o učiteljih bo centrom za sektorske spretnosti omogočila zagotavljanje stalnega poklicnega usposabljanja učiteljev.

Zakon o učiteljih, kakor je bil spremenjen z zakonom o spremembah:

– določiti okvir za usposabljanje učiteljev v centrih za znanja in spretnosti;

– vključiti določbe o usposabljanju učiteljev za uporabo novih tehnologij.

A43G

A3.1 Delovna sila za sodobno gospodarstvo: izboljšanje usklajevanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela zaradi uvedbe novih tehnologij v gospodarstvo ter zelene in digitalne preobrazbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o regionalni samoupravi, Zakona o institucijah trga dela, Zakona o samoupravi okrožja in drugih ustreznih aktov o usklajevanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja v regijah

Določbe zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o regionalni samoupravi, Zakona o institucijah trga dela, Zakona o okrajni samoupravi in drugih ustreznih aktov, ki označujejo njihov začetek veljavnosti

 

 

 

Q1

2025

Spremenjeni zakonodajni akti (vključno z zakonom o regionalni samoupravi, zakonom o institucijah trga dela, zakonom o okrajni samoupravi in drugimi ustreznimi akti) po postopku pregleda in v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi opredelijo pravice in odgovornosti regij pri usklajevanju politik na področju znanj in spretnosti ter vplivajo na ponudbe za izpopolnjevanje ustanov za vseživljenjsko učenje na podlagi operacionaliziranih programov izvajanja poljske nacionalne celostne strategije znanj in spretnosti do leta 2030 na regionalni ravni.

Spremembe vključujejo:
(a) pravna ureditev in naloge regionalnih koordinacijskih skupin za trajnostno delovanje regionalnega usklajevanja politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolskega izobraževanja in vseživljenjskega učenja;
(b) struktura upravljanja za regionalne politike na področju znanj in spretnosti, vključno s pristojnostmi regij in socialnih partnerjev;
(c) obveznost sprejetja operativnih izvedbenih programov za nacionalno celovito strategijo znanj in spretnosti do leta 2030 na regionalni ravni, vključno z (i) obveznostjo, da se izvedbeni program posodobi vsakih pet let; in (ii) obveznost, da se zagotovi, da je ponudba učenja pri izvajalcih poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter drugih ponudnikih usposabljanja prilagojena ugotovljenim potrebam po znanjih in spretnostih;
(d) Določbe o delovanju urada za usklajevanje (zagotavljanje storitev za regionalne usklajevalne skupine); in
(e) Določbe, ki določajo obveznosti spremljanja in ocenjevanja.
Operacionalizirani izvedbeni programi za nacionalno integrirano strategijo znanj in spretnosti do leta 2030 na regionalni ravni ne vplivajo na institucionalno avtonomijo visokošolskih institucij.

A44G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T1 – Vzpostavitev mreže delujočih sektorskih centrov znanj in spretnosti, ki zagotavljajo ciljno usmerjeno izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki sta zelo pomembna za potrebe trga dela

 

število

0

20

Q1

2024

Polno delovanje 20 centrov za sektorske spretnosti ter zagotavljanje tečajev poklicnega usposabljanja in učnih načrtov, tudi za odrasle, študente, mlade, učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zaposlene. To vključuje:
– gradnja centrov za znanja in spretnosti;
– nakup opreme (v obsegu, ki je pomemben za delovanje centrov);
– institucionalna ureditev centrov, vključno z udeležbo 90 sektorskih organizacij;

– zaposlovanje osebja; in
– v celoti delujoči centri za znanja in spretnosti.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Zlasti gradnja novih stavb mora biti v skladu s standardom za stavbe s skoraj ničelno porabo energije, kot je določeno v direktivi o energijski učinkovitosti stavb.

A45G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T2 – Vzpostavitev mreže delujočih sektorskih centrov znanj in spretnosti, ki zagotavljajo ciljno usmerjeno izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki sta zelo pomembna za potrebe trga dela

 

število

20

120

Q3

2025

Polno delovanje 120 centrov sektorskih znanj in spretnosti ter zagotavljanje tečajev poklicnega usposabljanja in učnih načrtov, tudi za odrasle, študente, mlade, učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zaposlene. To vključuje:
– gradnja centrov za znanja in spretnosti;
– nakup opreme (v obsegu, ki je pomemben za delovanje centrov);
– institucionalna ureditev 120 centrov, vključno z udeležbo 90 sektorskih organizacij;

– zaposlovanje osebja; in
– v celoti delujočih 120 centrov za znanja in spretnosti.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Zlasti gradnja novih stavb mora biti v skladu s standardom za stavbe s skoraj ničelno porabo energije, kot je določeno v direktivi o energijski učinkovitosti stavb.

A46G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T1 – Zagotavljanje znanj in spretnosti učencem v sektorskih centrih za znanja in spretnosti, vključno s potrjevanjem učnih rezultatov (znanja), ki jih izda in prizna sektor

 

število

0

2 000

Q3

2024

2 000 oseb se udeleži usposabljanja v sektorskih centrih za znanja in spretnosti. Vsak od usposobljenih učečih se prejme potrdilo o pridobljenih učnih rezultatih (znanjih in kvalifikacijah), ki jih priznava sektor, ki ga izda sektor.

A47G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T2 – Zagotavljanje znanj in spretnosti učencem v sektorskih centrih za znanja in spretnosti, vključno s potrjevanjem učnih rezultatov (znanja), ki jih izda in prizna sektor

 

število

2 000

16 000

Q3

2025

16 000 oseb se udeleži usposabljanja v sektorskih centrih za znanja in spretnosti. Vsak od usposobljenih učečih se prejme potrdilo o pridobljenih učnih rezultatih (znanjih in kvalifikacijah), ki jih priznava sektor, ki ga izda sektor.

A48G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T3 – Zagotavljanje znanj in spretnosti učencem v sektorskih centrih za znanja in spretnosti, vključno s potrjevanjem učnih rezultatov (znanja), ki jih izda in prizna sektor

 

število

16 000

24 000

Q2

2026

24 000 oseb se udeleži usposabljanja v sektorskih centrih za znanja in spretnosti. Vsak od usposobljenih učečih se prejme potrdilo o pridobljenih učnih rezultatih (znanjih in kvalifikacijah), ki jih priznava sektor, ki ga izda sektor.

A49G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

Ustanovitev delujočih regionalnih usklajevalnih skupin, ki usklajujejo politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja

 

število

0

14

Q3

2022

Ustanovi se vsaj 14 regionalnih koordinacijskih skupin, katerih splošni cilj je 16 regionalnih koordinacijskih skupin (po ena za vsako „vojvodstvo“). Regionalne koordinacijske skupine, ki jih sestavljajo ključne zainteresirane strani, usklajujejo politike na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja ter sodelujejo z visokošolskim izobraževanjem, kadar je to ustrezno in po dogovoru z zadevnimi visokošolskimi ustanovami.

A50G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

Razvoj operacionaliziranih izvedbenih programov za celostno strategijo znanj in spretnosti na regionalni ravni s strani ustanovljenih regionalnih usklajevalnih skupin za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje

 

število

0

14

Q3

2023

Razvije se vsaj 14 operativnih regionalnih izvedbenih programov s splošnim ciljem 16 regionalnih operacionaliziranih izvedbenih programov (po eden za vsako „vojvodstvo“).
Operacionalizirani izvedbeni programi za nacionalno integrirano strategijo znanj in spretnosti 2030 zajemajo vse oblike učenja, vključno z usklajevanjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja.
Vključujejo časovne načrte za razvoj poklicnega usposabljanja v regijah, pri čemer upoštevajo digitalni in zeleni prehod ter spodbujajo inovacije.
Vključujejo mehanizme spremljanja in ocenjevanja. Operacionalizirani izvedbeni programi ne vplivajo na institucionalno avtonomijo visokošolskih ustanov.

A4 – TRG DELA

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

A51G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Začetek veljavnosti novih zakonov o javnih službah za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronskem sklepanju nekaterih pogodb o zaposlitvi:
– uvedba sprememb javnih zavodov za zaposlovanje in aktivnih politik trga dela za povečanje udeležbe delovne sile
– zmanjšanje upravnih ovir za zaposlovanje tujcev
– poenostavitev postopka sklepanja nekaterih pogodb

Določbe v zakonih o javnih službah za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronski sklenitvi nekaterih pogodb o zaposlitvi z navedbo začetka veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Začetek veljavnosti treh novih zakonov, ki uvajajo nove določbe:


1. O javnih zavodih za zaposlovanje in aktivnih politikah trga dela za povečanje udeležbe v zaposlovanju z: (i) razširitev skupine strank zavodov za zaposlovanje na poklicno neaktivne osebe; (ii) opredelitev ekonomsko neaktivnih oseb, ki bi lahko opravljale poklicno dejavnost, in vzpostavljanje stikov z njimi, (iii) uvedba obveznosti za delodajalce iz javnega in zasebnega sektorja (za podjetnike, ki uporabljajo javna sredstva, na primer s sodelovanjem na razpisih), da predložijo ponudbe za zaposlitev v centralni podatkovni zbirki ponudb za delovna mesta; (iv) povečanje dostopa do vseživljenjskega učenja za iskalce zaposlitve s financiranjem stroškov usposabljanja iz Sklada za delo ter potrjevanje pridobivanja znanja in spretnosti, vključno s poklicnimi kvalifikacijami; (v) uvedba nove oblike podpore (bona za nadaljnje izobraževanje) za zaposlene in brezposelne.


2. Za zmanjšanje upravnih ovir in racionalizacijo postopkov v zvezi z zaposlovanjem tujcev: (i) javni zavodi za zaposlovanje lahko v okviru JZZ (ne ločene pisarne) ustanovijo specializirane službe za podporo tujcem na trgu dela, tako za zaposlene kot za brezposelne; (ii) vloga javnih zavodov za zaposlovanje se poveča v postopku izdajanja delovnih dovoljenj za tujce, s čimer se poveča njegova učinkovitost; (iii) izvede se popolna digitalizacija postopkov v zvezi s pridobitvijo delovnega dovoljenja za tujce.


3. Elektronsko sklepanje nekaterih pogodb, da se poenostavi postopek zaposlovanja. Pravni predpisi uvajajo možnost sklepanja in poravnave nekaterih pogodb o zaposlitvi na elektronski način, ki je povezan s sistemi socialne varnosti in davčnimi sistemi. S tem se olajša postopek sklenitve delovnega razmerja.

A52G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Novi standardi in okvir uspešnosti za delovanje in usklajevanje javnih zavodov za zaposlovanje

Sprejetje na Ministrstvu za družino in socialno politiko (MRiPS)

 

 

 

Q4

2023

Novi standardi uspešnosti in okvir uspešnosti upravljanja, k vključujejo:
– prilagoditve novih zakonov o javnih zavodih za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronskem sklepanju nekaterih pogodb o zaposlitvi,
– vzpostavitev sistema za upravljanje uspešnosti decentraliziranih javnih zavodov za zaposlovanje,
– razvoj novih delovnih metod in standardov za delovanje in usklajevanje javnih zavodov za zaposlovanje na podlagi sprejetih novih uredb (za njihovo operacionalizacijo in optimizacijo; razvoj novih standardov za storitve za stranke se izvede s sofinanciranjem iz ESS+).

A53G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Izvesti postopek posvetovanja s socialnimi partnerji o možnostih kolektivnih pogodb in izvesti obsežno študijo o morebitni vlogi enotne pogodbe o zaposlitvi pri zagotavljanju nove prožnosti in varnosti na poljskem trgu dela;

Objava poročila ministrstva za družino in socialno politiko o posvetovanju s socialnimi partnerji

 

 

 

Q4

2022

Cilj posvetovanja s socialnimi partnerji je opredeliti vlogo in potencial kolektivnih pogodb na poljskem trgu dela, da se zagotovijo nove prilagodljivosti v skladu z novimi in hitro spreminjajočimi se razmerami. Izvede se študija, ki bo preučila možnosti za morebitno enotno pogodbo o zaposlitvi, zagotovila analitično in pravno podlago ter uporabila primerjalno analizo. Razvija se lahko s podporo mednarodnih organizacij in/ali z namensko tehnično pomočjo.

A54G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe ustreznih zakonov za izvajanje prednostnih reform, opredeljenih v posvetovanju o kolektivnih pogodbah in študiji o enotni pogodbi o zaposlitvi na Poljskem

Določba v spremembi ustreznih zakonov z navedbo začetka njene veljavnosti

 

 

 

Q3

2024

Začetek veljavnosti spremembe ustreznih zakonov za izvajanje prednostnih reform, kot so opredeljene v študiji o morebitni vlogi enotne pogodbe o zaposlitvi in v skladu s posvetovanjem o kolektivnih pogodbah.

A55G

A4.1.1 Naložbe v podporo reformi institucij trga dela

cilj

Javni zavod za zaposlovanje, kjer se bodo izvajali posodobljeni informacijski sistemi

 

% (odstotek)

0

100

Q2

2025

Delež javnih zavodov za zaposlovanje (uradov), v katerih se uporabljajo informacijski sistemi. Izvajanje zajema:
– posodobitev informacijskega sistema (izvajanje novih funkcij sedanjega informacijskega sistema, njegova prilagoditev novim nalogam v skladu z novim zakonom, kot so nove naloge služb za tujce) za učinkovito upravljanje aktivnih politik trga dela, postopkov javnih zavodov za zaposlovanje in digitalnih orodij za aktivne politike trga dela v javnih službah za zaposlovanje ter vključitev na ustrezna področja s podatki iz drugih dopolnilnih informacijskih sistemov (vključno z registri socialne varnosti in davčnimi registri);
– digitalizacija postopkov in orodij, ki jih uporabljajo JZZ;
– posodobitev obstoječih ali izvajanje novih informacijskih rešitev, ki jih uporabljajo JZZ, in za podporo uporabnikom JZZ;
– razširitev infrastrukture IKT JZZ;
– uporaba novih komunikacijskih orodij (vključno z informacijsko tehnologijo) s strankami.

A56G

A4.1.1 Naložbe v podporo reformi institucij trga dela

cilj

Zaposleni v javnem zavodu za zaposlovanje, usposobljeni za uporabo novih postopkov in orodij IT, ki se izvajajo na podlagi novih zakonov o javnih zavodih za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronskem sklepanju nekaterih pogodb o zaposlitvi

 

% (odstotek)

0

50

Q1

2025

Zaposleni v javnem zavodu za zaposlovanje opravijo usposabljanje o novih postopkih in standardih, določenih v novih zakonih o javnih službah za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronskem sklepanju nekaterih pogodb o zaposlitvi, ter o orodjih IT in informacijskih sistemih, ki uporabljajo ta nova orodja in postopke. Cilj se nanaša na odstotek celotnega osebja javnih zavodov za zaposlovanje, ki je bilo usposobljeno.

A57G

A4.2 Reforma za izboljšanje položaja staršev na trgu dela s povečanjem dostopa do visokokakovostnega otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

mejnik

Sprejetje standardov kakovosti za otroško varstvo, vključno z izobraževalnimi smernicami in standardi storitev oskrbe za otroke, mlajše od treh let, ki zagotavljajo visoko kakovost, vključno z izobraževanjem in varstvom

Določba v zadevnem zakonu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q2

2023

Neodvisna analiza obsega, v katerem obstoječi standardi varstva in izobraževanja za otroke, stare do treh let, omogočajo dostop do visokokakovostnih in cenovno dostopnih sistemov predšolske vzgoje in varstva. Analiza se izvede ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva (2019/C 189/02) in se predstavi v poročilu, ki ga objavi ministrstvo za družino in socialno politiko.

Na podlagi analize se pripravi okvir za standarde kakovosti otroškega varstva, vključno z izobraževalnimi smernicami in standardi storitev varstva otrok, mlajših od treh let, ki se nato z zainteresiranimi stranmi javno posvetuje in o njem dogovori Ministrstvo za družino in socialno politiko.

Z začetkom veljavnosti spremembe Zakona z dne 4. februarja 2011 o varstvu in varstvu otrok do treh let postane okvir zavezujoč za izvajalce otroškega varstva, in sicer na podlagi izida posvetovanj in dogovora ministrstva za družino in socialno politiko z zainteresiranimi stranmi.

A58G

A4.2 Reforma za izboljšanje položaja staršev na trgu dela s povečanjem dostopa do visokokakovostnega otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu in vzgoji otrok do treh let, ki zagotavlja stabilno dolgoročno financiranje storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona z dne 4. februarja 2011 o varstvu in vzgoji otrok do treh let z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2024

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona z dne 4. februarja 2011 o varstvu in vzgoji otrok do treh let, ki zagotavlja stabilno dolgoročno financiranje iz nacionalnih virov za vzpostavitev in delovanje storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti.

A59G

A4.2 Reforma za izboljšanje položaja staršev na trgu dela s povečanjem dostopa do otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu in vzgoji otrok do starosti treh let, katerega namen je spremeniti organizacijo sistema financiranja varstva otrok do tretjega leta starosti z namenom uvedbe enotnega in skladnega sistema finančnega upravljanja za vzpostavitev in delovanje storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

Določba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona z dne 4. februarja 2011 o varstvu in vzgoji otrok, mlajših od treh let, z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona z dne 4. februarja 2011 o varstvu in varstvu otrok do treh let se racionalizira upravljanje financiranja vzpostavitve in delovanja ustanov za varstvo otrok z:
– izvajanjem enotnega usklajenega sistema upravljanja financiranja za vzpostavitev in delovanjem storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti;
– vključitvijo upravljanja sredstev iz različnih virov financiranja v okviru programa Maluch+.

A60G

A4.2.1 Podpora za ustanove za varstvo otrok do treh let (otroci, otroški klubi) v okviru programa Maluch+

mejnik

Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje financiranja in vzpostavitve otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti, ki bo združeval različne vire financiranja otroškega varstva

Popolnoma delujoč sistem IT

Q2

2022

Vzpostavitev in uvedba operativnega sistema IT (ali razširitev enega od obstoječih sistemov), ki se uporablja za podporo projektov končnih prejemnikov finančne podpore, in sicer subjektov, ki ustanavljajo in vodijo ustanove za varstvo otrok, v vseh fazah njihovega izvajanja. Sistem uporabljajo tudi institucije, ki nadzorujejo in izvajajo reformo.

A61G

A4.2.1 Podpora za ustanove za varstvo otrok do treh let (otroci, otroški klubi) v okviru programa Maluch+

cilj

Vzpostavitev novih mest v ustanovah za varstvo otrok (starostnice, otroški klubi) za otroke do treh let

 

število

0

47 500

Q2

2026

Vzpostavitev in razvoj infrastrukture na področju otroškega varstva do treh let sestavljajo:
– gradnja ali obnova vrtcev in otroških klubov (v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja);
– nakup nepremičnin in infrastrukture (pridobitev zemljišča ali prostorov).
Ciljna skupina se nanaša na vrtce in otroške klube. Cilj se nanaša na gradnjo novih objektov ter obnovo in prilagoditev obstoječih objektov za skupno vsaj 47 500 novih mest za varstvo otrok.

A62G

A4.3 Izvajanje pravnega okvira za subjekte socialne ekonomije

mejnik

Začetek veljavnosti akta o socialni ekonomiji

Določba v aktu o socialni ekonomiji o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Začetek veljavnosti akta o socialni ekonomiji, ki ureja osnovna vprašanja, povezana s tem sektorjem, zlasti: opredelitev socialnega podjetja, načela delovanja in podpore socialnega podjetja, novi modeli sodelovanja med podjetji socialne ekonomije in lokalno upravo pri izvajanju socialnih storitev ter načela usklajevanja politik na področju razvoja socialne ekonomije.

A63G

A4.3.1 Programi za podporo naložbam, ki omogočajo zlasti razvoj dejavnosti, povečanje udeležbe pri izvajanju socialnih storitev in izboljšanje kakovosti vključevanja v subjekte socialne ekonomije

cilj

Število subjektov, ki so pridobili status socialnega podjetja

 

število

0

1 400

Q2

2025

Dodelitev statusa socialnega podjetja 1 400 subjektom.

A64G

A4.3.1 Programi za podporo naložbam, ki omogočajo zlasti razvoj dejavnosti, povečanje udeležbe pri izvajanju socialnih storitev in izboljšanje kakovosti vključevanja v subjekte socialne ekonomije

cilj

Število subjektov socialne ekonomije, vključno s socialnimi podjetji, ki jih zajema finančna podpora

 

število

0

1 000

Q4

2025

Zagotavljanje nepovratnih sredstev vsaj 1 000 subjektom socialne ekonomije, vključno s socialnimi podjetji, ki vodijo k ohranjanju delovnih mest, povečanju finančnega prometa ali uvajanju sprememb v gospodarski dejavnosti (širitev obsega, oblike dejavnosti ali spremembe v industriji). Delovna mesta v subjektih, ki prejemajo nepovratna sredstva, se ohranijo vsaj 12 mesecev po datumu nepovratnih sredstev.

Izbira upravičencev se opravi na podlagi določenih meril za izbor v skladu z načeloma nediskriminacije in preglednosti.

A65G

A4.4 Zagotavljanje prožnejših oblik zaposlitve in uvedba dela na daljavo

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah zakonika o delovnih razmerjih, ki uvaja stalno institucijo za delo na daljavo v določbe zakonika o delovnih razmerjih in prožne oblike ureditve delovnega časa

Določba v zakonu o spremembi zakonika o delovnih razmerjih z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q3

2022

Začetek veljavnosti zakona o spremembah delovnega zakonika, ki prispeva k boljšemu usklajevanju poklicnih in zasebnih odgovornosti, odzivanju na krizo in podpori neaktivnim osebam z nižjo gospodarsko dejavnostjo pri iskanju stalne zaposlitve. Reformo sestavljajo:
– uvedba možnosti dela na daljavo (v celoti ali delno) zunaj delovnega mesta na podlagi sporazumov med delavcem in delodajalcem, sklenjenih ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ali med zaposlitvijo;
– določitev pravil o delu na daljavo v dogovoru med delodajalcem in predstavniki delavcev;
– vključno s posebnimi primeri, v katerih bi se delo na daljavo lahko opravljalo na zahtevo delodajalca (na primer v izrednih razmerah);
– določitev obveznosti delodajalca, da zagotovi material in orodja, potrebna za opravljanje dela na daljavo in/ali uporabo zasebne opreme zaposlenih;
– izvajanje prožnih oblik ureditve delovnega časa.

A66G

A4.4.1 Naložbe v zvezi z opremljanjem delavcev/podjetij za delo na daljavo

cilj

Podjetja, ki prejemajo podporo na področju digitalizacije

 

število

0

3 000

Q2

2025

Svetovanje o digitalizaciji vsaj 3 000 mikro, malim in srednjim podjetjem ter, če se ugotovi, da je to potrebno zaradi takega svetovanja, nakup programske opreme/licenc in digitalno izpopolnjevanje osebja.

Ukrep je sestavljen iz:

(a) pred izvedbo analize procesov v podjetju, ki se lahko digitalizirajo v okviru dela na daljavo, ki vključuje zahteve glede programske opreme in sistema, opis funkcionalnosti in razvoj izvedbenega cestnega načrta. Upravičenec temu elementu nameni največ 20 % podpore. Če je upravičenec predhodno opravil zgornjo analizo, se lahko nepovratna sredstva v celoti uporabijo za dejavnosti, opisane v točkah (b) in (c).

(b) usposabljanje zaposlenih in vodstva na področju dela na daljavo (zlasti delo in upravljanje ekipe na daljavo, spletna prodaja, spletna komunikacija s strankami, nadzor dela na daljavo, zaposlovanje na daljavo, načrtovanje in beleženje delovnega časa, uporaba specializiranih orodij IT). Upravičenec temu elementu nameni najmanj 30 % podpore.

(c) nakup licenc in programske opreme, ki omogoča komunikacijo in delo na daljavo med zaposlenimi in strankami. Podjetje temu elementu nameni najmanj 50 % podpore.

A67G

A4.5 Podaljšanje kariere in spodbujanje dela po zakonsko določeni upokojitveni starosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim se od leta 2023 izvaja znižanje dohodnine za tiste, ki so dopolnili upokojitveno starost, vendar še naprej delajo

Določba zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim se izvedejo naslednje spremembe: znižanje dohodnine se nameni davčnim zavezancem, ki dosežejo zakonsko določeno upokojitveno starost in se ne odločijo za upokojitev, temveč nadaljujejo delo. Ti delavci so oproščeni davka na dohodek do določene meje dohodka (največ prvi razred dohodnine, 85 528 PLN v letu 2021 in največ povprečna bruto plača v nacionalnem gospodarstvu na Poljskem). Stopnja dohodnine za tiste, ki so nad prvim razredom, se zniža. Zaradi te davčne spodbude davčni zavezanci zaslužijo dodatne zneske, ki ustrezajo znesku neplačanega davka od dohodka, ki naj bi jih spodbudil k podaljšanju poklicne poti.

A68G

A4.5 Podaljšanje kariere in spodbujanje dela po zakonsko določeni upokojitveni starosti

mejnik

Poročilo za oceno učinka ukrepov, sprejetih za zvišanje dejanske upokojitvene starosti

Objava ocenjevalnega poročila Ministrstva za družino in socialno politiko (MRiPS)

 

 

 

Q4

2024

Cilj tega poročila je oceniti učinek sprememb dohodnine na dejansko upokojitveno starost v dveh letih od njihove uvedbe. V njem se analizira vpliv na udeležbo na trgu dela, vzdržnost pokojninskega sistema, javne finance in enakost spolov.

A69G

A4.6 Povečanje udeležbe nekaterih skupin na trgu dela z razvojem dolgotrajne oskrbe

mejnik

Strateški pregled dolgotrajne oskrbe na Poljskem z namenom opredelitve prednostnih reform

Objava poročila o strateški analizi Ministrstva za družino in socialno politiko (MRiPS) in ministrstva za zdravje

 

 

 

Q4

2023

Zaključek analize sistema dolgotrajne oskrbe na Poljskem z namenom njegove reforme v prihodnosti in objava ustreznega poročila na spletni strani Biuletyn Informacji Publicznej ministrstva za družino in socialno politiko ter na spletni strani Biuletyn Informacji Publicznej Ministrstva za zdravje. V analizi se zlasti preučijo možni načini, kako:
– vključiti socialno in zdravstveno dolgotrajno oskrbo,
– pospešiti deinstitucionalizacijo teh storitev,
– jih postaviti pod en sam organ,
– zmanjšati razdrobljenost zagotavljanja oskrbe,

– revidirati dajatve, povezane z oskrbo, da se omogoči zaposlitev,
– vzpostaviti stabilen sistem ustreznega financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe v skupnosti in na domu,
– uvesti okvir kakovosti za storitve dolgotrajne oskrbe (zahteve za osebje, opremo, sprejem izvajalcev dolgotrajne oskrbe na trg).
Analiza se izvede v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno s socialnimi partnerji, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem dolgotrajne oskrbe, neformalnimi oskrbovalci, osebami, ki so deležne oskrbe, osebami, ki ne prejemajo oskrbe, vendar bi jo morale prejemati, in lokalnimi organi.

A70G

A4.6 Povečanje udeležbe nekaterih skupin na trgu dela z razvojem dolgotrajne oskrbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembi ustreznih zakonov za izvajanje prednostnih reform, opredeljenih v strateškem pregledu dolgotrajne oskrbe na Poljskem (v skladu z mejnikom A69G)

Določba v zakonu o spremembi zadevnih zakonov z navedbo začetka njene veljavnosti

 

 

 

Q4

2024

Začetek veljavnosti zakona o spremembi ustreznih zakonov, s katerim se bodo izvajale prednostne reforme, opredeljene v strateškem pregledu dolgotrajne oskrbe na Poljskem.

A71G

A4.7 Omejitev segmentacije trga dela

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu socialnega zavarovanja, ki omejuje segmentacijo trga dela in povečuje socialno varstvo vseh oseb, ki delajo na podlagi civilnopravnih pogodb, tako da te pogodbe pogojuje s prispevki za socialno varnost

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu socialnega zavarovanja z navedbo njegovega začetka veljavnosti

 

 

 

Q1

2023

Uveljavitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu socialnega zavarovanja, ki: (i) zagotoviti, da se za vse civilnopravne pogodbe plačujejo prispevki za socialno varnost (pokojnina, invalidnost, nesreče in poklicne bolezni, dajatve za bolezen), ne glede na zaslužen dohodek, razen pogodb s študenti, mlajšimi od 26 let; (ii) odpraviti pravilo, da se prispevki za socialno varnost plačujejo na podlagi minimalne plače za civilnopravne pogodbe.

A.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

A2.5 Krepitev potenciala kulturnega sektorja in kulturnih industrij za gospodarski razvoj

Glavni cilj te reforme je oblikovati in vzpostaviti okvir za podporo kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ter sektorjem po pandemiji COVID-19. Reforma obsega sprejetje strateškega dokumenta za obravnavo naslednjih vprašanj: (i) opredelitev ključnih srednje- do dolgoročnih izzivov v CSS; (ii) zagotoviti skladnost s horizontalnimi načeli EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo; (iii) opredeliti potencial zelenih in digitalnih orodij in platform za reševanje teh izzivov; (iv) razviti koncepte za sodelovanje in prenos znanja in spretnosti med kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ter s sektorji znanosti, izobraževanja, tehnologije in gospodarstva s poudarkom na splošnih načelih EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo, (v) opredeliti prednostne možnosti za zagotavljanje javne podpore ukrepom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

A2.5.1 Program za podporo dejavnostim subjektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju za spodbujanje njihovega razvoja

Cilj te naložbe je preprečiti dolgoročne negativne učinke pandemije COVID-19 ter spodbuditi zeleni in digitalni prehod v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. V ta namen je cilj naložbe zagotoviti finančno podporo in tehnično pomoč kulturnim ustanovam, nevladnim organizacijam, umetnikom, mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

Naložba je sestavljena iz dveh glavnih elementov. Prvič, z naložbo se vzpostavi program nepovratnih sredstev za kulturne ustanove, nevladne organizacije, MSP in mikropodjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, da se podpre izvajanje projektov, povezanih z: (i) izboljšanje digitalnih in zelenih kompetenc v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; (ii) razvijanje kulturnih/ustvarjalnih dejavnosti, kot so koncerti, predstave in razstave, tudi v virtualnih oblikah; (iii) ustvarjanje izobraževalnih programov in delavnic o arhitekturi, oblikovanju in ustvarjalni umetnosti, da bi umetnikom in oblikovalcem pomagali razviti njihove zelene in digitalne spretnosti; (iv) delavnice za gradnjo v podporo sodelovanju ter izmenjavi znanja in spretnosti med kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ter s sektorji znanosti, tehnologije in gospodarstva; (v) razvoj novih proizvodov in storitev, ki uporabljajo prelomne tehnologije, kot so umetna inteligenca, blokovne verige in internet stvari v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Splošna načela EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo, se upoštevajo pri vseh projektih.

Drugič, z naložbo se vzpostavi program štipendij za podporo ustvarjalcem, umetnikom, animatorjem, vzgojiteljem in raziskovalcem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Program štipendij zagotavlja finančno pomoč zlasti: (i) zagotavlja tečaje za umetnike za razvoj njihovih umetniških in digitalnih ali zelenih znanj in spretnosti; (ii) zagotavlja individualno poklicno usposabljanje umetnikom; (iii) ustvarja priložnosti za umetnike, da se v virtualni ali fizični obliki srečujejo z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi strokovnjaki na področju umetnosti prek delavnic in nizov razprav; (iv) ustvarja priložnosti za umetnike, da v virtualni ali fizični obliki sodelujejo s strokovnjaki iz drugih sektorjev, vključno z znanostjo, tehnologijo in podjetji. Štipendije se dodelijo ob upoštevanju splošnih načel EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo. Merila za izbor vlog za štipendije umetnikom v PPS, ki ustrezajo enemu od sektorjev NACE, kot jih je opredelil Eurostat, vključujejo: (a) prepričljiv umetniški portfelj v zadnjih 24 mesecih; (b) prepričljiv umetniški načrt za naslednjih 24 mesecev.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

A2.5.2 Naložbe za vzpostavitev vzorčnega podpornega centra za ustvarjalne industrije

Glavni cilj teh naložb je podpora kulturnim in ustvarjalnim industrijam, zlasti MSP, da bi gospodarstvu zagotovili inovativne rešitve, vključno z digitalizacijo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. V ta namen je cilj naložbe vzpostaviti podporni center za kulturne in ustvarjalne industrije s posebnim poudarkom na oblikovanju in arhitekturi, znanosti in podjetništvu.

Naložba je sestavljena iz dveh glavnih elementov. Prvič, naložba bo prenova muzeja ustvarjalnih industrij v Krakovu z namenom vzpostavitve vzorčnega podpornega centra za kulturno in ustvarjalno industrijo, ki bo zajemal zlasti oblikovanje in arhitekturo. Obnova muzeja vključuje najvišje standarde v smislu energijske učinkovitosti in materialov za obnovo z najnaprednejšimi tehnologijami v smislu trajnosti v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. Obnovitvena dela med drugim vključujejo: (i) rešitve za energijsko učinkovitost; (ii) razvoj digitalnih zmogljivosti, odprtih za MSP v kulturnih panogah; (iii) predstavitev trajnostnih rešitev za krožno gospodarstvo na področju gradbenih materialov.

Drugič, z naložbo se sklene deset sporazumov o sodelovanju med strankami ustvarjalnih industrij in podpornim centrom. Sporazumi o sodelovanju zlasti določajo načine krepitve sodelovanja med kulturnimi ustanovami, univerzami, zagonskimi podjetniki in producenti iz ustvarjalnih industrij.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A2.6 Reforma – Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljajoče infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

Cilj reforme je povečati uporabo satelitskih podatkov s strani javnih in zasebnih subjektov. Nov zakon o vesoljskih dejavnostih bo javni upravi olajšal uporabo satelitskih podatkov.

Z zakonom se ustanovi nacionalni administrator satelitskih podatkov. Prav tako mora spodbujati uporabo satelitskih podatkov v zasebnih podjetjih, med drugim z organiziranjem usposabljanj za vse zainteresirane subjekte. Zakon določa tudi pravila in pogoje za izvajanje vesoljskih dejavnosti in njihov nadzor, odgovornost za škodo, ki jo povzroči vesoljski objekt, ter pravila za delovanje nacionalnega registra vesoljskih objektov.

Reforma se izvede do 30. septembra 2024.

 

A2.6.1 Naložbe – Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljajoče infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

Cilj naložb je znatno povečati učinkovitost uporabe satelitskega opazovanja Zemlje na Poljskem ter zagotoviti učinkovito in neprekinjeno proizvodnjo in zagotavljanje obdelanih informacij o opazovanju Zemlje, prilagojenih potrebam uporabnikov. To naj bi izboljšalo upravljanje države (odločitve na podlagi bolj specifičnih in posodobljenih informacij), prineslo znatno digitalno preobrazbo uprave in ustvarilo povpraševanje po proizvodih za opazovanje Zemlje, vključno z dodatnim zasebnim in javnim povpraševanjem po že obstoječem sistemu EU Copernicus.

Naložba je sestavljena iz dveh naložb. Prva naložba vključuje vzpostavitev nacionalnega satelitskega informacijskega sistema (NSIS), ki zagotavlja storitve spremljanja z uporabo podatkov iz satelitskega opazovanja Zemlje. Prve storitve so končnim uporabnikom na voljo do 30. septembra 2023.

Druga naložba vključuje izstrelitev štirih satelitov. Pripravljalno delo, ki se izvede v skladu s standardi evropskega sodelovanja za vesoljsko standardizacijo (faza ECSS 0/A/B/C), se zaključi do 30. junija 2023. Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

A2 – INOVACIJE

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

A1L

A2.5 Krepitev potenciala kulturnega sektorja in kulturnih industrij za gospodarski razvoj

mejnik

Sprejetje dokumenta o politiki za podporo zelenim in digitalnim ukrepom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

Objava dokumenta o politiki

Q4

2022

Po javnem posvetovanju je minister, pristojen za kulturne zadeve, sprejel strateški dokument za podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju. Dokument obravnava zlasti naslednja vprašanja:

1.Opredelitev ključnih srednje- do dolgoročnih izzivov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, vključno s spoznanji, pridobljenimi med krizo zaradi COVID-19;

2.Zagotavljanje skladnosti s splošnimi načeli EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo, v projektih, ki jih je treba podpreti;

3.Opredelitev potenciala zelenih in digitalnih orodij in platform za reševanje teh izzivov;

4.Razvoj konceptov za sodelovanje in prenos znanja in spretnosti med kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ter s sektorji znanosti, izobraževanja, tehnologije in gospodarstva s poudarkom na splošnih načelih EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo, zelenimi in digitalnimi.

Opredelitev prednostnih možnosti za zagotavljanje javne podpore ukrepom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

A2L

A2.5.1 Program za podporo dejavnostim subjektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju za spodbujanje njihovega razvoja

mejnik

Merila za izbor za podporo projektom v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih

Objava meril za izbor in ustanovitev neodvisne izbirne komisije

Q4

2022

Ministrstvo za kulturo in nacionalno dediščino sprejme in objavi merila za izbor za podporo MSP, kulturnim ustanovam in nevladnim organizacijam pri oblikovanju projektov v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

Poleg tega se ustanovi neodvisen izbirni odbor s strokovnjaki iz različnih disciplin, vključno s predstavniki neodvisnih organizacij in institucij CCS. Izbirna komisija odloča o dodelitvi nepovratnih sredstev in štipendij.

Merila za izbor vlog za nepovratna sredstva za projekte kulturnih ustanov, nevladnih organizacij, MSP in mikropodjetij v PPS, ki ustrezajo enemu od sektorjev NACE, kot jih je opredelil Eurostat:

(a) daje prednost projektom, ki bodo verjetno trajno vplivali na digitalni in zeleni prehod v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

(b) dajo prednost tistim upravičencem, ki imajo poslovni načrt, o tem, kako se nepovratna sredstva uporabijo za financiranje stroškov projekta;

(c) da prednost tistim upravičencem, ki imajo v zadnjih 24 mesecih v zvezi s predlogom projekta zabeležene rezultate pri dejavnostih ali projektih.

Splošna načela EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo, se upoštevajo pri vseh projektih.

A3L

A2.5.1 Program za podporo dejavnostim subjektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju za spodbujanje njihovega razvoja

cilj

Število podpisanih pogodb za projekte s strani kulturnih ustanov, nevladnih organizacij, MSP in mikropodjetij, ki delujejo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

število

0

2 710

Q4

2024

Cilj tega ukrepa je okrepiti kulturni in ustvarjalni sektor s podpiranjem izvajanja projektov za razširjanje kulturnih dosežkov in povečevanjem prisotnosti kulture v družbenem življenju s spletnimi orodji in viri. Projekti se izberejo z javnimi razpisi za zbiranje predlogov.

Obseg projektov vključuje prekvalifikacijo in izpopolnjevanje ter spodbujanje digitalnih kompetenc med kulturnimi izvajalci (tako zasebnimi kot zaposlenimi v kulturnih ustanovah).

Podpira se izvajanje 2710 projektov v CCS, izbranih na podlagi meril, objavljenih v okviru mejnika A2L.

A4L

A2.5.1 Program za podporo dejavnostim subjektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju za spodbujanje njihovega razvoja

cilj

Število dodeljenih štipendij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

število

0

746

Q4

2024

S to naložbo se vzpostavi program štipendij za podporo ustvarjalcem, umetnikom, animatorjem in vzgojiteljem ter raziskovalcem, ki želijo najti nove načine za predstavitev kulturnih dobrin v živo in prek interneta.

Umetnikom se dodeli 746 štipendij za razvoj njihovih dejavnosti. Program štipendij je namenjen zagotavljanju podpore umetnikom, da bi spodbudili ustvarjalne dejavnosti pri okrevanju po pandemiji COVID-19. Program štipendij zagotavlja finančno pomoč zlasti:

-Zagotavljanje tečajev za umetnike za razvoj njihovih umetniških, digitalnih ali zelenih znanj in spretnosti;

-Zagotavljanje individualiziranega strokovnega usposabljanja umetnikom;

-Ustvarjati priložnosti za umetnike, da se v virtualni ali fizični obliki srečujejo z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi umetniškimi strokovnjaki, in sicer z delavnicami in nizi razprav;

-Ustvarjati priložnosti za umetnike, da v virtualni ali fizični obliki sodelujejo s strokovnjaki iz drugih sektorjev, vključno z znanostjo, tehnologijo in podjetji.

Štipendije se dodelijo ob upoštevanju splošnih načel EU, vključno z enakostjo spolov in nediskriminacijo. Merila za izbor vlog za štipendije umetnikom v PPS, ki ustrezajo enemu od sektorjev NACE, kot jih je opredelil Eurostat, vključujejo:

a)prepričljiv umetniški portfelj v zadnjih 24 mesecih;

b)prepričljiv umetniški načrt za naslednjih 24 mesecev.

Izbirna komisija, navedena v mejniku A2L, odloči o izbiri štipendistov.

A5L

A2.5.2 Naložbe za vzpostavitev vzorčnega podpornega centra za ustvarjalne industrije

mejnik

Prenova muzeja za vzorčno podporno središče za ustvarjalne panoge

Zaključek obnovitvenih del

Q2

2026

Muzej za ustvarjalno industrijo v Krakovu se prenovi in razširi, da se vzpostavi vzorčno podporno središče za ustvarjalne industrije, s posebnim poudarkom na oblikovanju in arhitekturi, v sodelovanju z znanostjo in podjetniki, da se v gospodarstvo prinesejo inovativne rešitve, vključno z digitalizacijo, ter da se v teh panogah spodbujajo mala in srednja podjetja.

Prenova muzeja vključuje najvišje standarde v smislu energijske učinkovitosti in materialov za obnovo z najnaprednejšimi tehnologijami v smislu trajnosti v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, in v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb.

Podpira pobudo novi Bauhaus, zlasti s (i) spodbujanjem sodelovanja med svetom znanosti in tehnologije, umetnosti in kulture; ter (ii) predstavitev vzorčnih rešitev na področju energijske učinkovitosti in prenove.

Obnovitvena dela med drugim vključujejo:

·Rešitve za energijsko učinkovitost

·Razvoj digitalnih zmogljivosti, odprtih za MSP v kulturni industriji

·Predstavitev trajnostnih rešitev za krožno gospodarstvo na področju gradbenih materialov

A6L

A2.5.2 Naložbe za vzpostavitev vzorčnega podpornega centra za ustvarjalne industrije

cilj

Sporazumi o sodelovanju, sklenjeni med strankami podpornega centra za ustvarjalne panoge

število

0

10

Q4

2024

Sporazumi o sodelovanju, ki zajemajo inovativna podjetja (proizvode) na področju visokih tehnologij in načrtovanja, kot so inovativne metode ohranjanja, uporabno oblikovanje, arhitektura in urbanistično načrtovanje. Sporazumi o sodelovanju določajo načine ustvarjalnega sodelovanja med kulturnimi ustanovami, univerzami, zagonskimi podjetniki in producenti iz ustvarjalnih industrij. 

Pričakovani rezultati vključujejo:

– izmenjavo spretnosti in znanja na zgoraj navedenih področjih,

– izvajanje specializiranih raziskovalnih in razvojnih projektov, ki se bodo uporabljali pri novih proizvodih in tehnologijah,

– novi modeli zadružnih podjetij med visokošolskim izobraževanjem, ustvarjalnimi panogami in kulturo,

– spodbujanje lokalne industrije, nevladnih organizacij in umetniških izvajalcev,

– izobraževalni projekti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju in okolju,

– okvirne smernice za modele javnih prostorov in urbanistične zasnove za zasebni in javni sektor.

A7L

A2.6 Reforma – Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljajoče infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o vesoljskih dejavnostih, ki ga bo sprejel parlament

Določba v zakonu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q3

2024

Nov zakon bo med drugim olajšal uporabo satelitskih podatkov v javni upravi. Z zakonom se ustanovi nacionalni administrator satelitskih podatkov. Zakon določa obveznost nacionalnega administratorja, da spodbuja uporabo satelitskih podatkov v zasebnih podjetjih, med drugim z organizacijo usposabljanj za vse zainteresirane subjekte.

A8L

A2.6.1 Naložbe – Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljajoče infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

cilj

Razvoj potrebne infrastrukture: nacionalni satelitski informacijski sistem (NSIS), ki zagotavlja storitve spremljanja z uporabo podatkov iz satelitskega opazovanja Zemlje (EO)

 

število

0

1

Q3

2023

Nacionalni satelitski informacijski sistem (NSIS) začne delovati. Začetek začetnih storitev v sodelovanju z uporabniki na dveh področjih aplikacij elektronskega zbiranja podatkov, ki so zelo pomembne za gospodarstvo in varnost Poljske, izbrane med naslednjimi področji: prostorsko upravljanje, krizno upravljanje, kmetijstvo in gozdarstvo, upravljanje voda, spremljanje baltskega okolja.

A9L

A2.6.1 Naložbe – Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljajoče infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

mejnik

Pripravljalna dela za izstrelitev prvega poljskega satelita: Faza 0/A/B/C ECS (analiza misij/opredelitev potreb, izvedljivost in opredelitev)

Objava poročil

Q2

2023

Kazalnik se nanaša na tri objavljena poročila (pregled opredelitve misije, pregled predhodnih zahtev, kritični pregled načrta). Vesoljski segment vključuje satelitske platforme mikro in senzorjev, ki omogočajo pridobivanje opto-elektronskih podatkov, med drugim opremljenih s kompresijskim modulom, in šifriranih radijskih povezav navzgor/navzdol. Pripravljalna dela se izvajajo v skladu s standardi evropskega sodelovanja za vesoljsko standardizacijo (ECSS).

A10L

A2.6.1 Naložbe – Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljajoče infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

cilj

T1 – izstrelitev prvega poljskega satelita

 

število

0

1

Q2

2025

Število izstreljenih satelitov, ki vključujejo popolno proizvodnjo, sestavljanje in testiranje letalske strojne/programske opreme, vključno s pripadajočo talno podporo, ki prvi satelit v orbito.

A11L

A2.6.1 Naložbe – Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljajoče infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

cilj

T2 – izstrelitev naslednjih treh poljskih satelitov

 

število

1

4

Q2

2026

Cilj se nanaša na število izstreljenih satelitov (v skladu z zahtevami, določenimi za zgoraj navedeni ukrep A10L). Popolna proizvodnja, sestavljanje in testiranje letalske strojne/programske opreme, vključno s pripadajočo talno podporo, ki vodi do izstrelitve naslednjih treh satelitov v orbito.

B. KOMPONENTA B: „ZELENA ENERGIJA IN ZMANJŠANJE ENERGETSKE INTENZIVNOSTI“

Ti cilji se najprej dosežejo s sklopom ukrepov za optimizacijo podpore za naložbe v energetsko učinkovitost, predvsem v okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti. Vključujejo olajšanje uporabe pogodb o zagotavljanju prihranka energije v javnem sektorju, možnost, da subjekti, vključeni v sistem obveznosti energetske učinkovitosti, poravnajo svoje obveznosti prihranka energije v okviru t. i. subvencijskih programov, in omogočanje sodelovanja podjetij za energetske storitve v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti. To se doseže s spremembo Zakona o energetski učinkovitosti v povezavi s spremembami zakona o podpori posodabljanju in prenovi ter o centralnem registru emisij stavb; zakon o finančni podpori za gradnjo bivalnih prostorov za najem; zakon o nekaterih vrstah stanovanjske podpore; in zakon o obnovljivih virih energije. Ti pravni akti naj bi začeli veljati 31. marca 2022.

Drugič, cilji reforme „čisti zrak in energetska učinkovitost“ se dosežejo z razvojem prednostnega programa za čist zrak v skladu z dolgoročno strategijo prenove v okviru direktive o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU), ki bo glavno sredstvo za ukrepe za energetsko učinkovitost stavb. Učinkovitost izvajanja sedanjega programa „Čist zrak“ se tako poveča z racionalizacijo postopkov prijave. Razvije posebno podporo, namenjeno gospodinjstvom z najnižjimi dohodki, gospodinjstvom z nizkimi dohodki in višjim dohodkom, v primeru slednjih, zlasti s sodelovanjem bančnega sektorja, ki zagotavlja posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi. S temi spremembami se vzpostavi podlaga za uporabo podpore v okviru naložbe B1.1.2 „Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah“, kar bo omogočilo znatno povečanje stopnje prenove stavb in zamenjave grelnikov, podprtih v okviru navedenega programa. Posodobitve prednostnega programa „Čist zrak“ se sprejmejo do 31. marca 2023.

Tretji element, na katerem temelji ta reforma, je posodobitev nacionalnega programa za zaščito zraka. V programu je opredeljen celovit, dolgoročen sklop zahtev in omogočitvenih pogojev za regionalne in lokalne organe, da se zagotovi izboljšanje kakovosti zraka. Ti organi so pooblaščeni, da sprejmejo posebne ukrepe za znižanje ravni onesnaževal zraka, ki nastajajo pri ogrevanju in prevozu v gospodinjstvih, kadar je presežena določena mejna vrednost onesnaževal zraka. Lokalnim in regionalnim oblastem se dodeli tudi poseben proračun za izvrševanje pravil o zaščiti zraka, zlasti v okviru t. i. „resolucij za boj poti smogu“. Posodobljeni nacionalni program za zaščito zraka določa konec vsakršne javne podpore za naložbe v nove grelnike na premog do 31. decembra 2021.

Četrti element reforme je spremenjena uredba ministra za podnebje in okolje, ki določa standarde za trdna goriva. Poleg prepovedi nizkokakovostnega premoga za ogrevanje gospodinjstev, sprejete leta 2018, ta sprememba določa tudi minimalne standarde za trdna goriva in proizvajalcem prepoveduje uporabo zavajajočega označevanja blagovnih znamk. Ta začne veljati do 31. decembra 2022.

B1.1.1 Naložbe v vire toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

Cilj te naložbe je posodobiti daljinsko ogrevanje in zmanjšati njegove emisije toplogrednih plinov. Znaten delež operaterjev daljinskega ogrevanja na Poljskem je treba posodobiti z zamenjavo virov v slabem tehničnem stanju, ki ni v skladu z opredelitvijo učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja. Potreba po zamenjavi vira toplote je povezana tudi z majhnim deležem obnovljivih virov energije v ogrevalnem sistemu, ki trenutno znaša približno 9,5 %. Cilj je torej zmanjšati energetsko intenzivnost in emisije pri proizvodnji toplote. V okviru tega ukrepa se izvajajo samo naložbe v nizkoogljične obrate in obnovljive vire energije. Podpora se dodeli napravam, ki uporabljajo toploto: energijo iz obnovljivih virov; plinasta goriva v soproizvodnji, razen premoga; toplotne črpalke in geotermalni viri ter druge tehnologije, ki izpolnjujejo zahteve, da se pri ogrevanju sistemov ne škoduje bistveno. Uporaba goriva, pridobljenega iz odpadkov, ni dovoljena. Pri napravah na zemeljski plin se prag 250 g CO2/kwh proizvedene energije ne sme preseči. Upravičenci vključujejo subjekte, katerih cilj je proizvodnja toplote za občinske in stanovanjske namene. Projekti se izberejo na podlagi javnega natečaja ob upoštevanju naslednjih meril: (i) pripravljenost in zrelost projekta za izvedbo; (ii) stopnjo zmanjšanja emisij CO2 in/ali PM 2,5 in PM10 zaradi projekta; (iii) uporaba obnovljivih virov energije; (iv) lokacija na območjih z najvišjimi letnimi emisijami PM 2,5 in PM10.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

Cilj te naložbe je izboljšati kakovost zraka, vključno z zmanjšanjem emisij trdnih delcev z nadomestitvijo virov toplote, ki povzročajo veliko emisij, in izboljšanjem energetske učinkovitosti enodružinskih in večdružinskih stanovanj. Naložba se usmerja prek prednostnega programa „Čist zrak“, katerega nadgradnja v skladu z dolgoročno strategijo prenove v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb je eden od ključnih ukrepov v okviru reforme B1.1, kot je opisano zgoraj (ter Sklada za posodobitev in obnovo večdružinskih stanovanj). Program temelji na izkušnjah iz prednostnega programa „Čist zrak“. Naložbe vključujejo (i) nadomestitev neučinkovitih virov za ogrevanje prostorov in vode; in/ali (ii) toplotno modernizacijo stanovanjskih stavb; in/ali (iii) obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (predvsem fotovoltaični paneli, sončni kolektorji). Raven podpore se prilagodi kupni moči končnih prejemnikov. Podpora se izvaja v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. Ukrepi v okviru te naložbe v povprečju vodijo k vsaj 30-odstotnemu prihranku primarne energije in znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Prav tako prinašajo znatne koristi za okolje in javno zdravje, zlasti zaradi zmanjšanja onesnaževanja in zlasti na območjih, kjer so standardi EU za kakovost zraka iz Direktive 2008/50/EU preseženi ali kjer obstaja tveganje, da bodo preseženi.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B1.1.3 Termalna modernizacija šol

Cilj te naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost šol in nadomestiti vire toplote, ki povzročajo veliko emisij, s čistejšimi alternativami. Ukrepi v okviru te naložbe lahko med drugim vključujejo obnovljive vire energije ter prilagoditev funkcij, naprav in tehničnih stavbnih sistemov sedanjim zahtevam veljavne zakonodaje; temeljite prenove; posodobitev sistemov za ogrevanje prostorov in vode; namestitev učinkovite razsvetljave. Naložbe, podprte v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, v povprečju zagotovijo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije. Projekti se izberejo na podlagi javnega natečaja ob upoštevanju naslednjih meril: (i) pripravljenost – zrelost projekta za izvedbo; (ii) stopnjo zmanjšanja emisij CO2 in/ali PM 2,5 in PM10; (iii) stopnjo zmanjšanja porabe primarne energije; (iv) uporaba obnovljivih virov energije.

Dopolnilni ukrepi lahko vključujejo tudi izobraževalne dejavnosti, ozaveščanje učiteljev, učencev in lokalnih skupnosti o onesnaževanju zraka, blažitvi podnebnih sprememb in uporabi obnovljivih virov energije.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B1.1.4 Krepitev energetske učinkovitosti lokalnih objektov za socialno dejavnost

Cilj te naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost lokalnih objektov za socialno dejavnost in nadomestiti vire toplote, ki povzročajo veliko emisij, s čistejšimi alternativami. Ukrepi v okviru te naložbe lahko med drugim vključujejo obnovljive vire energije ter prilagoditev funkcij, naprav in tehničnih stavbnih sistemov sedanjim zahtevam veljavne zakonodaje; temeljite prenove; posodobitev sistemov za ogrevanje prostorov in vode; namestitev učinkovite razsvetljave. Naložbe v ciljnih stavbah v povprečju zagotovijo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije. Projekti se izberejo na podlagi javnega natečaja ob upoštevanju naslednjih meril: (i) pripravljenost – zrelost projekta za izvedbo; (ii) stopnjo zmanjšanja emisij CO2 in/ali PM 2,5 in/ali PM10; (iii) stopnjo zmanjšanja porabe primarne energije; (iv) uporabljati obnovljive vire energije.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B2.1 Izboljšanje pogojev za razvoj vodikovih tehnologij in drugih razogljičenih plinov

Cilj reforme je razviti trg za obnovljivi in nizkoogljični vodik ter druga alternativna goriva.

Ukrep je sestavljen iz dveh dejanj. Cilj prvega je vzpostaviti regulativni okvir za delovanje vodika kot alternativnega goriva v prometu z uvedbo določb za gradnjo, varno delovanje in nadgradnjo vodikovih postaj ter organov, pristojnih za odobritev uporabe vodikovih postaj in potrebnih tehničnih pregledov. Določa tudi sistem za spremljanje in nadzor kakovosti vodikovih goriv, ki se uporabljajo za pogon vozil. Ukrep naj bi se izvedel do 30. decembra 2021.

Drugi ukrep je namenjen vzpostavitvi vodikove infrastrukture in zasnove trgov, katerih cilj je podpreti tržno uvajanje obnovljivega in nizkoogljičnega vodika, vključevanje proizvodnje vodika na druge energetske trge ter obstoječe in namenske infrastrukture, namenjene ustvarjanju regulativne predvidljivosti za vlagatelje ter podpiranju uvajanja obnovljivega in nizkoogljičnega vodika. Reforme so skladne s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), ki zagotavljajo, da uporaba in trženje obnovljivega vodika z reformo ne bosta otežena kot drugi viri vodika. Cilj reforme je razvoj obnovljivega vodika ali vodika, proizvedenega iz elektrolizatorjev, pričakuje pa se, da bo spodbujala nizkoogljični vodik, ki je skladen s strategijo EU za vodik.

Ta ukrep se izvede do 31. decembra 2023.

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

Cilj naložbe je ustvariti vodikovo industrijo na Poljskem ter povečati uporabo obnovljivega in nizkoogljičnega vodika. Projekti so del celostnega pristopa politike, ki daje prednost vodiku iz obnovljivih virov. Naložbo sestavlja več projektov. Vsi projekti so skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

Prvi projekt vključuje naložbe v črpalne postaje za vodik, vključno z oskrbovanje z vodikom. Naprave za oskrbo z gorivom so odprte za vse vire vodika, vendar se količina oskrbovanega sivega vodika sčasoma zmanjšuje.

Drugi del projekta podpira razvoj, gradnjo in izvajanje inovativnih prevoznih enot na vodikov pogon. Naložba je osredotočena na napredek, preskušanje, predstavitev in trženje različnih vrst enot za prevoz vodikovih gorivnih celic, da se podprejo prizadevanja Poljske za razogljičenje mobilnosti. Komercializacija inovativnih vrst prevoznih enot na vodik prispeva k razogljičenju prevoza, ki ga je težko zmanjšati. Zajema gradnjo novih in naknadno opremljanje obstoječih enot. Prevozne enote niso namenjene prevozu fosilnih goriv.

Tretji projekt vključuje razvoj zmogljivosti obratov za proizvodnjo nizkoogljičnega vodika in obnovljivega vodika, vključno z elektrolizatorji, s povezano infrastrukturo. Projekt izpolnjuje zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik, zaradi česar so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3 tCO2eq/tH2), in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika v primerjavi s primerjalnim fosilnim gorivom 94 g CO2e/MJ, kar pomeni 2,256 tCO2eq/tH2, po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k navedeni direktivi. Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo z uporabo metodologije iz člena 28(5) Direktive (EU) 2018/2001 ali z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064–1:2018. Projekti se izberejo na podlagi javnega natečaja, pri čemer se upoštevata pripravljenost in zrelost projekta za izvedbo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

 

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

Cilj reforme je izboljšati regulativno okolje za distribuirano energijo in energijo proizvajalcev-odjemalcev, razviti dobavno verigo za vetrno energijo na morju, uvesti sisteme upravljanja z energijo, povečati obstoječo zmogljivost obnovljivih virov energije in povečati delež energije iz obnovljivih virov energije.

Reforma obsega spremembe zakona o energiji iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: zakon o obnovljivih virih energije), kot so uvedba boljših pogojev za delovanje energetskih grozdov, izvajanje skupnih modelov proizvajalcev-odjemalcev energije, izvajanje določb o novih skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, uvedba določb, ki določajo načela delovanja enega od modelov skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, in sprejetje načel vodenja podjetja za sektor biometana. S spremembo se podaljša tudi trajanje programa podpore za OVE do 31. decembra 2027.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. marca 2023.

Z reformo se spremeni tudi Zakon o naložbah v vetrno energijo na kopnem, da se olajša možnost naložb v vetrno energijo na kopnem v občinah, ki želijo postaviti take naprave, tako da se občinskim organom podeli več pristojnosti za določitev lokacije posameznih naložb in omogoči, da se elektrarna nahaja bližje stanovanjskim zgradbam, kot je trenutna najmanjša razdalja, ki je desetkrat večja od višine naprave.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2022.

Zgoraj navedeno reformo spremlja začetek veljavnosti uredbe, ki določa načrt dražb obnovljivih virov energije za vsako tehnologijo (vključno z novimi kopenskimi vetrnimi elektrarnami). Načrt določa proračun in količino električne energije, ki sta na voljo za vsako konkurenčno dražbo za obdobje 2022–2027. Uredba se objavi do 30. septembra 2022.

Poleg tega Poljska postopoma povečuje inštalirane zmogljivosti vetrnih elektrarn na kopnem in fotovoltaičnih obratov, da bi prispevala k zelenemu prehodu. Nameščena vetrna in fotovoltaična zmogljivost na kopnem do 30. junija 2026 doseže 23,5 GW.

Kar zadeva razvoj vetrnih elektrarn na morju, se z reformo uvedejo podrobna pravila za plačilo koncesijske dajatve predsedniku regulativnega urada za energijo, ki se razširi na subjekte, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju.

Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 30. junija 2022.

Poleg tega reforma ureja tudi vrste denarnih tokov, ki jih je treba upoštevati pri izračunu prilagojene cene, in podrobno metodo izračuna prilagojene cene.

Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 31. decembra 2022.

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

Cilj naložbe je razširitev in posodobitev prenosnih omrežij v več regijah, vključno z razširitvijo povezav med severnimi in južnimi deli države.

Naložba vključuje razvoj 400 kV prenosnih vodov z ustreznimi postajami ter uvedbo podatkovnega vozlišča in analizatorja kakovosti moči na trgu električne energije. Pričakuje se, da bo ta ukrep omogočil nadaljnji razvoj distribucijskega omrežja in olajšal vključevanje obnovljivih virov energije, zlasti vetrne energije na morju in kopnem na severu Poljske, ter razvoj fotovoltaike v elektroenergetski sistem. Posodobitev prenosnih vodov prispeva tudi k zmanjšanju izgub energije, kar vodi k splošnemu zmanjšanju emisij.

Vzpostavitev podatkovnega vozlišča se zaključi do 31. decembra 2024, naložba v prenosne vode pa se zaključi do 30. junija 2026.

B2.2.2 Instalacije obnovljivih virov energije, ki jih upravljajo energetske skupnosti

Cilj naložbe je spodbuditi razvoj lokalnih obnovljivih virov energije, ki jih izvajajo energetske skupnosti (vključno z energetskimi grozdi, energetskimi zadrugami in drugimi energetskimi skupnostmi, ki izhajajo iz izvajanja direktive RED II), združeni proizvajalci-odjemalci (kolektivni in virtualni proizvajalci-odjemalci), s posebnim poudarkom na vlogi lokalnih vlad (zlasti občin in združenj občin), ki oblikujejo take lokalne energetske skupnosti in skupnosti.

Naložba se izvaja prek programa za predhodne naložbe in podporo naložbam, ki zajema obstoječe energetske skupnosti ali subjekte, ki nameravajo ustanoviti take skupnosti.

Program podpore pred naložbami obsega razvoj optimalne pravne/organizacijske oblike in poslovnega modela za vzpostavitev ali razvoj energetske skupnosti ter pripravo potrebnih analiz in dokumentacije za pripravo naložbe. Ta program med drugim podpira strategije za razvoj lokalnega energetskega trga; analize lokalnega povpraševanja po energiji in njene ponudbe; popis lokalnih energetskih virov (infrastruktur) in njihovega potenciala (kot je zmogljivost za zagotavljanje energetskih povezav); študije izvedljivosti, poslovni načrti, dokumenti o primerni skrbnosti; tehnična dokumentacija in gradbeni projekti.

Program za podporo naložbam zajema izvajanje naprednih tehničnih in pravnih sistemov za spodbujanje energetskih storitev v najnaprednejših energetskih skupnostih. Kot del podpore za naložbe financiranje med drugim zajema nove tehnologije, namenjene proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov; dopolnilna infrastruktura za tehnologije, ki niso električna energija; povezano infrastrukturo (kot so omrežni sestavni deli in števci); objekti za shranjevanje energije in programska oprema IT za upravljanje energetske skupnosti in optimizacijo energije.

Izvajanje podpore za predhodne naložbe se zaključi do 30. marca 2025, naložba pa se zaključi do 30. junija 2026.

B2.2.3 Gradnja terminalske infrastrukture na morju

Cilj te naložbe je zmanjšati tveganje poznega izvajanja projektov vetrnih elektrarn na morju ter zagotoviti ustrezno delovanje in varnost polj vetrnih elektrarn na morju.

Naložbo sestavljata dva projekta. Prvi projekt vključuje izgradnjo terminala za globokomorsko napeljavo s površino približno 30 ha, ki omogoča hkratno delovanje dveh inštalacijskih enot. Drugi projekt vključuje obnovo pristanišč in dostop do njih iz morja (vključno z valolomi). V pristaniščih Łeba in Ustka se izvajata dva servisna terminala za vetrno energijo na morju, ki sta ključna infrastruktura za vzdrževanje naprav na morju.

Naložba v priobalni instalacijski terminal se izvede do 30. junija 2025. Naložba v priobalne storitvene terminale v Łebi in Ustka se izvede do 30. junija 2026.

B3.1 Podpora trajnostnemu upravljanju voda in odpadnih voda na podeželskih območjih

Cilj reforme je zagotoviti, da se alternativne rešitve za gospodarjenje z vodo in odpadno vodo, kot so posamezne čistilne naprave ali greznice, ustrezno spremljajo, vzdržujejo in nadzorujejo, da se prepreči kvarjenje.

Reforma vključuje uvedbo obveznosti za občine, da uporabijo instrumente za preprečevanje nepravilnega odlaganja odplak, in mehanizem tako imenovane nadomestne zmogljivosti, tj. organiziranje praznjenja greznic s strani občine, ki se uporablja za lastnike nepremičnin, ki niso sklenili pogodb za praznjenje greznic. Uvede tudi obveznost izvajanja rednega nadzora in uvede učinkovit mehanizem izvrševanja.

Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 30. junija 2022.

Z reformo se določijo tudi teritorialna merila za izbiro upravičencev do podpore za oskrbo z vodo ali naložbe v odpadno vodo na podeželskih območjih. Izbirna merila dajejo prednost občinam, ki so najmanj sposobne financirati naložbe iz lastnih sredstev, in projektom z največjim potencialom za ublažitev obstoječih negativnih vplivov na okolje.

Izvajanje tega ukrepa naj bi se zaključilo do 31. decembra 2021.

B3.1.1 Naložbe v trajnostno gospodarjenje z vodo in odpadno vodo na podeželskih območjih

Cilj te naložbe je povečati razpoložljivost infrastrukture za vodo in kanalizacijo na podeželskih območjih z največjimi primanjkljaji ter izboljšati kakovost življenja na podeželskih območjih z razvojem infrastrukture za vodo in kanalizacijo. Cilj naložbe je tudi povečati naložbeni potencial podeželskih območij.

Naložba vključuje podporo novim povezavam z vodno infrastrukturo, vključno z gradnjo, razširitvijo ali posodobitvijo oskrbe z vodo ali sistemov za odstranjevanje odpadne vode na podeželskih območjih, in vodi v povečanje števila podeželskega prebivalstva, ki uporablja infrastrukturo za oskrbo z vodo in odstranjevanje odpadne vode. Podpirajo se tudi dejavnosti, povezane s spodbujanjem racionalnega ravnanja z vodo in odpadno vodo. V okviru naložbe je mogoče sofinancirati infrastrukturo z uporabo digitalnih rešitev, kot sta namestitev/zamenjava vodomerov za opremo za daljinsko odčitavanje ter vzpostavitev elektronskih sistemov za upravljanje voda in kanalov. Preučijo se alternativne rešitve za infrastrukturo za oskrbo z vodo in čiščenje odpadne vode na podeželskih območjih (kot je kombiniranje kolektivnega sistema z greznicami ali posameznimi napravami).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

B.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

B1G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o energetski učinkovitosti in povezanih zakonodajnih aktov

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o energetski učinkovitosti in povezanih zakonodajnih aktih o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o energetski učinkovitosti in z njim povezanih zakonodajnih aktov (zakon o podpori termo-posodobitvi in prenovi ter o centralnem registru emisij stavb; zakon o finančni podpori za gradnjo bivalnih prostorov za najem; zakon o nekaterih vrstah stanovanjske podpore; in zakon o obnovljivih virih energije), ki subjektom, vključenim v sistem obveznosti energetske učinkovitosti, omogoča, da obveznosti varčevanja z energijo poravnajo v okviru tako imenovanih programov subvencij. V njem so pojasnjene možnosti uporabe pogodb za zagotavljanje prihranka energije v javnem sektorju. Podjetjem za energetske storitve omogoča sodelovanje v sistemih obveznosti energetske učinkovitosti.

B2G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Posodobitev prednostnega programa „Čist zrak“  

Sprejetje sprememb prednostnega programa „Čist zrak“ nacionalnega sklada za varstvo okolja, vključno z določbami za podporo, namenjeno (a) gospodinjstvom z višjimi dohodki, zlasti z vključitvijo bančnega sektorja, ki zagotavlja posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi; (b) gospodinjstva z nizkimi dohodki; (c) gospodinjstva z najnižjimi dohodki.

 

 

 

Q1

2023

Nacionalni sklad za varstvo okolja sprejme spremembe prednostnega programa „Čist zrak“ v skladu z dolgoročno strategijo prenove v okviru direktive o energetski učinkovitosti stavb, vključno z namensko podporo, namenjeno (a) gospodinjstvom z višjimi dohodki, zlasti s sodelovanjem bančnega sektorja, ki zagotavlja posojila v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi; (b) gospodinjstva z nizkimi dohodki; (c) gospodinjstva z najnižjimi dohodki (v skladu z veljavnimi opredelitvami v okviru prednostnega programa „Čist zrak“.

Do 31. marca 2023 bodo določbe, ki zagotavljajo ciljno usmerjeno podporo navedenim skupinam, v celoti operativne, prejemniki pa bodo imeli dostop do te podpore.  

B3G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Posodobitev nacionalnega programa za zaščito zraka 

Sprejetje posodobljenega nacionalnega programa za zaščito zraka s strani ministra za podnebje in okolje   

 

 

 

Q4

2021

V nacionalnem programu za zaščito zraka se opredelijo nove naloge, ki jih je treba izvesti do leta 2025, 2030 in 2040 na nacionalni, pokrajinski in občinski ravni: (1) določitev standardov za območja z nizkimi emisijami za občine, kjer so bile presežene dovoljene ravni NO2; (2) zavezo „vojvodstev“, da sprejmejo resolucije za boj proti smogu v mestih, kjer se ne spoštujejo nekateri standardi kakovosti zraka; (3) finančna podpora regionalnim in lokalnim organom za spodbujanje izvajanja dejavnosti, določenih v resolucijah za boj proti smogu, in za pripravo informacijskih točk za prebivalce, ki zaprosijo za financiranje v okviru prednostnega programa „Čist zrak“; (4) uvedba naloge, ki obsega okrepitev določb o nadzornem sistemu za izvrševanje izvajanja nalog, določenih v resolucijah za boj proti smogu; (5) izključitev novih grelnikov na premog iz javnih podpornih programov od 1. januarja 2022. 

B4G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe uredbe ministra za podnebje in okolje o standardih kakovosti za trdna goriva

Določba v spremembi uredbe o standardih kakovosti za trdno gorivo z navedbo začetka njene veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Na podlagi priporočil o potrebnih ali priporočenih zakonodajnih spremembah, ki jih pripravi medresorska skupina in ki jim sledi posvetovanje o predlogih z nevladnimi organizacijami in premogovniškimi zbornicami, začne sprememba uredbe o trdnih gorivih iz premoga veljati do 31. decembra 2022. Proizvajalcem trdnih goriv iz premoga prepoveduje uporabo zavajajočega označevanja blagovnih znamk.

B5G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Začetek veljavnosti uredbe o določitvi standardov kakovosti za biomasna trdna goriva

Določba v uredbi o standardih kakovosti za biomasna trdna goriva z navedbo začetka njene veljavnosti

Q3

2023    

Uredba določa standarde kakovosti za biomasna trdna goriva, vključno z lesnimi peleti.

Uredba bo proizvajalcem biomasnih trdnih goriv prepovedala uporabo zavajajoče blagovne znamke.

B6G

B1.1.1 Naložbe v vire toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

cilj

T1 – toplotni viri v sistemih daljinskega ogrevanja 

 

število

0

45

Q4

2024

Število virov toplote v okviru podpisanih pogodb, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno. Podprte tehnologije vključujejo naprave za soproizvodnjo zemeljskega plina, OVE (sončne, geotermalne, bioenergije) in toplotne črpalke. Mejna vrednost 250 g CO2/kWh proizvedene energije se ne preseže za nobeno od podprtih naprav. V primeru obratov, ki uporabljajo bioenergijo, se zagotovi skladnost z Direktivo 2018/2001 OVE. Prav tako se zagotovi, da bioplin/biometan, ki se uporablja v cevovodu, izpolnjuje merila trajnostnega razvoja in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (v skladu z direktivo o obnovljivih virih energije).

B7G

B1.1.1 Naložbe v vire toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

cilj

T2 – toplotni viri v sistemih daljinskega ogrevanja 

 

število

45

90

Q2

2026

Cilj se nanaša na število virov toplote v okviru podpisanih pogodb, ki izpolnjujejo zahteve, določene za postavko B6G.

B8G

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T1 – Zamenjava toplotnega vira v enodružinskih stavbah 

 

število

0

250 000

Q3

2023

Število nameščenih virov toplote, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno (pod podpisanimi stiki). Naložbe se podpirajo v okviru prednostnega programa „Čist zrak“ in sklada za posodobitev v skladu z dolgoročno strategijo prenove na podlagi direktive o energetski učinkovitosti stavb. Zagotovi se, da je raven prihrankov primarne energije na ravni programa vsaj 30 %. Podpora za kotle na plin se uvede v skladu s tehničnimi smernicami Komisije o načelu, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/021), zlasti pa vodi do znatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter znatnega izboljšanja okolja (zlasti zaradi zmanjšanja onesnaževanja) in javnega zdravja. Poleg tega je treba zagotoviti, da plinski kotli ne predstavljajo več kot 40 % skupnega števila zamenjav virov toplote v okviru tega ukrepa. 

B9G

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T2 – Zamenjava toplotnega vira v enodružinskih stavbah 

 

število

250 000

791 200

Q2

2026

Število nameščenih virov toplote, ki izpolnjujejo zahteve iz točke B8G.

B10G

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T1 – Termo-posodobitev in namestitev obnovljivih virov energije v stanovanjske stavbe (eno- in večdružinske stavbe)

 

število

0

244 952

Q3

2023

Število toplotno posodobljenih enodružinskih hiš in stanovanj v večdružinskih hišah, ki izpolnjujejo standarde energetske učinkovitosti v okviru podprtih projektov. Naložbe se podpirajo v okviru prednostnega programa „Čist zrak“ ter Sklada za modernizacijo in obnovo. Zagotovi se, da je raven prihrankov primarne energije na ravni programa vsaj 30 %. Podpora se izvaja v skladu s tehničnimi smernicami Komisije o tem, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/021). Zlasti se zagotovi, da se vsaj 70 % gradbenih odpadkov, nastalih v okviru programa, ponovno uporabi ali reciklira.

B11G

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T2 – Termo-posodobitev in namestitev obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah (eno- in večdružinske stavbe)

 

število

244 952

700 390

Q2

2026

Število toplotno posodobljenih enodružinskih hiš in bivališč v večdružinskih hišah, ki izpolnjujejo zahteve, določene za postavko B10G.

B12G

B1.1.3 Temeljna posodobitev šol

cilj

Posodobljeni ali izmenjani viri toplote, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno, v stavbah izobraževalnih ustanov (na podlagi podpisanih pogodb)

 

število

0

90

Q2

2026

Število zamenjanih ali posodobljenih virov toplote v stavbah izobraževalnih ustanov, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno (na podlagi podpisanih pogodb). Zagotovi se, da je raven prihrankov primarne energije na ravni programa vsaj 30 %. Podpora za kotle na plin se uvede v skladu s tehničnimi smernicami Komisije o načelu, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/021). Poleg tega je treba zagotoviti, da plinski kotli ne predstavljajo več kot 20 % skupnega števila zamenjav virov toplote v okviru tega ukrepa.

B13G

B1.1.3 Temeljna posodobitev šol

cilj

Termo-posodobljene stavbe izobraževalnih ustanov (na podlagi podpisanih pogodb)

 

število

0

322

Q2

2026

Število stavb izobraževalnih ustanov, podprtih za naložbe v energetsko posodobitev in/ali uporabo sodobnih inštalacijskih rešitev, vključno z: obnovljivi viri energije ter prilagoditev funkcij, naprav in tehničnih sistemov stavb sedanjim zahtevam veljavne zakonodaje. Izvedene naložbe omogočajo vsaj 30-odstotni prihranek energije na ravni celotnega naložbenega programa.

B14G

B1.1.4 Krepitev energetske učinkovitosti lokalnih objektov za socialno dejavnost

cilj

Objekti za socialno dejavnost z nadomestitvijo neučinkovitih virov toplote na trdna goriva s sodobnimi viri toplote, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno

število

0

21

Q2

2026

Število objektov za socialno dejavnost, ki so nadomestili neučinkovite vire toplote na trdna goriva s sodobnimi viri toplote, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno (na podlagi podpisanih pogodb). Izvedene naložbe zagotovijo vsaj 30-odstotni prihranek energije na ravni celotnega naložbenega programa.

Poleg tega je treba zagotoviti, da plinski kotli ne predstavljajo več kot 20 % skupnega števila zamenjav virov toplote v okviru tega ukrepa.

B15G

B1.1.4 Krepitev energetske učinkovitosti lokalnih objektov za socialno dejavnost

cilj

Termo-posodobljeni objekti za socialno dejavnost

število

0

85

Q2

2026

Število termo-posodobljenih objektov skupnosti (knjižnice in občinski centri).

Izvedene naložbe zagotovijo vsaj 30-odstotni prihranek energije na ravni celotnega naložbenega programa.
Podpora za kotle na plin se uvede v skladu s tehničnimi smernicami Komisije o načelu, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/021). Poleg tega je treba zagotoviti, da plinski kotli ne predstavljajo več kot 20 % skupnega števila zamenjav virov toplote v okviru tega ukrepa.

B16G

B2.1 Izboljšanje pogojev za razvoj vodikovih tehnologij in drugih razogljičenih plinov

mejnik

Začetek veljavnosti aktov o spremembi zakonodajnih aktov za vodik kot alternativno gorivo v prometu

Določbe v zakonodajnih aktih o spremembah, ki označujejo začetek njihove veljavnosti  

 

 

 

Q4

2021

1. Sprememba zakona o električni mobilnosti (11. januar 2018; Dz. U. z 2018 r. poz. 317) uvedejo opredelitve za infrastrukturo za oskrbo z vodikom; določiti splošne varnostne in tehnične zahteve za oskrbovalne postaje (v skladu z direktivo o infrastrukturi za alternativna goriva) ter določiti postopke in pristojne organe, ki so pomembni za pregled te infrastrukture.
2. Sprememba Zakona o sistemu spremljanja in nadzora kakovosti goriv (25. avgust 2006; Dz.U. Nr 169, poz. 1200) uvede pojem vodika v skladu z oznako KN 2804 10 00 kombinirane nomenklature; določa postopke za spremljanje in nadzor kakovosti vodika; določa ustrezne organe. Pojem vodika je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Reforma ne sme otežiti uporabe in trženja obnovljivega vodika kot drugi viri vodika. Cilj reforme je predvsem razvoj obnovljivega vodika ali vodika, proizvedenega iz elektrolizatorjev.

B17G

B2.1 Izboljšanje pogojev za razvoj vodikovih tehnologij in drugih razogljičenih plinov

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o pravilih za vodik

Določba v zakonu o začetku veljavnosti  

 

 

 

Q4

2023

Začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi vodikove infrastrukture in zasnove trgov, katerih cilj je podpreti tržno uvajanje obnovljivega in nizkoogljičnega vodika, vključevanje proizvodnje vodika na druge energetske trge ter obstoječo in namensko infrastrukturo, namenjeno ustvarjanju regulativne predvidljivosti za vlagatelje ter podpiranju uvajanja obnovljivega in nizkoogljičnega vodika. Zakon mora biti v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Reforma ne sme otežiti uporabe in trženja obnovljivega vodika kot drugi viri vodika. Cilj reforme je predvsem razvoj obnovljivega vodika ali vodika, proizvedenega iz elektrolizatorjev. Reforma je v skladu s strategijo EU za vodik.

B18G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Okoljevarstvena dovoljenja, izdana za polnilne postaje za vodik

 

število

0

10

Q3

2023

Število izdanih okoljskih dovoljenj za črpalne postaje za vodik.

B19G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Začetek obratovanja polnilnih postaj za vodik

 

število

0

25

Q2

2026

Število oskrbovalnih postaj za vodik, vključno z oskrbo z vodikom, ki so odprte za javnost, kot del celostnega pristopa politike, ki daje prednost vodiku iz obnovljivih virov, in v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Oskrbovanje z gorivom je odprto za vse vire vodika, vendar se količina sivega vodika, ki se polni z gorivom, sčasoma zmanjšuje.

B20G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Raziskovalni in inovacijski projekti v zvezi z inovativnimi transportnimi enotami na vodik

 

število

0

3

Q2

2026

Število razvitih inovativnih projektov v transportne enote na vodikov pogon. Projekt podpira razvoj, gradnjo in izvajanje ter komercializacijo inovativnih prevoznih enot na vodikov pogon. Naložba podpira in razvija poljski potencial, da postane ponudnik ladij/vlakov/avtobusov na vodikov pogon za trajnostni promet. Poleg raziskav in razvoja se podpira tudi povečanje proizvodnje. Obseg naložb vključuje širok nabor dejavnosti za napredovanje, preskušanje, predstavitev in trženje različnih vrst enot za prevoz vodikovih gorivnih celic. Zajema gradnjo novih in naknadno opremljanje obstoječih enot.
Projekti so skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Prevozne enote niso namenjene prevozu fosilnih goriv.

B21G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Zmogljivost obratov za proizvodnjo nizkoogljičnega in obnovljivega vodika, vključno z elektrolizatorji, s povezano infrastrukturo

 

število

0

320

Q2

2026

Zmogljivost obratov za proizvodnjo nizkoogljičnega in obnovljivega vodika, vključno z elektrolizatorji, s povezano infrastrukturo (320 MW). Naložbe, povezane z nizkoogljičnim vodikom in vodikom iz obnovljivih virov, izpolnjujejo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik, zaradi česar so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3 tCO2eq/tH2), in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika v primerjavi s primerjalnim fosilnim gorivom 94 g CO2e/MJ, kar pomeni 2,256 tCO2eq/tH2 po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k navedeni direktivi. Prihranki emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu se izračunajo z uporabo metodologije iz člena 28(5) Direktive (EU) 2018/2001 ali z uporabo standarda ISO 14067:2018 ali ISO 14064–1:2018.

B22G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti aktov o spremembi zakonodajnega okvira za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in biometan: Spremembe Zakona o obnovljivih virih energije, spremembe zakonodaje v zvezi z energetskim trgom in začetek veljavnosti uredbe k Zakonu o obnovljivih virih energije

Določbe v aktih o spremembah in uredbi o začetku njihove veljavnosti

 

 

 

Q1

2023

Sprejetje in začetek veljavnosti aktov o spremembi in uredbe, vključno z:

1. S spremembami zakona z dne 20. februarja 2015 o obnovljivih virih energije (v nadaljnjem besedilu: zakon o obnovljivih virih energije) se preoblikujejo načela delovanja energetskih grozdov (boljši pogoji za ustanovitev takih subjektov), tako da se zagotovijo: pravila, opredelitve ali pojmi v zvezi z: področje uporabe, sporazumi, predmet urejanja energetskega grozda, register energetskega grozda ali sodelovanje med posameznimi člani energetskega grozda in upravljavci sistemov.


2. S spremembami Zakona o obnovljivih virih energije se izvajajo skupni modeli proizvajalcev-odjemalcev energije.

3. S spremembami zakonodajnih aktov v zvezi z energetskim trgom se izvajajo določbe o novih skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov, s katerimi se zagotovi, da so končni odjemalci, zlasti gospodinjski odjemalci, upravičeni do sodelovanja v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, pri čemer se ohranijo pravice in/ali obveznosti, ki jih imajo kot končni odjemalci, ne da bi zanje veljali neupravičeni ali diskriminatorni pogoji ali postopki, ki bi preprečili njihovo sodelovanje v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.


4. Uredba k Zakonu o obnovljivih virih energije v zvezi z načeli obračunavanja energije za energetske zadruge uvaja določbe, ki določajo načela delovanja enega od modelov skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

5. Spremembe zakona o obnovljivih virih energije, ki določa pravila za vodenje podjetja v sektorju biometana.

B23G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijah v polja vetrnih elektrarn na kopnem

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijah v polja vetrnih elektrarn na kopnem z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Začetek veljavnosti akta o spremembi, s katerim se odpravijo formalne ovire za naložbe v kopensko infrastrukturo. S spremembo bo pravilo o oddaljenosti (najmanjša razdalja od vetrne elektrarne do stanovanjske stavbe – 10-kratna višina vetra, 10H) prožnejše, tako da bo več pristojnosti za določitev najmanjših razdalj do občin v okviru prostorskega postopka/območnega postopka in regionalnih uradov za varstvo okolja v okviru postopka za izdajo odločb o okoljskih razmerah.
Splošno pravilo o razdalji 10H se ohrani, vendar se omogoči možnost odstopanj od njega in se v okviru postopka prostorskega načrtovanja (postopka prostorskega načrtovanja/prostorskega postopka) posameznim občinam dodeli več pristojnosti za določitev lokacije polj vetrnih elektrarn. V lokalnem načrtu je mogoče opredeliti krajšo razdaljo polja vetrnih elektrarn od stanovanjske stavbe, pri čemer se upošteva obseg vplivov polj vetrnih elektrarn na podlagi napovedi vpliva na okolje, pripravljene v okviru takega načrta.

B24G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti uredbe o določitvi načrta dražb obnovljivih virov energije za obdobje 2022–2027

Določba v uredbi o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q3

2022

Začetek veljavnosti uredbe, ki določa načrt dražb obnovljivih virov energije za vsako tehnologijo (vključno z novimi kopenskimi vetrnimi elektrarnami). Načrt določa proračun in količino električne energije, ki sta na voljo na konkurenčnih dražbah za obdobje 2022–2027.

B25G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T1 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

število

11,2

18

Q4

2023

Skupna inštalirana zmogljivost (v GW) vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem.

B26G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T2 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

število

18

20

Q4

2024

Skupna inštalirana zmogljivost (v GW) vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem.

B27G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T3 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

število

20

23

Q4

2025

Skupna inštalirana zmogljivost (v GW) vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem.

B28G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T4 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

število

23

23,5

Q2

2026

Skupna inštalirana zmogljivost (v GW) vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem.

B29G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti izvedbene uredbe na podlagi zakona z dne 17. decembra 2020 o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju

Določba v uredbi o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Veljati začne naslednja izvedbena uredba:
Uredba Sveta ministrov o koncesijski dajatvi – v skladu s členom 34(2a) energetskega zakona se je obveznost plačila koncesijske dajatve predsedniku regulativnega urada za energijo razširila tudi na energetska podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na področju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju iz zakona z dne 17. decembra 2020 o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju. Poleg tega je v povezavi s spremembo energetskega zakona z dne 15. aprila 2021 dejavnost, ki bo prav tako zajeta s koncesijsko dajatvijo, skladiščenje električne energije.

B30G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti izvedbene uredbe na podlagi zakona z dne 17. decembra 2020 o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju

Določba v uredbi o začetku njene veljavnosti

Q4

2022

Uredba ministra za podnebje in okolje o vrstah denarnih tokov, ki jih je treba upoštevati pri izračunu prilagojene cene, in podrobna metoda izračuna prilagojene cene. Uredba določa vrste denarnih tokov, ki jih je treba upoštevati pri izračunu prilagojene cene, in podrobno metodo izračuna prilagojene cene. Med postopkom se upoštevajo dejavniki, kot so pomoč za naložbe, datum dodelitve pomoči za naložbe in pravila za dodelitev državne pomoči na področju varstva okolja in energije. Pričakovani učinek je olajšati zgoraj navedeni postopek za vlagatelje v polja vetrnih elektrarn na morju.

B31G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

cilj

T1 – dolžina na novo zgrajenega ali posodobljenega omrežja za prenos električne energije (km)

 

število

0

70

Q4

2024

Število kilometrov na novo zgrajenih ali posodobljenih odsekov projektov omrežja za prenos električne energije (400 kV). Dolžina vsakega odseka se izračuna samo enkrat (ne glede na to, ali gre za eno ali dvosmerno linijo).

B32G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

cilj

T2 – dolžina na novo zgrajenega ali posodobljenega omrežja za prenos električne energije (km)

 

število

70

190

Q4

2025

Število kilometrov na novo zgrajenih ali posodobljenih odsekov projektov omrežja za prenos električne energije (400 kV). Dolžina vsakega odseka se izračuna samo enkrat (ne glede na to, ali gre za eno ali dvosmerno linijo).

B33G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

cilj

T3 – dolžina na novo zgrajenega ali posodobljenega omrežja za prenos električne energije (km)

 

število

190

320

Q2

2026

Število kilometrov na novo zgrajenih ali posodobljenih odsekov projektov omrežja za prenos električne energije (400 kV). Dolžina vsakega odseka se izračuna samo enkrat (ne glede na to, ali gre za eno ali dvosmerno linijo).

B34G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

mejnik

Vzpostavitev podatkovnega vozlišča na trgu električne energije (OIRE/CSIRE)

Začetek obratovanja

Q4

2024

Začetek obratovanja in namestitev enega podatkovnega vozlišča in analizatorja kakovosti moči na trgu električne energije (OIRE/CSIRE).

B35G

B2.2.2 Instalacije obnovljivih virov energije, ki jih upravljajo energetske skupnosti

cilj

Subjekti, ki prejemajo podporo v delu, ki se nanaša na predhodno naložbo

 

število

0

139

Q1

2025

Število sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisanih z upravičenci, ki se izberejo na podlagi odprtega, konkurenčnega in preglednega razpisa za zbiranje predlogov. Pri dodelitvi projektov upravičenim subjektom se zagotovi uravnotežena porazdelitev med subjekti po vsej državi, pri čemer se upošteva pokritost prebivalstva in geografska pokritost. Na dan podpisa sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev upravičenci pripadajo subjektom, ki lahko ustanovijo skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (prenovitev) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in drugih energetskih skupnosti, opredeljenih v poljski zakonodaji (vključno z energetskimi grozdi „klaster energii“ in energetskimi zadrugami „spółdzielnia energetyczna“).

B36G

B2.2.2 Instalacije obnovljivih virov energije, ki jih upravljajo energetske skupnosti

cilj

Energetske skupnosti, podprte v okviru naložbenega dela

 

število

0

10

Q4

2025

Število sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisanih s skupnostmi na področju energije iz obnovljivih virov, kot so opredeljene v Direktivi (EU) 2018/2001 (prenovitev) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, in drugimi energetskimi skupnostmi, opredeljenimi v poljski zakonodaji (vključno z energetskimi grozdi „klaster energii“ in energetskimi zadrugami „spółdzielnia energetyczna“). Upravičeni subjekti se izberejo z odprtimi, preglednimi in konkurenčnimi razpisi za zbiranje predlogov. Pri dodelitvi projektov upravičenim subjektom se zagotovi uravnotežena porazdelitev med subjekti po vsej državi, pri čemer se upošteva pokritost prebivalstva in geografska pokritost.

B37G

B2.2.3 Gradnja terminalske infrastrukture na morju

mejnik

Gradnja priobalnega instalacijskega terminala

Začetek obratovanja

 

 

 

Q2

2025

Začetek obratovanja novega pristaniškega pomola. Skupna površina skladiščnih in operativnih skladiščnih površin je 33,6 ha. V območju pred sestavljanjem mora imeti površina nosilnost 50 T/m² in površino za shranjevanje 20 T/m². Zgraditi je treba tudi ro-ro rampo. Skladiščno območje terminala zagotavlja storitve dvema neodvisnima razvijalcema vetrnih elektrarn na morju. V delitvi zunanjega pomola je mogoče namestiti dva priveza za plovila za dviganje. Skupna dolžina pomolov v vetrnem terminalu na morju je več kot 1 000 metrov.
Vetrni terminal na morju, ki se nahaja na pomolu v zunanjem pristanišču, ima optimalne hidrotehnične in navigacijske pogoje za plovila na morju. Razdalja med pristaniškim kanalom zagotavlja učinkovitost in varnost plovbe ladij. Glavni kanal je v najožji točki širok 280 metrov.

B38G

B2.2.3 Gradnja terminalske infrastrukture na morju

cilj

Gradnja priobalnega storitvenega terminala v Łebi in Ustka

 

število

0

2

Q2

2026

Dokončanje gradnje dveh terminalov za priobalne storitve (Ustka in Łeba). Naložba v Ustka obsega gradnjo priletne poti plovne poti z globino 8 m z možnostjo poglabljanja na 9–9,5 m. Naložbeni pristaniški bazen je 12,7 ha. Poleg tega se načrtuje obnova vzhodnega valoloma in gradnja nove zahodne valolomne vode, dolge približno 1 400 m. Načrtovana površina terminala je približno 14 ha, z gradnjo pomola na terminalu dolžine približno 400 m. Naložba v Łebi vključuje gradnjo priletne poti vodne poti z globino 3,5–4 m. Izvede se strokovna ocena stanja konstrukcij vzdolž proge. Poleg tega se zgradi nov vzhodni valolom, dolg najmanj 220 m, da se zagotovi varen vstop v pristanišče. Na kopnem in pomolu znotraj povodja se zgradi nov pristaniški bazen dolžine približno 260 m.

B39G

B3.1 Podpora trajnostnemu upravljanju voda in odpadnih voda na podeželskih območjih

mejnik

Oblikovanje pravil za teritorializacijo podpore za naložbe v oskrbo z vodo ali kanalizacijo na podeželskih območjih

Sprejetje smernic s strani ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja.

 

 

 

Q4

2021

Sprejetje teritorialnih meril za izbor upravičencev.
Merila za izbor dajejo prednost občinam, ki so najmanj sposobne financirati naložbe iz lastnih sredstev. V postopek določanja meril za izbor upravičencev so vključene samouprave vojvodstva.

B40G

B3.1 Podpora trajnostnemu upravljanju voda in odpadnih voda na podeželskih območjih

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki določa obveznost rednega spremljanja in nadzora ustreznih posameznih sistemov

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja obveznost občin, da spremljajo in nadzorujejo odstranjevanje odplak ter uporabljajo instrumente za preprečevanje neustreznega odstranjevanja, vključno z mehanizmom tako imenovane nadomestne zmogljivosti, tj. organizacijo praznjenja greznic s strani občine za lastnike nepremičnin, ki niso sklenili pogodb za praznjenje greznic.

B41G

B3.1.1 Naložbe v sisteme čiščenja odpadnih voda in oskrbo z vodo na podeželskih območjih

cilj

Dodatne povezave podeželskega prebivalstva na področju vodne infrastrukture

 

število

0

33 990

Q4

2025

Dodatne povezave podeželskega prebivalstva z uporabo infrastrukture za oskrbo z vodo in čiščenje odpadne vode v občinah, ki so v celoti skladne s spremenjenimi pravili o odstranjevanju odpadnih voda. Podpora se nameni območjem, katerih naložbena zmogljivost je bila omejena zaradi pandemije COVID-19 zunaj aglomeracij v smislu člena 86 zakona o vodah, in projektom infrastrukture za čiščenje odpadnih voda z največjim potencialom za zmanjšanje obstoječih negativnih vplivov na okolje. Upravičenci do naložbe se izberejo na podlagi odprtega in preglednega natečaja. Preučijo se alternativne rešitve za infrastrukturo za oskrbo z vodo in čiščenje odpadne vode na podeželskih območjih (kot je kombiniranje kolektivnih sistemov z greznicami ali posameznimi napravami). Odvzem vode se prepreči, če so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) (v okviru zaostrovanja podnebnih sprememb) v slabšem stanju ali manj kot v dobrem stanju ali potencialu.

B1.2 Olajševanje obveznosti prihranka energije za energetska podjetja

Cilj reforme je poenostaviti in razširiti sistem obveznosti energetske učinkovitosti.

Reforma se izvede z oblikovanjem standardnega sklopa referenčnih vrednosti za različne vrste ukrepov varčevanja z energijo. Takšnih ukrepov ni več treba revidirati, kar olajša sodelovanje manjših subjektov v shemi. Drugi element reforme je vključitev gorivnih podjetij, ki dajejo na trg tekoča goriva, ki se uporabljajo v prometu, v sistem obveznosti energetske učinkovitosti. Ta podjetja izvajajo projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti, prekličejo ustrezno število belih certifikatov ali pod določenimi pogoji plačajo nadomestno pristojbino. Zato se pričakuje, da se bo povpraševanje po belih certifikatih povečalo, kar bo povečalo promet na trgu in izpolnilo cilje povečanja energetske učinkovitosti.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

B1.2.1 Energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije v podjetjih – naložbe z največjim potencialom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Cilj reforme je zmanjšati porabo končne energije in emisije toplogrednih plinov podjetij.

Izvajanje zelenih rešitev v podjetjih se osredotoča na izboljšanje industrijskih in energetskih procesov, da se izboljša energetska učinkovitost in zmanjša energijska intenzivnost, kar vodi v zmanjšanje – in večjo učinkovitost – porabe energije, skupaj z naložbami v obnovljive in nizkoogljične vire energije v podjetjih. Naložba zlasti podpira (i) gradnjo, razširitev ali posodobitev obstoječih industrijskih in proizvodnih obratov, industrijske opreme in električnih naprav, katerih cilj je izboljšanje njihove energetske učinkovitosti; (ii) gradnjo in namestitev lastnih obnovljivih virov energije v podjetjih, vključno z vetrnimi turbinami, sončnimi kolektorji, fotovoltaičnimi paneli, geotermalnimi sistemi in toplotnimi črpalkami; (iii) gradnjo objektov za shranjevanje energije v podjetjih v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov; (iv) gradnja/nadgradnja lastnih (notranjih) nizkoogljičnih virov energije, vključno s soproizvodnjo; (v) povečanje deleža nizkoemisijskih ali brezemisijskih goriv v proizvodnih procesih ob upoštevanju najvišjih emisijskih standardov; (vi) nadomeščanje nizkoenergijskih toplotnih virov, ki uporabljajo goriva (trdna, tekoča, plinska) ali električno energijo, z energetsko učinkovitejšimi viri; (vii) termo-posodobitev stavb in objektov, ki se uporabljajo v industrijskih procesih. Projekti se izberejo na podlagi javnega natečaja ob upoštevanju naslednjih meril: (i) pripravljenost – zrelost projekta za izvedbo; (ii) skladnost z obstoječimi načrti za podnebno nevtralnost; (iii) stopnjo zmanjšanja emisij CO2 in PM2,5 ter PM10; (iv) stopnjo zmanjšanja porabe primarne energije.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), merila za upravičenost iz razpisnih pogojev za prihodnje razpise za projekte izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 16 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 17 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 18 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 19 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

B2.3 Podpora za naložbe v vetrne elektrarne na morju

Cilj reforme je zagotoviti učinkovito izvajanje in nadaljnji razvoj vetrne energije na morju.

Reforma vključuje uvedbo podrobnih zahtev za sestavne dele izhodne elektrarne in sestavne dele priobalnih elektrarn ter zahteve glede gradnje sestavnih delov priobalne elektrarne, pri čemer se upoštevata varnost in zanesljivost izhodne električne energije na morju in sestava elektrarne. Veljati začne uredba, ki določa najvišjo ceno za 1 MWh (izraženo v PLN), ki se lahko navede v ponudbah, ki jih predložijo proizvajalci na dražbi. Reforma se izvede do 30. junija 2024.

Cilj reforme je tudi zmanjšati vpliv omejitev pri dodeljevanju na rezultate trga z električno energijo. Reforma zajema izvajanje izrecne nabave izravnalnih zmogljivosti (rezerv) s strani operaterja prenosnega sistema pred enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej (SDAC) v skladu s priporočilom ACER, v katerem predlaga zmanjšanje ravni omejitev pri dodeljevanju, ki se uporabljajo. Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reformo spremljajo dražbe za proizvodnjo električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju. Dražbe se organizirajo do 31. decembra 2025.

B2.3.1 Gradnja polj vetrnih elektrarn na morju

Cilj izvajanja projektov na morju v Baltskem morju je prispevati k postopnemu povečevanju deleža obnovljivih virov energije in brezemisijskih virov v poljskem energetskem sistemu.

Naložba podpira projekte, povezane z gradnjo polj vetrnih elektrarn na morju. Vetrne elektrarne na morju prispevajo k stabilizaciji delovanja elektroenergetskega omrežja z zagotavljanjem večje stabilnosti proizvodnje energije v primerjavi z drugimi vrstami naprav za OVE, kot so fotovoltaika in polja vetrnih elektrarn na kopnem. Skupna nazivna zmogljivost vetrnih elektrarn na morju, nameščenih zaradi naložbe, je 1 500 MW.

Upravičenci se izberejo z odprtim, preglednim in nediskriminatornim razpisom za zbiranje predlogov, ki je na voljo vsem projektom, ki sodelujejo v fazi I (podpora, dodeljena zunaj dražbenega sistema), ki se oceni. Podpora se dodeli več kot enemu upravičencu, da se omogoči učinkovita konkurenca na trgu vetrnih elektrarn na morju. Merila za izbiro projektov vključujejo zrelost in pripravljenost za dokončanje projektov do 30. junija 2026, časovni razpored izvajanja in roke za doseganje predvidenih kazalnikov ali nameščeno zmogljivost zaradi izvajanja projekta (MW).

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B2.4 Pravni okvir za razvoj objektov za shranjevanje energije

Cilj reforme je odpraviti obstoječe pravne ovire za razvoj tehnologij shranjevanja in ustvariti stabilno pravno okolje za poslovanje dejavnosti skladiščenja.

Reforma med drugim izvzema skladiščenje električne energije iz tarifne obveznosti in odpravi dvojno zaračunavanje omrežnin. Obveznost pridobitve koncesije/vpisa v register pogojuje s skupno inštalirano zmogljivostjo skladiščenja električne energije, ne glede na njeno zmogljivost. Predlagani tarifni okvir za skladiščenje je nediskriminatoren in odraža stroške.

Reforma naj bi se začela izvajati do 30. junija 2021.

B2.4.1 Sistemi za shranjevanje energije

Cilj naložbe je zagotoviti neprekinjeno oskrbo odjemalcev in povečati učinkovitost uporabe obnovljivih virov energije z naložbami v tehnologije, ki omogočajo izravnavo električne energije v elektroenergetskem sistemu.

Naložba zajema posodobitev obstoječega črpalnega hidroelektrarne. Vključuje prilagajanje naprav sedanjim in prihodnjim regulativnim in tržnim potrebam, da se zagotovi uspešno delovanje elektrarne. Sestavljen je iz posodobitve zgornjega zbiralnika (obnova bitumenskega betona v zgornjem delu zgornje strani), zgornjega dovoda vode in predorov za derivate ter vsaj treh od štirih hidrogeneratorjev v hidroelektrarni in črpalnih elektrarnah. Pričakuje se, da bo naložba privedla do povečanja razpoložljivosti in učinkovitosti obrata.

Z naložbo se financirata tudi nakup in namestitev rezervnega skladišča električne energije z zmogljivostjo od 4 do 5 kWh.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B3.2 Podpora za obnovo okolja in zaščito pred nevarnimi snovmi

Cilj reforme je zmanjšati negativni vpliv degradiranih zemljišč na okolje in omogočiti usklajeno nevtralizacijo groženj na poljskih morskih območjih.

Reforma vključuje odpravo organizacijskih in pravnih ovir za celovito odpravo negativnega vpliva na okolje velikih poindustrijskih območij. Osredotoča se na štiri neodvisne dele na terenu (različne lokacije in obseg del): 1) nekdanja kemična elektrarna „Tarnowskie Góry“ v Tarnowskie Góryju; 2) nekdanji kemični obrat ‚Zachem‘ v Bydgoszczu; 3) obrat „Organika-Azot“ v Jaworzno; 4) nekdanji obrat „Boruta“ za proizvodnjo barv v Zgierzu.

Zakonodaja, s katero se te spremembe uveljavijo, začne veljati do 31. decembra 2022.

Drugi del reforme zajema opredelitev pravil, namenjenih nevarnim materialom, potopljenim v Baltskem morju, katerih namen je povečati varnost za zdravje ljudi in stanje okolja. V njem so opisane pristojnosti javnih organov v zakonskih določbah; opredeliti vodilne in sodelujoče subjekte v zadevah, povezanih z odlaganjem nevarnih materialov na morskih območjih; priprava podrobnega akcijskega načrta javne uprave ter nadzorovanih in podrejenih enot na področju nevarnih materialov, odloženih na morskih območjih, skupaj z navedbo subjektov, odgovornih za izvajanje posameznih nalog; ter uvesti pravne spremembe za omogočanje spremljanja, prepoznavanja in morebitnega pridobivanja in odstranjevanja nevarnih snovi.

Zakonodaja, ki uvaja te spremembe, začne veljati 30. septembra 2022.

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

Cilj naložbe je odpraviti nevarnost za zdravje in življenje ljudi, ki jo predstavljajo velika degradirana območja, čim bolj zmanjšati njihov negativni vpliv na naravno okolje in jih obnoviti za ponovno uporabo ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“ in Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti. Naložba naj bi prispevala tudi k obravnavanju tveganja, ki izhaja iz onesnaževanja in nevarnih materialov na poljskih morskih območjih.

Naložba vključuje razvoj raziskav in študij, ki vodijo k pripravi popolne naložbene dokumentacije za vnaprej določene lokacije, na katerih obstajajo večje težave s prisotnostjo onesnaževal ali nevarnih snovi na velikem območju. Vključuje razvoj terenskih raziskav, študij in popisa zemljišč kot predhodni, vendar temeljni korak k pripravi popolne naložbene dokumentacije v naslednjih korakih programa.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba podpira sanacijo zemljišč in nevtralizacijo nevarnih snovi, pripravo zemljišč za naložbe s posodobitvijo trde infrastrukture ter obnovo stavb v Huti Sendzimiri.

Naložba podpira tudi izvidniške in merilne kampanje v Baltskem morju ter analizo pridobljenih podatkov kot nujen korak k pripravi popolne dokumentacije za načrte za nevtralizacijo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

B3.3 Podpora za trajnostno upravljanje vodnih virov v kmetijstvu in na podeželskih območjih

Cilj reforme je izboljšati pogoje za naložbe na podeželskih območjih v gospodarjenje z vodami in učinkovito rabo virov. Reforma bo prispevala k povečanju odpornosti kmetijstva na sušo in preprečevanje poplav na kmetijskih območjih; izboljšanje učinkovite rabe vode z ustrezno ureditvijo odnosov z vodo na kmetijskih območjih in zmanjšanjem odtekanja; in povečanje zadrževanja vode.

Reforma vključuje spremembe nacionalne zakonodaje, potrebne za izboljšanje pogojev za odporno gospodarjenje z vodo v kmetijstvu in na podeželskih območjih. Spremembe bodo olajšale pripravo in izvajanje naložb v zvezi z zadrževanjem vode in prenehanjem njenega izsuševanja s kmetijskih zemljišč, vključno zlasti z naložbami, povezanimi z obnovo in obnovo drenažnih naprav, da bodo izpolnjevale funkcijo zadrževanja vode in tako zaščitile kmetijska zemljišča pred sušo ter omejile tveganje poplav.

Reforma je skladna z zahtevami iz tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti pa zagotavlja skladnost z okoljsko zakonodajo EU, vključno z direktivo o presoji vplivov na okolje (2011/92/EU) in okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES).

Spremembe ne smejo povzročiti poslabšanja ravni skladnosti z okoljsko zakonodajo EU, zlasti kar zadeva naložbe, ki se štejejo za pomembne ali potencialno pomembne naložbe v skladu z uredbo Sveta ministrov o projektih, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje, in naložbe v območja Natura 2000 ali naložbe, ki vplivajo nanje. Poleg tega spremembe ne spreminjajo trenutno zavezujočih pravil o vnosu vode.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

B3.3.1 Naložbe v povečanje potenciala trajnostnega gospodarjenja z vodami na podeželskih območjih

Cilj naložbe je podpreti naložbe na podeželskih območjih v izboljšanje upravljanja voda in učinkovite rabe virov.

Naložba prispeva k povečanju odpornosti kmetijstva na sušo in preprečevanje poplav na kmetijskih območjih; izboljšanje učinkovite rabe vode z ustrezno ureditvijo odnosov z vodo na kmetijskih območjih in zmanjšanjem odtekanja; ter povečanje zadrževanja vode, če sta njihova potreba in narava ustrezno utemeljeni. Prednost imajo rešitve, ki so odporne na podnebne spremembe in temeljijo na naravi. Projekti v okviru tega ukrepa so predmet presoje vplivov na okolje (PVO) in izpolnjujejo zahteve iz tehničnih smernic o tem, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Zagotovi se skladnost z okoljsko zakonodajo EU, vključno z direktivo o presoji vplivov na okolje (2011/92/EU) in okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). Vsi naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru te komponente in za katere je potrebna odločitev o presoji vplivov na okolje, so skladni z Direktivo 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Natančneje, vsi novi projekti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, se odobrijo na podlagi Zakona o zagotavljanju informacij o okolju in njegovem varstvu, udeležbi javnosti pri varstvu okolja in presoji vplivov na okolje, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 30. marca 2021 o spremembah tega zakona in nekaterih drugih zakonov. Določbe „Smernic o sanacijskih ukrepih za projekte, sofinancirane iz skladov EU, na katere vpliva kršitev 2016/2046“, kot so bile Poljski sporočene 23. februarja 2021 (sklic Ares(2021)1423319), se upoštevajo pri izvajanju vseh investicijskih projektov, za katere je bila pred začetkom veljavnosti zakona z dne 30. marca 2021 zahtevana ali izdana okoljska odločba ali gradbeno ali gradbeno dovoljenje. Podpirajo se samo projekti, ki ne povzročajo poslabšanja stanja površinskih voda in podzemne vode ter ne preprečujejo izboljšanja ekološkega stanja ali potenciala prizadetih vodnih teles.

Vse naložbe, ki negativno vplivajo na naravo, se izključijo iz podpore. Kadar se voda odvzema, mora ustrezni organ izdati ustrezno dovoljenje, ki zagotavlja, da so prizadeta vodna telesa v dobrem ekološkem stanju, in določa pogoje, da se prepreči njihovo poslabšanje, v skladu z zahtevami Direktive 2000/60/ES in tehničnimi smernicami o načelu, da se ne škoduje bistveno, kar dokazujejo najnovejši ustrezni podporni podatki. Odvzem vode se prepreči, če so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) (v okviru zaostrovanja podnebnih sprememb) v slabšem stanju ali manj kot v dobrem stanju ali potencialu. Ukrepi morajo biti skladni tudi z določbami Direktive 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) in direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst 92/43/EGS (direktiva o habitatih).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

B3.4 Omogočitveni okvir za naložbe v zeleni prehod na mestnih območjih

Cilj reforme je podpreti zmogljivost mest pri prednostnem razvrščanju, načrtovanju, izvajanju in financiranju naložbenih projektov, namenjenih blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Cilj reforme in z njo povezanih naložb je predvsem povečati delež zelenih površin v mestih.

Sklop zakonodajnih sprememb zagotavlja boljše vključevanje vidikov trajnosti v postopke urbanističnega načrtovanja in ustrezno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi v okviru teh postopkov. Poleg tega se zagotovi, da lokalni organi prejmejo ustrezno podporo zmogljivosti za prednostno razvrščanje, načrtovanje in izvajanje projektov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ti regulativni elementi in elementi krepitve zmogljivosti se dopolnijo z vzpostavitvijo namenskega instrumenta, namenjenega zagotavljanju financiranja naložb v zeleni prehod na mestnih območjih.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost za projekte izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 20 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 21 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 22 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 23 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Zakonodajne spremembe, namenjene spodbujanju zelenih naložb v mesta, začnejo veljati 31. decembra 2023. Sklad za zeleni prehod v mestih se ustanovi do 30. junija 2022.

B3.4.1 Naložbe v zeleno preobrazbo mest

Cilj naložbe je ublažiti vpliv mest na podnebne spremembe in zdravje njihovih prebivalcev z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Cilj je tudi prilagoditi mesta vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram, povezanim s podnebnimi spremembami, kot so suša, vročinski valovi in poplave.

Prvi od teh ciljev se doseže z naložbenimi projekti za povečanje uporabe obnovljivih virov energije kot vira energije v mestu in povečanje energetske učinkovitosti ter z razvojem brezemisijske prometne infrastrukture (pešce, kolesarjenje), ki bo povezana s skupnim prometom, izobraževanjem in ozaveščanjem državljanov o potrebi po preoblikovanju mest v podnebno nevtralnost pri prilagajanju podnebnim spremembam. Drugi od teh ciljev se doseže z naložbenimi projekti, namenjenimi povečanju biološko aktivnih površin v mestnih in funkcionalnih območjih ter zmanjšanju pozidave tal in naložb v mesta, ki temeljijo na naravi, s povezanimi rešitvami za vegetacijo.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost za projekte izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 24 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 25 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 26 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 27 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Vsa naročila za te naložbe se oddajo do 31. decembra 2025. Vzpostavijo se ustrezni kazalniki izložkov in/ali rezultatov za spremljanje izvajanja teh naložb glede na zgoraj določene cilje.

B3.5 Reforma gradnje stanovanj za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki ob upoštevanju večje energetske učinkovitosti stavb

Cilj reforme je povečati ponudbo energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki.

Ta cilj se doseže s povečanjem stopnje javnega sofinanciranja za stavbe, ki izpolnjujejo standarde energetske učinkovitosti za 20 % ambicioznejše od minimalnega standarda energetske učinkovitosti, ki velja na Poljskem (standard za stavbe s skoraj ničelno porabo energije, SNPE).

Reforma se zaključi do 30. junija 2022.

B3.5.1 Naložbe v energetsko učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

Cilj naložbe je povečati ponudbo energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki.

Naložbe podpirajo gradnjo stanovanj, ki so del občinskega stanovanjskega fonda, zaščitenih stanovanj, nastanitvenih objektov, zavetišč za brezdomce, ogrevanja in začasne nastanitve, ter sodelovanje občine ali medobčinskega združenja pri projektu drugega investitorja, ki vključuje oblikovanje najemnih stanovanj za osebe z nizkimi dohodki, ki si ne morejo privoščiti nastanitve na zasebnem trgu.

Naložbe se izvedejo za gradnjo večstanovanjskih stanovanjskih stavb z nizkimi emisijami, ki uporabljajo OVE (zlasti fotovoltaične panele in sončne kolektorje) in druge „zelene“ rešitve, ki povečujejo energetsko učinkovitost stavb. Poraba energije podprtih stavb je za 20 % nižja od minimalnega standarda energijske učinkovitosti (stavba s skoraj ničelno porabo energije) za nove stavbe.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

B.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

B1L

B1.2 Olajševanje izvajanja obveznosti varčevanja z energijo za energetska podjetja

mejnik

Začetek veljavnosti podzakonskega predpisa Zakona o energetski učinkovitosti 

Določba v podzakonskem predpisu k Zakonu o energetski učinkovitosti, ki navaja začetek njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Začetek veljavnosti podzakonskega predpisa k Zakonu o energetski učinkovitosti, ki določa referenčno vrednost prihrankov energije za projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti; in določiti metodologijo za izračun prihrankov energije za projekte v prometnem sektorju. 

B2L

B1.2.1 Energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije v podjetjih – naložbe z največjim potencialom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

mejnik

Navodila za financiranje (vključno z merili za upravičenost in izbor) za shemo podpore, usmerjeno v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v podjetjih, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem EU za trgovanje z emisijami

Objava sheme podpore

Q4

2022

Naložbena politika sheme vključuje vsaj naslednja merila za upravičenost in izbiro projektov: (i) cilj najnižje cene na tono prihranjenega toplogrednega plina; (ii) zagotavljanje skladnosti podprtih dejavnosti in podjetij z okoljskim pravom EU in nacionalnim okoljskim pravom ter tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), ter določitev ciljev razogljičenja, kot so podrobneje opredeljeni v operativnem sporazumu; (iii) podprte naprave ETS zmanjšajo svoje emisije pod referenčno vrednost, ki se nanaša na ponudbo za projekt.

B3L

B1.2.1 Energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije v podjetjih – naložbe z največjim potencialom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

cilj

Oddaja vseh naročil za izvajanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v podjetjih

 

število

0

43

Q4

2023

Število pogodb, dodeljenih naložbenim projektom, povezanim z izboljšanjem industrijskih in energetskih procesov za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje energetske intenzivnosti, kar vodi k zmanjšanju in racionalizaciji porabe energije z naložbami v obnovljive in nizkoogljične vire energije v podjetjih. Shema se izvaja v skladu z njenimi navodili za financiranje, kot je opisano v oddelku B2L. Shema se uvede po nediskriminatornem, preglednem in odprtem postopku, ki je odprt za vse industrijske sektorje.

B4L

B2.3 Podpora za naložbe v vetrne elektrarne na morju

mejnik

Začetek veljavnosti podzakonskih predpisov, ki izhajajo iz Zakona o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju

Določbe v predpisih o začetku njihove veljavnosti

 

 

 

Q2

2024

Veljati začneta dve izvedbeni uredbi:

1. Uredba ministra za podnebje in okolje o zahtevah za elemente sklopa opreme za evakuacijo električne energije in za elemente razdelilnih postaj na morju – poleg tega uredba zagotavlja ustrezno kakovost infrastrukture v okviru njene morebitne vključitve v električno omrežje v primeru prenosa elektrarn z vetrnih elektrarn na morju, kot je določeno v členih 58–60 zakona o vetrni energiji na morju.
2. Uredba ministra za podnebje in okolje o najvišji ceni v PLN za 1 MWh, ki se lahko navede v ponudbah, ki jih na dražbi predložijo proizvajalci.

B5L

B2.3 Podpora za naložbe v vetrne elektrarne na morju

mejnik

Organizacija dražb za električno energijo iz vetrnih elektrarn na morju

Objava rezultatov dražb

 

 

 

Q4

2025

Z zakonom z dne 17. decembra 2020 o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju (Uradni list iz leta 2021, točka 234) je bila s členom 29 uvedena obveznost predsednika regulativnega urada za energijo, da leta 2025 izvede dražbo. Največja skupna inštalirana električna zmogljivost polj vetrnih elektrarn na morju, za katere se lahko dodeli pravica do kritja negativnega salda z dražbo leta 2025, je 2,5 GW.

B6L

B2.3 Podpora za naložbe v vetrne elektrarne na morju

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe uredbe o podrobnih pogojih za delovanje elektroenergetskega sistema, s katero se spremenijo nacionalna pravila za izravnavo, da se v največji možni meri zmanjša vpliv omejitev pri dodeljevanju.

Določba v spremembi uredbe o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q4

2023

V okviru reforme energetskega trga se pravila izravnalnega trga spremenijo tako, da vključujejo izrecno nabavo rezerv pred enotnim spajanjem trgov za dan vnaprej (SDAC). To rešitev je ACER predlagala v metodologiji CORE CCM (Sklep odbora ACER št. 02/2019) kot eno od možnih rešitev za čim večje zmanjšanje učinka omejitev pri dodeljevanju. Za izvedbo te reforme minister, pristojen za energijo, spremeni uredbo ministra za gospodarstvo z dne 4. maja 2007 o podrobnih pogojih za delovanje elektroenergetskega sistema. Omejitve pri dodeljevanju spremlja energetski regulator v skladu z veljavnimi pravili EU. Regulativni organ izvede študijo o optimizaciji predlaganih ukrepov za omejevanje omejitev pri dodeljevanju v poljskem elektroenergetskem sistemu in pričakuje, da bodo njena priporočila ustrezno upoštevana pri nadaljnjem delu.

B7L

B2.3.1 Gradnja polj vetrnih elektrarn na morju

mejnik

Razpis za zbiranje predlogov za izbrane projekte vetrnih elektrarn na morju

Objava rezultatov izbirnega postopka

 

 

 

Q3

2022

Poljska izvede odprt, pregleden in nediskriminatoren razpis za zbiranje predlogov, ki je na voljo vsem projektom, ki sodelujejo v fazi I (podpora, dodeljena zunaj dražbenega sistema), ki se oceni. Podpora se dodeli več kot enemu upravičencu, da se omogoči učinkovita konkurenca na trgu vetrnih elektrarn na morju.
Osnovna merila za izbiro projektov vključujejo:
– zrelost in pripravljenost za dokončanje projektov do drugega četrtletja 2026,
– časovni razpored izvajanja in roki za doseganje predvidenih kazalnikov,
– inštalirana zmogljivost zaradi izvajanja projekta (MW)

B8L

B2.3.1 Gradnja polj vetrnih elektrarn na morju

mejnik

Začetek gradbenih del

Zaključek del

 

 

 

Q4

2024

Začetek gradbenih del, ki se izvedejo po sprejetju končne odločitve o naložbi (FID), po pridobitvi potrebnih odobritev, izboru glavnega izvajalca, podpisu pogodb s podizvajalci in po tem, ko se izvajalcem izda naročilo za začetek del (NTP).

B9L

B2.3.1 Gradnja polj vetrnih elektrarn na morju

cilj

Inštalirana zmogljivost polj vetrnih elektrarn na morju (v MW)

 

število

0

1 500

Q2

2026

Skupna nazivna zmogljivost vetrnih elektrarn na morju, nameščenih zaradi naložbe. Kazalnik se nanaša na nazivni potencial zmogljivosti nameščenih turbin na poljih vetrnih elektrarn na morju.

B10L

B2.4 Pravni okvir za razvoj objektov za shranjevanje energije

mejnik

Začetek veljavnosti sprememb zakona o energetski zakonodaji v zvezi s shranjevanjem energije

Določba v spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, ki določa začetek njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2021

Spremembe bodo olajšale razvoj shranjevanja električne energije, vključno zlasti z izvzetjem iz tarifne obveznosti, brez dvojnih omrežnin, delnim izvzetjem od pristojbin za priključitev skladišč na omrežje, izvzetjem od obveznosti predložitve potrdil o izvoru in nekaterih pristojbin v zvezi s shranjeno električno energijo. Predlagani tarifni okvir za skladiščenje je nediskriminatoren in odraža stroške.

B11L

B2.4.1 Sistemi za shranjevanje energije

cilj

T1 – Nameščene nastanitvene zmogljivosti za shranjevanje energije za proizvajalce-odjemalce energije

 

število

0

10 000

Q2

2024

Kazalnik se uporablja za število nameščenih stanovanjskih objektov za shranjevanje energije z zmogljivostjo najmanj 4 kWh.

B12L

B2.4.1 Sistemi za shranjevanje energije

cilj

T2 – nameščene nastanitvene zmogljivosti za shranjevanje energije za proizvajalce-odjemalce energije

 

število

10 000

28 000

Q2

2026

Kazalnik se uporablja za dodatno število nameščenih stanovanjskih objektov za shranjevanje energije z najmanjšo zmogljivostjo 4 kWh.

B13L

B2.4.1 Sistemi za shranjevanje energije

mejnik

Posodobitev skladišča električne energije (shranjevalna in črpalna elektrarna)

Zaključek posodobitve

Q2

2026

Dokončanje posodobitve obstoječega objekta za shranjevanje električne energije (skladiščenje in črpalna elektrarna), ki vključuje posodobitev zgornjega zbiralnika, zgornjega dotoka vode in predorov za derivate ter vsaj 3 od štirih hidrogeneratorjev v hidroelektrarni in črpalnih elektrarnah. Projekt bo privedel do povečanja razpoložljivosti in učinkovitosti elektrarn v načinu proizvodnje in črpalke. Inštalirana moč (turbinski način) naj bi dosegla 540 MW.

B14L

B3.2 Podpora za obnovo okolja in zaščito pred nevarnimi snovmi

mejnik

Začetek veljavnosti zakona, ki bo olajšal celovito odpravo negativnih vplivov velikih poindustrijskih območij na okolje.

Določba v zakonu o začetku veljavnosti

Q4

2022

Začetek veljavnosti zakona, katerega cilj je povečati varnost za zdravje ljudi in stanje okolja. Zakon odpravlja organizacijske in pravne ovire za celovito odpravo negativnih vplivov na okolje velikih postindustrijskih območij.
Je oblika pilotaže za vnaprej določene lokacije.
Zakon določa pravila za štiri samostojne dele na terenu (različne lokacije in področja uporabe del): 1) nekdanja kemična elektrarna „Tarnowskie Góry“ v Tarnowskie Góryju; 2) nekdanji kemični obrat ‚Zachem‘ v Bydgoszczu; 3) obrat „Organika-Azot“ v Jaworzno; 4) nekdanji obrat „Boruta“ za proizvodnjo barv v Zgierzu.
Obseg projekta vključuje izvidovanje in popis območij, pripravo in presojo obsega težav, povezanih z zmanjšanjem vpliva velikih degradiranih območij na okolje, ter pripravo celovite naložbene dokumentacije za ta območja.

B15L

B3.2 Podpora za obnovo okolja in zaščito pred nevarnimi snovmi

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, namenjenega nevarnim materialom, ki živijo v Baltskem morju

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

Q3

2022

Začetek veljavnosti pravnega akta za povečanje varnosti za zdravje ljudi in okolja, ki
bo zagotavljal:
– natančen opis pristojnosti javnih organov v zakonskih določbah;
– določitev vodilnih in sodelujočih subjektov v zadevah v zvezi z odstranjevanjem nevarnih snovi na pomorskih območjih Republike Poljske;
– priprava podrobnega akcijskega načrta javne uprave ter nadzorovanih in podrejenih enot na področju nevarnih snovi, odloženih na morskih območjih, skupaj z navedbo subjektov, odgovornih za izvajanje posameznih nalog;
– uvedba pravnih sprememb za omogočanje spremljanja, prepoznavanja in morebitnega pridobivanja in odstranjevanja nevarnih snovi.

B16L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Sklopi dokumentacije, pripravljeni za naložbe, povezane z negativnim okoljskim vplivom izbranih degradiranih območij velikega obsega in nevarnih materialov, potopljenih na dno Baltskega morja

 

število

0

9

Q2

2026

Celotna naložbena dokumentacija določa devet vnaprej določenih lokacij – na kopnem in morju kot drug del programa –, za katere obstajajo velike težave s prisotnostjo onesnaževal ali nevarnih snovi na velikem območju.

B17L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Zemljišča, za katera so bile izvedene terenske raziskave v zvezi s prisotnostjo onesnaževal in nevarnih materialov

 

število

0

5

Q4

2024

Razvoj terenskih raziskav, študij in popisa zemljišč kot predhodni, vendar temeljni korak k pripravi popolne naložbene dokumentacije v naslednjih korakih programa.

B18L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Lokacije v poljskih morskih območjih (vključno z razbitinami) z opravljenim popisom in terenskimi raziskavami v zvezi s prisotnostjo nevarnih materialov

 

število

0

4

Q4

2025

Podrobne izvidniške in merilne kampanje v morju ter analiza pridobljenih podatkov kot nujen korak k pripravi popolne dokumentacije za načrte za nevtralizacijo.

B19L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Površina saniranih zemljišč (v hektarjih)

 

število

0

160

Q4

2025

Sanacijo Hute Sendzimira, kjer se načrtuje naložbeni del.
Kazalnik vključuje sanacijo zemljišč in nevtralizacijo nevarnih snovi, pripravo zemljišč za naložbe s posodobitvijo trde infrastrukture (komunikacijska, cestna in progovna infrastruktura).

B20L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Območje obnovljenih stavb (v kvadratnih metrih)

 

število

0

17 000

Q4

2025

Kazalnik se uporablja za sanacijo Huta Sendzimira, kjer se načrtuje naložbeni del.
Kazalnik vključuje oživitev dveh zgodovinskih stavb s spremembo okoljskih standardov in standardov energetske učinkovitosti v primerjavi s sedanjimi, kar je v skladu s pravnimi in okoljskimi zahtevami.

B21L

B3.3 Podpora za trajnostno upravljanje vodnih virov v kmetijstvu in na podeželskih območjih

mejnik

Začetek veljavnosti sprememb nacionalne zakonodaje, potrebnih za izboljšanje pogojev za odporno gospodarjenje z vodo v kmetijstvu in na podeželskih območjih

Določba v spremembah, ki označujejo začetek veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Začetek veljavnosti sprememb, ki prispevajo k večji odpornosti kmetijstva na sušo in preprečevanje poplav na kmetijskih območjih; izboljšanje učinkovite rabe vode z ustrezno ureditvijo odnosov z vodo na kmetijskih območjih in zmanjšanjem odtekanja; in povečanje zadrževanja vode. Spremembe so skladne z zahtevami iz tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti pa zagotavljajo skladnost z okoljsko zakonodajo EU, vključno z direktivo o presoji vplivov na okolje in okvirno direktivo o vodah.

Spremembe ne smejo povzročiti poslabšanja ravni skladnosti z okoljsko zakonodajo EU v zvezi z naložbami, ki se štejejo za pomembne ali potencialno pomembne naložbe v skladu z uredbo Sveta ministrov o projektih, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje, in naložbah v območja Natura 2000 ali nanje vplivajo. Poleg tega spremembe ne spreminjajo trenutno zavezujočih pravil o vnosu vode.

B22L

B3.3.1 Naložbe v povečanje potenciala trajnostnega gospodarjenja z vodami na podeželskih območjih

mejnik

Sprejetje meril za izbor za razpis za zbiranje predlogov

Sprejetje meril na Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja

 

 

 

Q2

2022

Naložbe se izberejo z namenskimi razpisi na podlagi okoljskih meril.

Projekt prispeva k večji odpornosti kmetijstva na sušo in preprečevanje poplav na kmetijskih območjih; izboljšanje učinkovite rabe vode z ustrezno ureditvijo odnosov z vodo na kmetijskih območjih in zmanjšanjem odtekanja; ter povečanje zadrževanja vode, če sta njihova potreba in narava ustrezno utemeljeni.

Prednost imajo naravne rešitve ali druge rešitve, odporne na podnebne spremembe. Podpirajo se samo projekti, ki ne povzročajo poslabšanja stanja površinskih voda in podzemne vode ter ne preprečujejo izboljšanja ekološkega stanja ali potenciala prizadetih vodnih teles.

B23L

B3.3.1 Naložbe v povečanje potenciala trajnostnega gospodarjenja z vodami na podeželskih območjih

cilj

Površina kmetijskega zemljišča/gozda (v hektarjih), ki ima koristi od izboljšanega zadrževanja vode

 

število

0

2 500 000

Q4

2025

Vsaj 2,5 milijona hektarov kmetijskih zemljišč ali gozdov, ki imajo dokazano korist od izboljšanega zadrževanja vode, in sicer z ukrepi za izboljšanje dolgoročne odpornosti kmetijskega sektorja na vplive podnebnih sprememb, tj. suše in poplave, ter podpiranje biotske raznovrstnosti.

Naložba izpolnjuje zahteve iz tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Zlasti zagotavlja skladnost z okoljsko zakonodajo EU, vključno z direktivo o presoji vplivov na okolje (2014/52/EU) in okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). Vsi naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru te komponente in za katere je potrebna odločitev o presoji vplivov na okolje, so skladni z Direktivo 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Natančneje, vsi novi projekti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, se odobrijo na podlagi Zakona o zagotavljanju informacij o okolju in njegovem varstvu, udeležbi javnosti pri varstvu okolja in presoji vplivov na okolje, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 30. marca 2021 o spremembah tega zakona in nekaterih drugih zakonov. Določbe „Smernic o sanacijskih ukrepih za projekte, sofinancirane iz skladov EU, na katere vpliva kršitev 2016/2046“, kot so bile Poljski sporočene 23. februarja 2021 (sklic Ares(2021)1423319), se upoštevajo pri izvajanju vseh investicijskih projektov, za katere je bila pred začetkom veljavnosti zakona z dne 30. marca 2021 zahtevana ali izdana okoljska odločba ali gradbeno ali gradbeno dovoljenje. Podpirajo se samo projekti, ki ne povzročajo poslabšanja stanja površinskih voda in podzemne vode ter ne preprečujejo izboljšanja ekološkega stanja ali potenciala prizadetih vodnih teles.

 

Kadar se voda odvzema, mora ustrezni organ izdati ustrezno dovoljenje, v katerem so določeni pogoji za preprečevanje poslabšanja stanja in zagotovitev dobrega ekološkega stanja prizadetih vodnih teles, v skladu z zahtevami Direktive 2000/60/ES in dokazanimi z najnovejšimi ustreznimi podpornimi podatki. Odvzem vode se prepreči, če so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) (v okviru zaostrovanja podnebnih sprememb) v slabšem stanju ali manj kot v dobrem stanju ali potencialu. Ukrepi morajo biti skladni tudi z določbami Direktive 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) in direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst 92/43/EGS (direktiva o habitatih).

B24L

B3.4 Omogočitveni okvir za naložbe v zeleni prehod na mestnih območjih

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o trajnostnem razvoju mest, ki določa cilje, usmeritve, izvedbena pravila in mehanizme usklajevanja za zeleno preobrazbo mest

Določba v zakonu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2023

Začetek veljavnosti zakona, katerega cilj je podpreti zmogljivosti mestnih območij za naložbe v zeleni prehod. Zagotavlja boljše vključevanje vidikov trajnosti v postopke urbanističnega načrtovanja. Zagotovi, da se v okviru teh postopkov ustrezno posvetuje z zainteresiranimi stranmi. Lokalnim oblastem zagotavlja podporo zmogljivosti za izvajanje takih projektov.

B25L

B3.4 Omogočitveni okvir za naložbe v zeleni prehod na mestnih območjih

mejnik

Instrument za zeleno preobrazbo mest

Vzpostavitev instrumenta za zeleno preobrazbo mest ter sprejetje njegovih podrobnih pravil in postopkov v posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi 

 

 

 

Q2

2022

Mejnik se nanaša na vzpostavitev instrumenta za zeleni mestni prehod za podporo (a) zeleni preobrazbi mest; in (b) naložbe v zeleno digitalizacijo mest s sprejetimi postopki. Instrument za zeleni mestni prehod je v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01). Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), merila za upravičenost za projekte izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami in napravami za mehansko-biološko obdelavo; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Z instrumentom za zeleno preobrazbo v mestih se zagotovi, da se vsa vrnjena sredstva (tj. obresti na posojilo, donos lastniškega kapitala ali odplačana glavnica, zmanjšana za povezane stroške), povezana s tem instrumentom, uporabijo za iste cilje politike, tudi po letu 2026, ali za odplačilo posojila mehanizma za okrevanje in odpornost.

B26L

B3.4.1 Naložbe v zeleno preobrazbo mest

cilj

T1 – Podpis vseh pogodb za naložbe v projekte zelenega urbanega razvoja (izračunano na podlagi obrestnoobrestnega računa) 

 

število

0

120

Q2

2024

Cilj se nanaša na število pogodb, podpisanih z upravičenci. Podpora se zagotavlja prek instrumenta za zeleni prehod v mestih in je v skladu s sprejetimi postopki. Upravičeni subjekti se izberejo s preglednimi in konkurenčnimi razpisi, odprtimi za projekte, ki zadevajo vsa mesta. Merila za izbor upravičenih subjektov odražajo zlasti potrebe po blaženju vpliva mest na podnebne spremembe in zdravje njihovih prebivalcev z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Kazalniki rezultatov se opredelijo glede na posebnosti podprtih projektov. Upravičene vrste projektov vključujejo: (i) povečanje biološko aktivnih površin v mestnih in funkcionalnih območjih ter zmanjšanje pozidave tal; (ii) naložbe v mesta, ki temeljijo na naravi, s povezanimi rešitvami za vegetacijo; (iii) trajnostne sisteme upravljanja deževnice, ki vključujejo zeleno-modro infrastrukturo in naravne rešitve; (iv) izboljšanje kakovosti zraka v mestih, vključno z razvojem porazdeljene in decentralizirane energije; (v) vzpostavitev območij z nizkimi emisijami, trajnostna večmodalna mobilnost v mestih, učinkoviti načrti mobilnosti, zelena območja na mestnih območjih; (vi) razvoj energetskega grozda in zadrug; (vii) povečanje uporabe obnovljivih virov energije kot vira energije v mestu; (viii) razvoj brezemisijske prometne infrastrukture (pešce, kolesarjenje), povezane s skupnim prevozom; (ix) uvajanje energetsko učinkovitih tehnologij razsvetljave za ceste in javne prostore; (x) izobraževanje in ozaveščanje državljanov o potrebi po preoblikovanju mest v podnebno nevtralnost pri prilagajanju podnebnim spremembam. Strošek (x) ne presega 10 % stroškov ukrepa B3.4.1. Prednost imajo mesta, v katerih so bile take vrste projektov uvedene ali se načrtujejo. Pri dodelitvi projektov upravičenim subjektom se zagotovi uravnotežena porazdelitev med subjekti po vsej državi, pri čemer se upošteva pokritost prebivalstva in geografska pokritost. Stroški odplačila posojila ne zahtevajo prispevkov končnih prejemnikov ali lokalnih oblasti v kakršni koli obliki. Ta določba se ne uporablja za naložbene projekte, ki ustvarjajo ustrezne prihodke ali prihranke pri stroških.

B27L

B3.4.1 Naložbe v zeleno preobrazbo mest

cilj

T2 – Podpis vseh pogodb za naložbe v projekte zelenega urbanega razvoja (izračunano na podlagi obrestnoobrestnega računa) 

število

120

344

Q4

2025

Število pogodb, podpisanih z upravičenci za naložbe, ki izpolnjujejo merila, določena za postavko B26L.

B28L

B3.5 Reforma gradnje stanovanj za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki,

upoštevanje večje energetske učinkovitosti stavb

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona z dne 8. decembra 2006 o finančni podpori za gradnjo bivalnih prostorov za najem, zaščitenih stanovanj, nočnih zavetišč, zavetišč za brezdomce, toplarnah in začasnih prostorih ter posledične spremembe drugih zakonov

Določba v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona z dne 8. decembra 2006 o finančni podpori za gradnjo najemnih prostorov, zaščitenih stanovanj, nočnih zavetišč, zavetišč za brezdomce, toplarnah in začasnih prostorih ter posledične spremembe drugih zakonov o začetku njegove veljavnosti

Q2

2022

Sprememba zakona predvideva povečanje podpore za naložbe v gradnjo stavb z energetskim standardom, ki je za 20 % višji od SNPE. Podpora se v primerjavi s standardnimi stanovanji poveča z 80 % na 95 % za stavbe za gospodinjstva z nizkimi dohodki in s 35 % na 60 % za gospodinjstva s povprečnimi dohodki. Te določbe se uporabljajo za vse vire javne podpore.

B29L

B3.5.1 Naložbe v energetsko učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

cilj

T1 – Dokončana gradnja prve serije energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

število

0

1544

Q2

2024

Število dokončanih cenovno dostopnih stanovanj (za osebe z nizkimi in povprečnimi dohodki).

Naložbe izvajajo lokalni organi in združenja za socialna stanovanja.

Pogodbe, podpisane z upravičenimi subjekti (lokalnimi organi in združenji za socialna stanovanja), določajo, da:

-se najmanj 75 % teh stanovanj dodeli tistim prosilcem za stanovanja, ki so na spodnji polovici seznama prosilcev, ki temelji na dohodkih prosilcev v padajočem vrstnem redu, in

-stanovanja bodo zgrajena v skladu s standardom energetske učinkovitosti, ki bo 20 % ambicioznejši od minimalnega standarda energetske učinkovitosti, ki velja na Poljskem (standard za stavbe s skoraj ničelno porabo energije/NZEB).

Upravičeni subjekti se izberejo s preglednimi in konkurenčnimi razpisi, ki so odprti za vse lokalne organe in združenja za socialna stanovanja. Merila za izbiro upravičenih subjektov odražajo zlasti potrebe po povečanju ponudbe energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki.

Prednost imajo področja, na katerih so bili taki projekti uvedeni ali se načrtujejo. Pri dodelitvi projektov upravičenim subjektom se zagotovi uravnotežena porazdelitev med subjekti po vsej državi, pri čemer se upošteva pokritost prebivalstva in geografska pokritost.

Ta ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

Kadar se na območjih, občutljivih za biotsko raznovrstnost, ali v njihovi bližini izvajajo nove gradbene dejavnosti (vključno z omrežjem zavarovanih območij Natura 2000, območji svetovne dediščine Unesca in ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zavarovanimi območji), se zahteva skladnost s členoma 6(3) in 12 direktive o habitatih ter členom 5 direktive o pticah, presoja vplivov na okolje ali preverjanje pa se izvede, kadar je to potrebno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. Vsi naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru te komponente in za katere je potrebna odločitev o presoji vplivov na okolje, so skladni z Direktivo 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Natančneje, vsi novi projekti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, so dovoljeni v skladu z Zakonom o zagotavljanju informacij o okolju in njegovem varstvu, udeležbi javnosti pri varstvu okolja in presoji vplivov na okolje, kakor je bil spremenjen z Zakonom z dne 30. marca o spremembah in dopolnitvah tega zakona in nekaterimi drugimi zakoni. Določbe „Smernic o sanacijskih ukrepih za projekte, sofinancirane iz skladov EU, na katere vpliva kršitev 2016/2046“, kot so bile Poljski sporočene 23. februarja 2021 (sklic Ares(2021)1423319), se upoštevajo pri izvajanju vseh investicijskih projektov, za katere je bila pred začetkom veljavnosti zakona z dne 30. marca 2021 zahtevana ali izdana okoljska odločba ali gradbeno ali gradbeno dovoljenje.

B30L

B3.5.1 Naložbe v energetsko učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

cilj

T2 – Dokončana gradnja druge serije energije – učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

število

1544

6485

Q2

2025

Število dokončanih cenovno dostopnih stanovanj (za osebe z nizkimi in povprečnimi dohodki).

Naložbe izvajajo lokalni organi in združenja za socialna stanovanja.

Pogodbe, podpisane z upravičenimi subjekti (lokalnimi organi in združenji za socialna stanovanja), določajo, da:

-se najmanj 75 % teh stanovanj dodeli tistim prosilcem za stanovanja, ki so na spodnji polovici seznama prosilcev, ki temelji na dohodkih prosilcev v padajočem vrstnem redu, in

-stanovanja bodo zgrajena v skladu s standardom energetske učinkovitosti, ki bo 20 % ambicioznejši od minimalnega standarda energetske učinkovitosti, ki velja na Poljskem (standard za stavbe s skoraj ničelno porabo energije/NZEB).

Upravičeni subjekti se izberejo s preglednimi in konkurenčnimi razpisi, ki so odprti za vse lokalne organe in lokalna stanovanjska združenja. Merila za izbiro upravičenih subjektov odražajo zlasti potrebe po povečanju ponudbe energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki.

Prednost imajo področja, na katerih so bili taki projekti uvedeni ali se načrtujejo. Pri dodelitvi projektov upravičenim subjektom se zagotovi uravnotežena porazdelitev med subjekti po vsej državi, pri čemer se upošteva pokritost prebivalstva in geografska pokritost.

Ta ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

Kadar se na območjih, občutljivih za biotsko raznovrstnost, ali v njihovi bližini izvajajo nove gradbene dejavnosti (vključno z omrežjem zavarovanih območij Natura 2000, območji svetovne dediščine Unesca in ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zavarovanimi območji), se zahteva skladnost s členoma 6(3) in 12 direktive o habitatih ter členom 5 direktive o pticah, presoja vplivov na okolje ali preverjanje pa se izvede, kadar je to potrebno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. Vsi naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru te komponente in za katere je potrebna odločitev o presoji vplivov na okolje, so skladni z Direktivo 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Natančneje, vsi novi projekti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, so dovoljeni v skladu z Zakonom o zagotavljanju informacij o okolju in njegovem varstvu, udeležbi javnosti pri varstvu okolja in presoji vplivov na okolje, kakor je bil spremenjen z Zakonom z dne 30. marca o spremembah in dopolnitvah tega zakona in nekaterimi drugimi zakoni. Določbe „Smernic o sanacijskih ukrepih za projekte, sofinancirane iz skladov EU, na katere vpliva kršitev 2016/2046“, kot so bile Poljski sporočene 23. februarja 2021 (sklic Ares(2021)1423319), se upoštevajo pri izvajanju vseh investicijskih projektov, za katere je bila pred začetkom veljavnosti zakona z dne 30. marca 2021 zahtevana ali izdana okoljska odločba ali gradbeno ali gradbeno dovoljenje.

B31L

B3.5.1 Naložbe v energetsko učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

cilj

Dokončana gradnja tretje serije energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

 

število

6485

12 355

Q2

2026

Število dokončanih cenovno dostopnih stanovanj (za osebe z nizkimi in povprečnimi dohodki). Naložbe izvajajo lokalni organi in združenja za socialna stanovanja.

Pogodbe, podpisane z upravičenimi subjekti (lokalnimi organi in združenji za socialna stanovanja), določajo, da:

-Se najmanj 75 % teh stanovanj dodeli tistim prosilcem za stanovanja, ki so na spodnji polovici seznama prosilcev, ki temelji na dohodkih prosilcev v padajočem vrstnem redu, in

-stanovanja bodo zgrajena v skladu s standardom energetske učinkovitosti, ki bo 20 % ambicioznejši od minimalnega standarda energetske učinkovitosti, ki velja na Poljskem (standard za stavbe s skoraj ničelno porabo energije/NZEB).

Upravičeni subjekti se izberejo s preglednimi in konkurenčnimi razpisi, ki so odprti za vse lokalne organe in združenja za socialna stanovanja. Merila za izbiro upravičenih subjektov odražajo zlasti potrebe po povečanju ponudbe energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki.

Prednost imajo področja, na katerih so bili taki projekti uvedeni ali se načrtujejo. Pri dodelitvi projektov upravičenim subjektom se zagotovi uravnotežena porazdelitev med subjekti po vsej državi, pri čemer se upošteva pokritost prebivalstva in geografska pokritost.

Ta ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

Kadar se na območjih, občutljivih za biotsko raznovrstnost, ali v njihovi bližini izvajajo nove gradbene dejavnosti (vključno z omrežjem zavarovanih območij Natura 2000, območji svetovne dediščine Unesca in ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zavarovanimi območji), se zahteva skladnost s členoma 6(3) in 12 direktive o habitatih ter členom 5 direktive o pticah, presoja vplivov na okolje ali preverjanje pa se izvede, kadar je to potrebno v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. Vsi naložbeni projekti, ki se financirajo v okviru te komponente in za katere je potrebna odločitev o presoji vplivov na okolje, so skladni z Direktivo 2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU. Natančneje, vsi novi projekti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, so dovoljeni v skladu z Zakonom o zagotavljanju informacij o okolju in njegovem varstvu, udeležbi javnosti pri varstvu okolja in presoji vplivov na okolje, kakor je bil spremenjen z Zakonom z dne 30. marca o spremembah in dopolnitvah tega zakona in nekaterimi drugimi zakoni. Določbe „Smernic o sanacijskih ukrepih za projekte, sofinancirane iz skladov EU, na katere vpliva kršitev 2016/2046“, kot so bile Poljski sporočene 23. februarja 2021 (sklic Ares(2021)1423319), se upoštevajo pri izvajanju vseh investicijskih projektov, za katere je bila pred začetkom veljavnosti zakona z dne 30. marca 2021 zahtevana ali izdana okoljska odločba ali gradbeno ali gradbeno dovoljenje.

C. KOMPONENTA C: „DIGITALNA PREOBRAZBA“

Cilj te reforme je zagotoviti univerzalen dostop do hitrega interneta in digitalnih storitev po vsej Poljski, vključno s tako imenovanimi „belimi točkami“, kjer ni visokozmogljive širokopasovne infrastrukture. 

Ta cilj se doseže, prvič, z odpravo zakonodajnih ovir za naložbe v širokopasovna omrežja, in drugič, z uskladitvijo nacionalne zakonodaje z naborom orodij za povezljivost po vsej EU z dne 25. marca 2021, tj. sklopom najboljših praks za spodbujanje uvajanja in uvajanja zelo visokozmogljivih omrežij (VHCN). Pravne spremembe med drugim predvidevajo spremembe uredbe o popisu telekomunikacijske infrastrukture in uredbe o sistemu enotnih informacijskih točk (SIP).

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

C1.1.1 Zagotavljanje dostopa do zelo hitrega interneta na belih lisah

Cilj te naložbe je v skladu z navedeno reformo povečati število gospodinjstev, ki jih pokriva fiksno širokopasovno omrežje, in sicer 931 000 enot s poudarkom na območjih belega dostopa naslednje generacije (NGA), kjer trenutno ni visokozmogljive širokopasovne infrastrukture in na katerih ni verjetno, da bi trg končnim uporabnikom v bližnji prihodnosti zagotovil omrežje s hitrostjo prenosa s hitrostjo 100 Mb/s, da bi dosegli vsaj 80 % gospodinjstev z zmogljivostjo 100 Mb/s, z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost. Naložba je razdeljena na tri cilje: prvi doseže 100 000 gospodinjstev do decembra 2024, drugi pa 400 000 gospodinjstev do decembra 2025, zadnji pa se osredotoči na preostalih 431 000 gospodinjstev do 30. junija 2026.

Za izpolnitev pogojev, da se ne škoduje bistveno, se izvede ocena podnebnega tveganja in ranljivosti, kadar to zahteva ustrezna zakonodaja in vse potrebne prilagoditvene rešitve, ki se izvajajo v skladu s to zakonodajo.

Za vse naložbe v infrastrukturo se vsaj 70 % gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ponovno uporabi ali reciklira v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) 28 .

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

Ta obsežna reforma zajema različna področja, ki spodbujajo digitalizacijo poljske družbe, od digitalnih javnih storitev do digitalnega izobraževanja državljanov in delavcev.

Povečanje digitalnih aplikacij v javnem sektorju bo podprto z zakonodajnimi spremembami, ki spodbujajo elektronsko komunikacijo med javnimi institucijami, podjetji in državljani. Prvi je sprememba Zakona z dne 17. februarja 2005 o informatizaciji dejavnosti, ki jih opravljajo javni subjekti za digitalizacijo dokumentov in postopkov javne uprave. Z drugim se spremeni Zakon z dne 11. marca 2004 o davku na blago in storitve v zvezi z uporabo strukturiranih podatkov o računih, izdanih v elektronski obliki, s čimer se uvede obveznost izdajanja in prejemanja e-računov prek nacionalnega sistema elektronskih računov.

Kar zadeva digitalne kompetence, je temeljni element, na katerem temelji njihov razvoj, oblikovanje in izvajanje programa za razvoj digitalnih kompetenc. Program opredeljuje celovit in dolgoročen sklop zahtev za podporo razvoju in spremljanju digitalnih kompetenc v formalnem, neformalnem in priložnostnem izobraževanju. V programu se jasno opredelita ustanovitev in delovanje centra za razvoj digitalnih kompetenc. Dokument se pripravi na podlagi pristopa z več deležniki.

Na področju izobraževanja je ključni element, ki spodbuja digitalizacijo izobraževanja, opredelitev minimalnih zavezujočih standardov za opremljanje šol z digitalno infrastrukturo. Obvezne smernice se oblikujejo v sodelovanju z lokalnimi vladami in po posvetovanju s široko skupino zainteresiranih strani ter zagotavljajo minimalno raven opreme informacijske in računalniške tehnologije (IKT) za vsako šolo na Poljskem.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

C2.1.1 Javne e-storitve, informacijske rešitve za izboljšanje delovanja uprav in gospodarskih sektorjev ter prodorne tehnologije v javnem sektorju, gospodarstvu in družbi

Za povečanje uporabe javnih e-storitev se v okviru te naložbe izvajajo naslednji svežnji:

·razvoj e-storitev v javni upravi, ki državljanom omogočajo, da upravne zadeve obravnavajo na spletu;

·izgradnjo ali razvoj informacijskih sistemov za javno upravo, ki javnim uslužbencem omogočajo digitalizacijo njihovih dejavnosti;

·digitalizacijo upravnih postopkov v zvezi z gradnjo in prostorskim načrtovanjem;

·digitalizacijo storitev in postopkov nacionalne davčne uprave, vključno z uvedbo elektronskega obtoka računov v podjetjih (nacionalni sistem e-računov);

·digitalizacijo kmetijstva, vključno z izvajanjem geomatskega in satelitskega spremljanja v kmetijstvu ter izvajanjem digitalnega sistema za preverjanje kmetijskih zemljišč;

·izvajanje mehanizmov testnega sodelovanja za spodbujanje razvoja in razširjanja prelomnih tehnologij, na primer prek portala, ki povezuje storitve pametnih mest z aplikacijami, ki temeljijo na umetni inteligenci in internetu stvari.

Zlasti se pričakuje, da bo razvitih 39 projektov, da bi med drugim dosegli izgradnjo devetih novih ali razširjenih platform za souporabo javnih podatkov in e-storitve; izgradnjo 30 novih ali razširjenih javnih informacijskih sistemov; izvajanje 65 novih, spremenjenih ali integriranih javnih e-storitev; zagotavljanje, prilagoditev in razširitev 400 e-storitev, vključno s storitvami vmesnika za aplikacijsko programiranje na novih ali razširjenih platformah, ter nazadnje izvajanje treh mehanizmov sodelovanja pri testiranju za spodbujanje uporabe prebojnih tehnologij. Pričakuje se, da bodo vse nove ali nadgrajene e-storitve z grafičnim uporabniškim vmesnikom imele vsaj četrto stopnjo zrelosti, tj. popolno elektronsko obravnavo zadev (raven transakcije v petstopenjskem modelu zrelosti).

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C2.1.2 Enaki konkurenčni pogoji za šole z mobilnimi multimedijskimi napravami – naložbe, povezane z izpolnjevanjem minimalnih standardov za opremo

V skladu z oblikovanjem minimalnih zavezujočih standardov za opremo IKT bodo te naložbe vsem šolam na Poljskem zagotovile najsodobnejšo multimedijsko opremo, ki jo bodo uporabljali učitelji in učenci. Cilj je omogočiti uporabo digitalnih tehnologij pri učenju na enaki ravni v vsaki osnovni in srednji šoli po vsej Poljski, cilj pa je zagotoviti prenosne računalnike s programsko opremo vsaj 90 % učiteljev in doseči največ šest učencev na en prenosni računalnik za skupno najmanj 1 200 000 prenosnih računalnikov.

Za izpolnjevanje pogojev, da se ne škoduje bistveno, oprema IKT izpolnjuje zahteve, povezane z energijo, in zahteve za učinkovitost materialov, določene v skladu z Direktivo 2009/125/ES za strežnike in shranjevanje podatkov ali računalnike in računalniške strežnike ali elektronske prikazovalnike. Poleg tega oprema IKT ne vsebuje omejenih snovi iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

Vzpostavi se načrt ravnanja z odpadki, da se zagotovi čim večje recikliranje električne in elektronske opreme ob koncu življenjske dobe, tudi prek pogodbenih sporazumov s partnerji za recikliranje, upoštevanja v finančnih napovedih ali uradni projektni dokumentaciji. Ob koncu življenjske dobe se oprema pripravi za ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje ali ustrezno obdelavo, vključno z odstranitvijo vseh tekočin in selektivno obdelavo v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2012/19/EU.

Naložba se izvede do 30. septembra 2025.

C2.1.3 E-kompetence

Poljska želi z usposabljanjem vsaj 380 000 ljudi povečati splošno raven digitalnih kompetenc v družbi in izboljšati proces digitalizacije države. Med njimi je 40 % državljanov, ki potrebujejo osnovna digitalna znanja in spretnosti, 20 % javnih uslužbencev, 20 % oseb, ki jim grozi izključenost, preostalih 20 % pa izobraževalcev in učiteljev, ki so deležni osnovnega in srednješolskega usposabljanja. Ta zadnja kategorija ne zajema osebja vrtca, ki podpira posojilne naložbe v naprave in infrastrukturo IKT, za katere so predvidena dodatna specializirana usposabljanja.

V okviru naložbe se v okviru urada ministra, pristojnega za digitalizacijo, ustanovi center za razvoj digitalnih kompetenc, ki ga sestavljajo strokovnjaki, svetovalci in digitalni strokovnjaki, ki podpirajo izvajanje digitalnih politik.

Poleg tega se vzpostavi mreža digitalnih koordinatorjev za podporo vsaki občini (gmina) pri organizaciji procesa digitalizacije za skupaj najmanj 2 477 koordinatorjev (v povprečju eden na občino, odvisno od elementov, kot so velikost gmine, število državljanov, raven digitalnih znanj in spretnosti ter povpraševanje po računalniški opremi).

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C3.1 Izboljšanje kibernetske varnosti informacijskih sistemov, krepitev infrastrukture za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

Reforma se osredotoča na tri posebne cilje, ki omogočajo izvajanje varnostnih rešitev informacijskih sistemov: (i) razvoj nacionalnega sistema kibernetske varnosti; (ii) sposobnost učinkovitega preprečevanja incidentov in odzivanja nanje; (iii) ustvarjanje družbene ozaveščenosti o kibernetski varnosti. Ti cilji se dosežejo z vrsto sprememb zakona o nacionalnem sistemu kibernetske varnosti z dne 5. julija 2018 in vladne uredbe z dne 11. septembra 2018 o bistvenih storitvah.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

Ta naložba je sestavljena iz štirih različnih elementov: (i) kibernetska varnost; (ii) infrastrukturo za obdelavo podatkov; (iii) optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona ter (iv) rešitve računalništva v oblaku in računalništva na robu.

Kar zadeva (i) kibernetsko varnost, se izvede osem posameznih projektov z namenom:

-Vzpostavitev mreže sedmih regionalnih centrov za kibernetsko varnost (RegioSOC);

-Vzpostavitev mreže za skupno sedem sektorskih skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT) v ključnih sektorjih v smislu direktive o varnosti omrežij in informacij: energetika, promet, zdravje, bančništvo, infrastrukture finančnega trga, digitalna infrastruktura in oskrba z vodo;

-Povezovanje 385 nacionalnih subjektov za kibernetsko varnost z integriranim sistemom upravljanja kibernetske varnosti;

-Vzpostavitev mreže najmanj 30 centrov za varnostne operacije (SOC) za nacionalno varnost in posodobitev obstoječih;

-Izvajanje programa za prekvalifikacijo 600 ljudi na področju kibernetske varnosti, kar med drugim vključuje sedanje osebje;

-Izvajanje programa za sistemsko krepitev vsaj 30 subjektov, ki uporabljajo operativno tehnologijo za industrijske nadzorne sisteme;

-Podpora 400 subjektom pri nadgradnji in širitvi infrastruktur za kibernetsko varnost z uporabo informacijske tehnologije in operativne tehnologije ter nakupu požarnih zidov in sistemov kibernetske varnosti;

-Vzpostavitev mreže organov za prvo odzivanje na področju kibernetske varnosti na ravni vojvodstva za podporo javnim subjektom pri obvladovanju incidentov in okrevanju ter zagotavljanju usposabljanj za lokalne in regionalne oblasti na področju kibernetske varnosti (usposobljenih je bilo vsaj 440 prvih reševalcev ter zaposlenih v lokalnih in regionalnih organih).

Glede (ii) podatkovne infrastrukture se vzpostavijo trije standardni centri za obdelavo podatkov, ki zagotavljajo energijsko učinkovito in nadgradljivo kritično infrastrukturo, da bi imeli dostopne digitalne storitve in varno infrastrukturo za sisteme IKT. Centri ravnajo v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja glede energetske učinkovitosti podatkovnih centrov, zlasti na naslednjih področjih:

-3.2.8 Uporaba trajnostne energije: za energijo, potrebno za podatkovne centre, se sklene pogodba z obnovljivimi viri energije;

-3.2.11 Druge tehnologije za proizvodnjo električne energije: načrtovana je namestitev obnovljivih virov energije v objekte podatkovnih centrov in uporaba tehnologij vodikovih gorivnih celic;

-3.3.2. Razmislite o več ravneh odpornosti: pričakuje se, da bodo podatkovni centri okrepili zanesljivost sistema oskrbe z električno energijo z izgradnjo novih metod rezervnega napajanja, npr. plinskih turbin in vodikovih gorivnih celic.

Za izpolnitev pogojev, da se ne škoduje bistveno, se za gradnjo in obnovo podatkovnih centrov ter vse potrebne prilagoditvene rešitve izvede ocena tveganja in ranljivosti za okolje. Za vse naložbe v infrastrukturo se vsaj 70 % gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ponovno uporabi ali reciklira v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(iii) Optimizacija infrastrukture za državne službe, odgovorne za varnost, vključuje štiri projekte, namenjene povezovanju različnih sistemov opozarjanja in opozarjanja ter izboljšanju sodelovanja med državnimi službami, kot so policija, gasilci in lokalni organi.

Kar zadeva (iv) uvajanje rešitev računalništva v oblaku in računalništva na robu, se pričakuje, da bo Poljska sodelovala v morebitnem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa (IPCEI) na področju infrastrukture v oblaku naslednje generacije in storitev na robu, da bi podprla razvoj in prvo industrijsko uvajanje naprednih projektov na področju raziskav in razvoja v smeri prihodnosti obdelave podatkov v oblaku do kontinuitete na robu.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

C1G

C1.1 Olajševanje razvoja omrežne infrastrukture za zagotovitev splošnega dostopa do visokohitrostnega interneta

mejnik

Okvir, ki ga je pripravil odbor predsednika vlade za sofinanciranje širokopasovnih projektov na območjih belega dostopa naslednje generacije (NGA), kjer trenutno ni omrežja NGA

Objava okvira na spletnih straneh odbora predsednika vlade in projektnega centra za digitalno Poljsko

 

 

 

Q2

2022

Vzpostavitev okvira kot podlage za naslednji razpis za zbiranje predlogov.

Okvir vključuje določbe za zagotovitev popolne skladnosti projektov, podprtih v okviru tega ukrepa, s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

C2G

C1.1 Olajševanje razvoja omrežne infrastrukture za zagotovitev splošnega dostopa do visokohitrostnega interneta

mejnik

Sprememba uredbe ministra za digitalizacijo o letnem popisu telekomunikacijske infrastrukture in storitev

Določba v spremembi uredbe o začetku veljavnosti

 

 

 

Q1

2023

Začetek veljavnosti spremembe uredbe o nacionalnem popisu telekomunikacijske infrastrukture in storitev, da se bolje opredelijo področja, na katerih je potrebna dodatna podpora iz javnih intervencij.

C3G

C1.1 Olajševanje razvoja omrežne infrastrukture za zagotovitev splošnega dostopa do visokohitrostnega interneta

mejnik

Sprememba uredbe o enotni informacijski točki s strani predsednika vlade

Določba v spremembi uredbe o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Začetek veljavnosti spremembe uredbe o enotni informacijski točki, da se operaterjem zagotovi širši obseg informacij o infrastrukturi, ki se lahko uporablja pri telekomunikacijskih naložbah, in da se zagotovijo ustreznejša orodja za načrtovanje.

C4G

C1.1.1 Zagotavljanje dostopa do zelo hitrega interneta na belih lisah

cilj

T1 – Dodatna gospodinjstva (stanovanjski prostori) s širokopasovnim dostopom do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost)

 

število

0

100 000

Q4

2024

Vsaj dodatnih 100 000 gospodinjstev na belih dostopovnih območjih naslednje generacije, kjer ni verjetno, da bi trg končnim uporabnikom v bližnji prihodnosti zagotovil omrežje s hitrostjo prenosa 100 Mb/s, ki bo zajeto v širokopasovni dostop do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost), v skladu s cilji nacionalnega načrta za širokopasovna omrežja in sporočilom Komisije o evropski gigabitni družbi.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energetsko učinkovitostjo, ravnanjem z odpadki in oceno tveganja za okolje.

C5G

C1.1.1 Zagotavljanje dostopa do zelo hitrega interneta na belih lisah

cilj

T2 – Dodatna gospodinjstva (stanovanjski prostori) s širokopasovnim dostopom do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost)

 

število

100 000

500 000

Q4

2025

Vsaj dodatnih 500 000 gospodinjstev skupaj na belih dostopovnih območjih naslednje generacije, kjer ni verjetno, da bi trg končnim uporabnikom v bližnji prihodnosti zagotovil omrežje s hitrostjo prenosa 100 Mb/s, ki bo zajeto v širokopasovni dostop do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost), v skladu s cilji nacionalnega načrta za širokopasovna omrežja in sporočilom Komisije o evropski gigabitni družbi.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energetsko učinkovitostjo, ravnanjem z odpadki in oceno tveganja za okolje.

C6G

C1.1.1 Zagotavljanje dostopa do zelo hitrega interneta na belih lisah

cilj

T3 – Dodatna gospodinjstva (stanovanjski prostori) s širokopasovnim dostopom do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost)

 

število

500 000

931 000

Q2

2026

Vsaj dodatnih 931 000 gospodinjstev skupaj na belih dostopovnih območjih naslednje generacije, kjer ni verjetno, da bi trg končnim uporabnikom v bližnji prihodnosti zagotovil omrežje s hitrostjo prenosa 100 Mb/s, ki bo zajeto v širokopasovni dostop do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost), v skladu s cilji nacionalnega načrta za širokopasovna omrežja in sporočilom Komisije o evropski gigabitni družbi.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energetsko učinkovitostjo, ravnanjem z odpadki in oceno tveganja za okolje. 

C7G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Sprememba Zakona z dne 17. februarja 2005 o informatizaciji dejavnosti subjektov, ki opravljajo javne naloge – uvedba privzete digitalne oblike dokumentov in elektronske oblike storitev ter digitalizacija upravnih postopkov

Določba v spremembi akta o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2023

Začetek veljavnosti spremembe Zakona z dne 17. februarja 2005 o informatizaciji dejavnosti subjektov, ki opravljajo javne naloge. Za pripravo in sprejetje tega akta je pristojen odbor predsednika vlade.

C8G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Sprememba Zakona z dne 11. marca 2004 o davku na blago in storitve (uporaba strukturiranih računov) – uvedba strukturiranih elektronskih računov na gospodarski trg in obveznost njihovega izdajanja in prejemanja prek nacionalnega sistema elektronskih računov

Določba v spremembi akta o začetku veljavnosti

 

 

 

Q2

2024

Začetek veljavnosti spremembe zakona z dne 11. marca 2004 o davku na blago in storitve (uporaba strukturiranih računov). Uporaba e-računov se šteje za obvezno. Za pripravo in sprejetje tega spremenjenega zakona je pristojno ministrstvo za finance.

C9G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Minimalni zavezujoči standardi za opremljanje vseh šol z digitalno infrastrukturo, da se omogoči uporaba digitalnih tehnologij pri učenju na enaki ravni v vsaki šoli

Sprejetje standardov na Ministrstvu za šolstvo in znanost

 

 

 

Q3

2022

Sprejetje zavezujočih standardov za opremljanje šol z digitalno infrastrukturo, ki naj bi bila obvezna za vsako šolo, da se doseže enaka raven digitalne infrastrukture. O razvoju standardov se posvetuje s široko skupino zainteresiranih strani in lokalno upravo. Za pripravo in sprejetje tega predpisa je pristojno ministrstvo za izobraževanje in znanost.

C10G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Začetek veljavnosti resolucije Sveta ministrov o programu za razvoj digitalnih kompetenc za upravljanje razvoja digitalnih kompetenc in digitalnega izobraževanja državljanov in zaposlenih v različnih sektorjih. To vključuje ustanovitev centra za razvoj digitalnih kompetenc (DCDC).

Določba iz resolucije Sveta ministrov o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q3

2022

Začetek veljavnosti resolucije Sveta ministrov o programu za razvoj digitalnih kompetenc (ki je večletni program do leta 2030), vključno z izvedbenim načrtom, ukrepi ocenjevanja in spremljanja v skladu z „Aktom o načelih razvojne politike“. Program se razvije na podlagi pristopa z več deležniki. S Programom se med drugim vzpostavita center za razvoj digitalnih kompetenc (DCDC) in politika za razvoj digitalnih kompetenc.

C11G

C2.1.1 Javne e-storitve, informacijske rešitve za izboljšanje delovanja uprav in gospodarskih sektorjev ter prodorne tehnologije v javnem sektorju, gospodarstvu in družbi

cilj

T1 – Projekti, ki ustvarjajo nove e-storitve in nadgrajujejo obstoječe, izboljšujejo proces njihovega ustvarjanja ali z digitalizacijo izboljšujejo ravnanje s postopki

 

število

0

6

Q3

2024

Število zaključenih projektov, ki ustvarjajo nove in razvijajo obstoječe e-storitve, izboljšujejo postopek njihovega ustvarjanja ali z digitalizacijo izboljšujejo ravnanje s postopki. Ti projekti vodijo do:
– dokončanje gradnje novih ali razširjenih platform za izmenjavo javnih podatkov in platform za izvajanje e-storitev;
– dokončanje gradnje novih ali razširjenih javnih informacijskih sistemov;
– uvajanje novih, spremenjenih ali integriranih javnih e-storitev;
– zagotavljanje, prilagajanje in širitev e-storitev, vključno s storitvami vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) na novih ali razširjenih platformah;
– izvajanje mehanizmov sodelovanja pri testiranju za spodbujanje uporabe prebojnih tehnologij.
Vse nove ali nadgrajene e-storitve z grafičnim uporabniškim vmesnikom imajo vsaj četrto stopnjo zrelosti, tj. popolno elektronsko obravnavo zadev.

C12G

C2.1.1 Javne e-storitve, informacijske rešitve za izboljšanje delovanja uprav in gospodarskih sektorjev ter prodorne tehnologije v javnem sektorju, gospodarstvu in družbi

cilj

T2 – Projekti, ki ustvarjajo nove e-storitve in nadgrajujejo obstoječe, izboljšujejo proces njihovega ustvarjanja ali z digitalizacijo izboljšujejo ravnanje s postopki

 

število

6

39

Q2

2026

Število zaključenih projektov, ki ustvarjajo nove in razvijajo obstoječe e-storitve, izboljšujejo postopek njihovega ustvarjanja ali z digitalizacijo izboljšujejo ravnanje s postopki. Ti projekti vodijo do:
– dokončanje gradnje novih ali razširjenih platform za izmenjavo javnih podatkov in platform za izvajanje e-storitev;
– dokončanje gradnje novih ali razširjenih javnih informacijskih sistemov;
– uvajanje novih, spremenjenih ali integriranih javnih e-storitev;
– zagotavljanje, prilagajanje in širitev e-storitev, vključno s storitvami vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) na novih ali razširjenih platformah;
– izvajanje mehanizmov sodelovanja pri testiranju za spodbujanje uporabe prebojnih tehnologij.
Vse nove ali nadgrajene e-storitve z grafičnim uporabniškim vmesnikom imajo vsaj četrto stopnjo zrelosti.

C13G

C2.1.1 Javne e-storitve, informacijske rešitve za izboljšanje delovanja uprav in gospodarskih sektorjev ter prodorne tehnologije v javnem sektorju, gospodarstvu in družbi

cilj

Avtentikacija z nacionalnim vozliščem https://login.gov.pl (v povprečju na mesec v danem letu)

 

število

0

8 500 000

Q4

2025

Vsaj 8 500 000 avtentikacij z nacionalnim vozliščem, ki je orodje, ki povezuje nacionalne (javne in zasebne) sheme elektronske identifikacije in informacijske sisteme, v okviru katerih se zagotavljajo e-storitve. Skupno število avtentikacij na spletu se izmeri tako, da odraža enotno interakcijo določenega uporabnika javnih spletnih storitev.

C14G

C2.1.2 Enaki konkurenčni pogoji za šole z mobilnimi multimedijskimi napravami – naložbe, povezane z izpolnjevanjem minimalnih standardov za opremo

cilj

Novi prenosni računalniki, ki so na voljo učiteljem

 

število

0

465 000

Q3

2023

Vsaj 465 000 dodatnih prenosnih računalnikov s potrebno programsko opremo, ki so na voljo šolam za uporabo učiteljev. Splošni cilj tega ukrepa je opremljanje učiteljev s prenosnimi računalniki. V sodelovanju z lokalnimi oblastmi se vzpostavi pravičen in pregleden postopek za dodelitev prenosnih računalnikov s programsko opremo, ki zagotavlja enako obravnavo vseh šol in izobraževalnih ustanov.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, učinkovitostjo materialov in recikliranjem.

C15G

C2.1.2 Enaki konkurenčni pogoji za šole z mobilnimi multimedijskimi napravami – naložbe, povezane z izpolnjevanjem minimalnih standardov za opremo

cilj

Novi prenosni računalniki, ki so na voljo študentom

 

število

0

735 000

Q3

2025

Šolam je na voljo vsaj 735 000 dodatnih prenosnih računalnikov s potrebno programsko opremo za uporabo.

V sodelovanju z lokalnimi oblastmi se vzpostavi pravičen in pregleden postopek za dodelitev prenosnih računalnikov s programsko opremo, ki zagotavlja enako obravnavo vseh šol in izobraževalnih ustanov.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, učinkovitostjo materialov in recikliranjem.

C16G

C2.1.3 E-kompetence

mejnik

Ustanovitev centra za razvoj digitalnih kompetenc (DCDC)

Poročilo o organizacijski ureditvi in delovanju DCDC

Q4

2022

Center za razvoj digitalnih kompetenc (DCDC) se ustanovi v okviru urada ministra, pristojnega za digitalizacijo. Glavni cilj DCDC je okrepiti in izboljšati sistem usklajevanja razvoja digitalnih kompetenc na Poljskem z uresničevanjem naslednjih podfunkcij:
• Raziskovalna in analitična funkcija
Ta funkcija vključuje raziskovalne in spremljevalne ukrepe v zvezi z digitalnimi kompetencami v povezavi s funkcijo observatorija, ki zbira in strukturira znanje v zvezi s tem (z analizo sodobnih trendov, inovacij, raziskav in dobrih praks). To vodi do oblikovanja priporočil in predlogov za ustrezne dejavnosti.
• Preskusna in izvedbena funkcija
Ta funkcija vključuje preskuse v obliki pilotnih ukrepov in izvajanje najdragocenejših in obetavnih rešitev, priporočil in predlogov, ki izhajajo iz pilotnih ukrepov, ter uresničevanje raziskovalne in analitične funkcije.
• Funkcija izobraževanja in popularizacije.
Ta funkcija vključuje dejavnosti, kot so svetovanje, mentorstvo, seminarji, usposabljanje in tečaji, pa tudi razširjanje rezultatov dejavnosti centra prek informacijskega portala z analizami/standardi/shememi/dobrimi praksami v zvezi z razvojem digitalnih kompetenc.

C17G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T1 – Digitalni koordinatorji, povprečno po en za vsako občino (gmina) na Poljskem

 

število

0

1 500

Q2

2023

Program za vmesni cilj zajema vsaj polovico vseh občin (gmina), pri čemer ima v povprečju en digitalni koordinator na gmino. Število koordinatorjev na gmino se določi glede na elemente, kot so: velikost gmine, število prebivalcev, raven digitalnih znanj in spretnosti ter povpraševanje po računalniški opremi. Naloga digitalnih koordinatorjev je podpirati gmino in institucije na njihovem območju ter se odzivati na dejanske potrebe prebivalstva.

C18G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T2 – novi digitalni koordinatorji, vsaj eden za vsako občino (gmina) na Poljskem

 

število

1 500

2 477

Q3

2025

Program zajema vse občine (gmina) s povprečno enim digitalnim koordinatorjem na gmino. Število koordinatorjev na gmino se določi glede na elemente, kot so: velikost gmine, število prebivalcev, raven digitalnih znanj in spretnosti ter povpraševanje po računalniški opremi. Naloga digitalnih koordinatorjev je podpirati gmino in institucije na njihovem območju ter se odzivati na dejanske potrebe prebivalstva.

C19G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T1 – Dodatni ljudje, usposobljeni za digitalne kompetence, vključno z digitalno pismenostjo

 

število

0

190 000

Q3

2024

Najmanj 190 000 ljudi je zaključilo usposabljanje v okviru izvajanja projektov za razvoj (pridobivanje ali razvoj) digitalnih kompetenc.

Osebe, vključene v usposabljanje na področju digitalnih kompetenc, bolj ali manj enakomerno vključujejo naslednje kategorije:

– 40 % državljanov, ki potrebujejo osnovna digitalna znanja in spretnosti;

– 20 % javnih uslužbencev;
– 20 % izobraževalcev in učiteljev;
– 20 % oseb je izključenih in jim grozi izključenost.

Dodatno obvezno usposabljanje učiteljskega osebja vrtca v zvezi z uporabo opreme IKT za majhne otroke ni del te naložbe.

C20G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T2 – Dodatni ljudje, usposobljeni za digitalne kompetence, vključno z digitalno pismenostjo

 

število

190 000

380 000

Q2

2026

Najmanj 380 000 ljudi je zaključilo usposabljanje v okviru izvajanja projektov za razvoj (pridobivanje ali razvijanje) digitalnih kompetenc.

Osebe, vključene v usposabljanje na področju digitalnih kompetenc, bolj ali manj enakomerno vključujejo naslednje kategorije:

– 40 % državljanov, ki potrebujejo osnovna digitalna znanja in spretnosti;

– 20 % javnih uslužbencev;
– 20 % izobraževalcev in učiteljev;
– 20 % oseb je izključenih in jim grozi izključenost.

Dodatno obvezno usposabljanje učiteljskega osebja vrtca v zvezi z uporabo opreme IKT za majhne otroke ni del te naložbe.

C21G

C3.1 Izboljšanje kibernetske varnosti informacijskih sistemov, krepitev infrastrukture za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Sprememba akta z dne 5. julija 2018 o nacionalnem sistemu kibernetske varnosti, s katerim se izvaja direktiva o varnosti omrežij in informacij ter vzpostavlja celovita pravna in organizacijska podlaga za kibernetsko varnost za nacionalni sistem kibernetske varnosti

Določba v spremembi zakona o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Začetek veljavnosti sprememb akta o nacionalnem sistemu kibernetske varnosti. To med drugim omogoča vzpostavitev sektorskih mrež skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT) in ustanovitev centrov za izmenjavo in analizo informacij (ISAC) ter krepi mehanizme sodelovanja med državno upravo in lokalnimi vladnimi enotami na področju odzivanja na varnostne incidente. Akt o nacionalnem sistemu kibernetske varnosti je potreben tudi v povezavi s potrebo po izvajanju tako imenovanega nabora orodij 5G. Za pripravo in sprejetje tega spremenjenega akta je pristojen odbor predsednika vlade.

C22G

C3.1 Izboljšanje kibernetske varnosti informacijskih sistemov, krepitev infrastrukture za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Sprememba uredbe Sveta ministrov z dne 11. septembra 2018 o seznamu bistvenih storitev in mejnih vrednostih za moteč učinek incidenta pri zagotavljanju bistvenih storitev

Določba v spremembi uredbe o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2023

Začetek veljavnosti spremembe uredbe Sveta ministrov z dne 11. septembra 2018 o seznamu bistvenih storitev in mejnih vrednostih za moteč učinek incidenta pri zagotavljanju bistvenih storitev. Mejne vrednosti/merila za opredelitev izvajalcev bistvenih storitev, zlasti v zdravstvenem sektorju, se spremenijo, da se izboljšajo sedanja merila kakovosti, kar omogoča identifikacijo bistvenih subjektov/bolnišnic v zdravstvenem sektorju.

C23G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

cilj

Projekti na področju kibernetske varnosti (CyberPL) na dveh področjih ukrepanja:
1) Program za izboljšanje učinkovitosti nacionalnega sistema kibernetske varnosti (KSC-PL) in
2) Izgradnja in razvoj operativnih centrov za kibernetsko varnost (SOC-DEV-PL)

 

število

0

8

Q2

2026

Število zaključenih projektov v okviru kibernetske varnosti, ki jih sestavljajo:

·– vzpostavitev mreže sedmih regionalnih centrov za kibernetsko varnost (RegioSOC);

·– vzpostavitev mreže sedmih sektorskih skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT);

– povezovanje 385 nacionalnih subjektov za kibernetsko varnost z integriranim sistemom upravljanja kibernetske varnosti;

– vzpostavitev mreže najmanj 30 novoustanovljenih ali posodobljenih centrov za varnostne operacije (SOC) v subjektih, ki so ključni za nacionalno varnost;

– izvajanje programa za prekvalifikacijo in izboljšanje znanj in spretnosti 600 ljudi na področju kibernetske varnosti, med drugim tudi sedanjega osebja;

– izvajanje programa za sistemsko krepitev vsaj 30 subjektov, ki uporabljajo operativno tehnologijo za industrijske nadzorne sisteme (ICS);

– podpora 400 subjektom pri nadgradnji in širitvi infrastruktur za kibernetsko varnost, ki uporabljajo informacijsko tehnologijo in operativno tehnologijo, ter nakupu sistemov in izdelkov za kibernetsko varnost;

– vzpostavitev mreže organov, ki se prvi odzovejo na kibernetsko varnost, na ravni vojvodstva za podporo javnim subjektom pri obvladovanju incidentov in okrevanju ter zagotavljanju usposabljanj za lokalne in regionalne oblasti o kibernetski higieni (usposobljenih je bilo vsaj 440 prvih reševalcev in zaposlenih v lokalnih in regionalnih organih). 

C24G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Podpis pogodb za stavbe objektov podatkovnih centrov

Podpis pogodb 

Q1

2024

Pogodbe o oddaji naročila za gradnjo stavb ter mehansko in električno opremljanje treh podatkovnih centrov se podpišejo.

C25G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

cilj

Vzpostavitev standardnih centrov za obdelavo podatkov, ki zagotavljajo energetsko učinkovito infrastrukturo

 

število

0

3

Q2

2026

Število operativnih standardiziranih podatkovnih centrov v smislu predvidenih parametrov energijske učinkovitosti z uporabo energije iz obnovljivih virov in vodika, računalniške gostote moči in priključenih na konstrukcijsko optično zanko, ki zagotavljata dve neodvisni komunikacijski poti med katerima koli izbranima paroma centrov za obdelavo podatkov.

Podatkovni centri so v skladu z evropskim kodeksom ravnanja za energetsko učinkovitost podatkovnih centrov.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energijsko učinkovitostjo, ravnanjem z odpadki in oceno tveganja za okolje.

C26G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

cilj

Mobilna infrastruktura za sistem kriznega upravljanja

 

število

0

17 721

Q4

2025

Vrednost kazalnika sestavljajo naslednji elementi:
– 4060 posodobljenih točk sistema za opozarjanje in opozarjanje prebivalstva, ki vključujejo zamenjavo analognih alarmnih siren z digitalnimi, opremljanje izbranih točk z združljivo strojno in programsko opremo, nakup opreme, ki omogoča šifriranje radijskega prenosa in prenosa IP;
– 13 630 visokokakovostnih mobilnih podatkovnih terminalov (MDT), prilagojenih novim sistemskim funkcijam policistov (nakup naprav, programske opreme in licenc);
– 30 mobilnih točk, vzpostavljenih za varno povezavo znotraj služb kazenskega pregona in med njimi;

– ena samozadostna mobilna medicinska točka za tveganja medicinskih, biokemičnih, radioloških in naravnih nesreč.

C27G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI): Izbira projektov oblaka naslednje generacije in podpis pogodb

Podpis pogodb z izbranimi subjekti

Q3

2022

Izbor projektov in podpis vsaj petih pogodb po objavi razpisa za zbiranje predlogov projektov za podporo razvoju rešitev oblaka naslednje generacije na Poljskem.

C28G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

cilj

Pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI): Razvite nacionalne rešitve za obdelavo podatkov o infrastrukturi/storitev

 

število

0

5

Q2

2024

Vsaj pet novih rešitev za nacionalno infrastrukturo/opravljanje podatkov o storitvah, ki so jih razvila izbrana podjetja in so operativne.

C.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se v merilih za upravičenost iz formalnih pogojev za prihodnje razpise za projekte zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Za izpolnitev pogojev, da se ne škoduje bistveno, se izvede ocena podnebnega tveganja in ranljivosti, kadar to zahteva ustrezna zakonodaja, izvedejo pa se tudi vse potrebne prilagoditvene rešitve v skladu s to zakonodajo. Za vse naložbe v infrastrukturo se vsaj 70 % gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ponovno uporabi ali reciklira v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) 29 .

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C2.2 Reforma temeljev digitalizacije izobraževalnega sistema

Reforma s sprejetjem politike digitalizacije izobraževanja postavi temelje za digitalizacijo izobraževalnega sistema, da bi otroke in mlade pripravili na informacijsko družbo. Cilji tega strateškega dokumenta so osredotočeni na učinkovito in smiselno vključevanje novih tehnologij v poučevanje, učenje in ocenjevanje ter se razvijajo z uporabo participativnega pristopa.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

Cilj te naložbe je povečati raven digitalne opreme in infrastrukture IKT v šolah, ki presega minimalne standarde.

Ukrep vključuje:

·zagotavljanje in posodobitev povezave lokalnega omrežja (LAN) s 100 000 učilnicami; 

·zagotavljanje orodij IT za poučevanje na daljavo za 100 000 učilnic;

·zagotavljanje laboratorijev za umetno inteligenco ter naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko v 16 000 osnovnih in srednjih šolah;

·digitalizacija sistema preverjanja, zlasti reorganizacija in nadgradnja centralnih in regionalnih izpitnih komisij, ter digitalizacija centra za izobraževanje na področju informacijske tehnologije.

Povezava LAN, IT-sklopi za poučevanje na daljavo ter laboratoriji na področju umetne inteligence in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike se enakomerno porazdelijo med šole na podlagi gostote prebivalstva in geografske pokritosti.

Izvede se odprt, pošten in pregleden postopek za izbiro subjektov, ki zagotavljajo omrežno infrastrukturo ali opremo ITC.

Za izpolnjevanje pogojev, da se ne škoduje bistveno, oprema IKT izpolnjuje zahteve, povezane z energijo, in zahteve za učinkovitost materialov, določene v skladu z Direktivo 2009/125/ES za strežnike in shranjevanje podatkov ali računalnike in računalniške strežnike ali elektronske prikazovalnike. Poleg tega oprema IKT ne vsebuje omejenih snovi iz Priloge II k Direktivi 2011/65/EU.

Vzpostavi se načrt ravnanja z odpadki, da se zagotovi čim večje recikliranje električne in elektronske opreme ob koncu življenjske dobe, tudi prek pogodbenih sporazumov s partnerji za recikliranje, upoštevanja v finančnih napovedih ali uradni projektni dokumentaciji. Ob koncu življenjske dobe se oprema pripravi za ponovno uporabo, predelavo ali recikliranje ali ustrezno obdelavo, vključno z odstranitvijo vseh tekočin in selektivno obdelavo v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2012/19/EU.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

C.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

C1L

C1.2 Povečanje ravni dostopnosti in uporabe sodobnih žičnih in brezžičnih komunikacij za družbene in gospodarske potrebe

mejnik

Sprememba uredbe z dne 17. februarja 2020 o spremljanju emisij elektromagnetnega polja v okolje

Določba o spremembi uredbe o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Začetek veljavnosti spremembe Uredbe z dne 17. februarja 2020 o metodologijah za merjenje emisij elektromagnetnega sevanja v okolje.

C2L

C1.2 Povečanje ravni dostopnosti in uporabe sodobnih žičnih in brezžičnih komunikacij za družbene in gospodarske potrebe

mejnik

Sprememba uredbe Sveta ministrov z dne 10. septembra 2019 o presoji vplivov na okolje

Določba v spremembi uredbe o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Začetek veljavnosti spremembe uredbe o projektih, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje, zaradi česar so naložbe v radijsko komunikacijo izključene iz kataloga projektov, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje.

C3L

C1.2 Povečanje ravni dostopnosti in uporabe sodobnih žičnih in brezžičnih komunikacij za družbene in gospodarske potrebe

mejnik

Nov pravni akt o odpravi ovir za vzpostavitev omrežja 5G v vertikalnih industrijah

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q4

2023

Začetek veljavnosti pravnega akta, s katerim se odpravijo ovire za izvajanje rešitev v gospodarstvu z uporabo povezljivosti v omrežjih 5G.

C4L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

mejnik

Okvir za finančne produkte za krepitev komercialnih naložb v sodobno elektronsko komunikacijsko omrežje

Objava okvira s strani odbora predsednika vlade

 

 

 

Q4

2022

Objava okvira o finančnih produktih kot podlaga za postopek odprtega razpisa za zbiranje vlog za naložbena posojila.

Za pripravo in sprejetje tega okvira je odgovoren odbor predsednika vlade.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se v merilih za upravičenost iz formalnih pogojev za prihodnje razpise za projekte zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

C5L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

mejnik

Naročila, oddana za gradnjo baznih postaj 5G

Obvestilo o oddaji naročil

Q4

2023

Oddaja naročil na podlagi odprtega, preglednega, nediskriminatornega in konkurenčnega javnega razpisa za izgradnjo baznih postaj 5G na podeželskih območjih.

Vsaka pogodba vključuje finančni znesek, ki ga prejmejo izbrani subjekti, in obseg naložbe, kot je število dodatnih baznih postaj, ki se uporabljajo.

C6L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

cilj

Gradnja baznih postaj 5G na podeželskih območjih

število

0

4 200

Q2

2026

Na podeželskih območjih se namesti vsaj 4 200 baznih postaj, ki zagotavljajo storitve 5G. Ta cilj se razume kot zagotavljanje dodatne pokritosti, dosežene s podporo mehanizma za okrevanje in odpornost, za kritje, naloženo telekomunikacijskim operaterjem na podlagi dražbe spektra 5G.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energetsko učinkovitostjo, ravnanjem z odpadki in oceno tveganja za okolje.

C7L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

cilj

Mesta, ki jih zajema novi stacionarni sistem spremljanja emisij elektromagnetnih polj iz naprav za radijsko komunikacijo

 

število

0

50

Q2

2024

Število mest, kjer se gradijo naprave za stalno spremljanje emisij elektromagnetnega polja, vključeno v nepremični sistem za spremljanje emisij elektromagnetnih polj, ki jih oddajajo naprave za radijsko komunikacijo. Sistem spremljanja elektromagnetnih polj naj bi se financiral izključno v obliki, ki ni vračljiva.

Naložba se izvede popolnoma v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), zlasti glede zahtev v zvezi z energetsko učinkovitostjo, ravnanjem z odpadki in oceno tveganja za okolje.

C8L

C2.2 Reforma temeljev digitalizacije izobraževalnega sistema

mejnik

Sprejetje nove politike digitalizacije za izobraževanje, ki bo podlaga za spremembe v izobraževalnem sistemu in izvajanje naložb v IKT ter opredelitev smeri digitalizacije procesa izobraževalnega sistema na kratki in dolgi rok

Sprejetje politike

 

 

 

Q3

2022

Svet ministrov je sprejel resolucijo o politiki digitalizacije na področju izobraževanja, ki ima naravo programa in strateškega dokumenta ter določa okvir državne politike in dejavnosti na področju digitalizacije izobraževanja v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Ta dokument je podlaga za dejavnosti deležnikov in akterjev-udeležencev ter opredeljuje orodja za vzpostavitev popolnoma digitaliziranega izobraževalnega sistema, prilagojenega sodobnim izzivom predšolskega in splošnega izobraževalnega okolja. Politika vključuje izvedbeni načrt, ukrepe ocenjevanja in spremljanja ter se oblikuje z uporabo participativnega pristopa.

C9L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

mejnik

Javno posvetovanje o okviru za opredelitev postopkov za distribucijo opreme IKT in za zagotavljanje infrastrukture šolam

Poročilo, v katerem so povzeti rezultati javnega posvetovanja in naslednji odziv vlade

Q3

2022

Javno posvetovanje, v katerem so sodelovali različni deležniki in socialni partnerji, o okviru za distribucijo opreme IKT (nosilec IT za poučevanje na daljavo) in za zagotavljanje infrastrukture (povezava LAN, naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika ter laboratoriji za umetno inteligenco) šolam.

Rezultati posvetovanja se povzamejo v poročilu, ki vsebuje glavne pripombe zainteresiranih strani in socialnih partnerjev ter nadaljnje ukrepanje vlade na podlagi teh pripomb.

C10L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

mejnik

Okvir, ki opredeljuje postopke za distribucijo naprav IKT in zagotavljanje infrastrukture šolam

Sprejetje na Ministrstvu za šolstvo in znanost

Q2

2023

Okvir določa minimalne pogoje za distribucijo opreme IKT in za zagotavljanje infrastrukture upravičenim šolam na podlagi predhodnega javnega posvetovanja z različnimi zainteresiranimi stranmi in socialnimi partnerji.

 

Okvir določa jasna merila za izbor upravičenih šol, ki odražajo potrebe po opremi in infrastrukturi IKT, kot so povezava LAN in laboratoriji, ter njihov morebitni vpliv na uspešnost šol na področju izobraževanja.

Ob upoštevanju potreb različnih šol upravičenk je naslednji javni razpis o zagotavljanju infrastrukture in opreme IKT enak, odprt, pregleden in pošten ter zagotavlja uravnoteženo porazdelitev med šolami po vsej državi na podlagi pokritosti prebivalstva in geografske pokritosti.

C11L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

cilj

Učilnice v šolah, opremljenih s povezavo lokalnega omrežja (LAN)

število

0

100 000

Q3

2025

Število učilnic v poklicnih šolah in ustanovah splošnega izobraževanja, ki so opremljene s povezavo LAN, pri čemer internetni dostop presega minimalne standarde 100 Mb/s.

Subjekti, ki zagotavljajo omrežno infrastrukturo, se izberejo pošteno, konkurenčno in pregledno v skladu z okvirom mejnika C10L.

Končni prejemniki ali lokalne uprave poljski vladi ne povrnejo v kakršni koli obliki.

C12L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

cilj

Učilnice v poklicnih šolah in ustanovah splošnega izobraževanja, opremljene z orodji IT, ki omogočajo poučevanje na daljavo

število

0

100 000

Q1

2025

Število učilnic v poklicnih šolah in ustanovah splošnega izobraževanja, ki so opremljene s številnimi orodji IT, da lahko učitelji iz prostorov izvajajo učne ure na daljavo. To vključuje slušalke, kamere, tablične računalnike in pesta USB, vendar ne vključuje prenosnih računalnikov.

Izbira prodajalcev poteka na pošten, konkurenčen in pregleden način v skladu z okvirom mejnika C10L.

Končni prejemniki ali lokalne uprave poljski vladi ne povrnejo v kakršni koli obliki.

C13L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

cilj

Laboratoriji za umetno inteligenco ter znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko (STEM) v šolah

število

0

16 000

Q3

2025

Število šol, opremljenih z laboratoriji za umetno inteligenco in/ali znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko (STEM).

4000 srednjih šol je opremljenih z laboratoriji na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, 12 000 pa z laboratoriji za umetno inteligenco, od tega 8000 osnovnih šol in 4000 srednjih šol.

Za izvajanje dejavnosti z uporabo laboratorijev umetne inteligence in naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike se predvidi zadostno število usposobljenih učiteljev računalništva.

Dobave se razporedijo pošteno in pregledno v dogovoru z lokalnimi oblastmi in jih končni prejemniki ali lokalne vlade poljski vladi ne povrnejo v kakršni koli obliki.

C14L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

mejnik

Digitalizacija sistema izpitov

Poročilo o uspešnem dokončanju digitalizacije sistema preverjanja

Q4

2025

Sistem izpitov se reorganizira in nadgradi, da se omogoči izvajanje izpitov na daljavo. Digitalizacija sedanjega sistema preverjanja vključuje reorganizacijo in nadgradnjo centralnih in regionalnih izpitnih komisij ter centra za izobraževanje IT.

D. KOMPONENTA D: „UČINKOVITOST, DOSTOPNOST IN KAKOVOST ZDRAVSTVENEGA SISTEMA“

Komponenta obravnava več izzivov, s katerimi se trenutno sooča poljski zdravstveni sistem. Zlasti je pomemben prehod na primarno in ambulantno oskrbo, saj se pričakuje, da se bodo izdatki za zdravstveno varstvo srednje- do dolgoročno znatno povečali, s čimer se bo povečalo breme za javne finance. V bolnišnicah je nujno potrebna reforma, dopolnjena s ciljno usmerjenimi naložbami. Nekatere bolnišnice imajo precejšnje dolgove in nizke stopnje zasedenosti, medtem ko bi se lahko številni zdravstveni postopki, ki se trenutno izvajajo v bolnišnicah, izvajali z nižjimi ravnmi oskrbe in nižjimi stroški. Sistem primarnega zdravstvenega varstva ima premalo finančnih sredstev, premalo osebja in preobremenjene službe. Hkrati se bolnišnični sistem sooča s kroničnim premajhnim financiranjem, zlasti kar zadeva človeške vire. Zaradi neugodnih razmer, kot so nizke plače, zdravstveni poklici niso priljubljeni, obstaja pa tudi velik beg možganov. Zaradi pomanjkanja človeških virov je Poljska v najnižjem položaju v primerjavi z drugimi državami članicami, zato je treba strokovnjake obdržati tudi po upokojitveni starosti. Dostop do oskrbe se med regijami razlikuje. E-zdravje in sodobne prakse upravljanja se premalo uporabljajo.

Cilji komponente so večdimenzionalni: reformirati in z naložbami podpreti bolnišnični sektor v skladu s potrebo po racionalizaciji piramide zdravstvenega varstva, pospešiti digitalno preobrazbo zdravstva, ustvariti podporne pogoje za povečanje števila zdravstvenega osebja, podpreti razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved ter ustvariti ugodno okolje za razvoj proizvodnje zdravil na Poljskem.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezne države za izboljšanje odpornosti, dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema, vključno z zagotavljanjem zadostnih sredstev in pospeševanjem uvajanja e-zdravstvenih storitev (Priporočilo za posamezne države št. 1 iz leta 2020).

Pričakuje se, da noben ukrep v okviru te komponente ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

D.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

Cilj reforme je uvesti celovite ukrepe, ki vključujejo prestrukturiranje javnih bolnišnic. Reforma naj bi zagotovila trajno izboljšanje odpornosti, učinkovitosti, kakovosti in dostopnosti zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, finančni položaj javnih bolnišnic ter postopke nadzora in upravljanja teh subjektov. Reforma zadeva celoten bolnišnični sektor, ki zagotavlja zdravstvene storitve, financirane iz javnih virov.

Reforma bo tudi podlaga za ukrepe za racionalizacijo piramide zdravstvenega varstva, med drugim z uvedbo novih določb zakona o primarnem zdravstvenem varstvu.

Reforma sektorja bolnišnic se uvede z enim samim novim zakonom, ki pa lahko uvede spremembe obstoječih aktov, kot sta zakon o zdravstveni dejavnosti ali zakon o zdravstvenih storitvah, ki se financirajo iz javnih sredstev. Ključne določbe reforme so:

– prestrukturiranje bolnišnic s konsolidacijo, preoblikovanjem profilov ter spremembo obsega in strukture zdravstvenih storitev, ki jih zagotavljajo bolnišnice, na podlagi nacionalnih in regionalnih načrtov preoblikovanja in zemljevida zdravstvenih potreb ter ustrezno posodobljeno mrežo bolnišnic;

– osnova za ukrepe za racionalizacijo piramide zdravstvenega varstva s preusmeritvijo nekaterih zdravstvenih storitev iz bolnišnic na nižje ravni oskrbe (primarna oskrba, ambulantna oskrba) z ustrezno spremenjenimi določbami za letne finančne načrte NFZ (Nacionalni sklad za zdravje); in

– spremembe v sistemu financiranja bolnišnic, ki zagotavljajo učinkovito in trajnostno prestrukturiranje, vključno s trajnostno obravnavo odpisa dolga bolnišnic, ki temelji na preglednih in na dokazih temelječih merilih ter dobrem sistemu financiranja bolnišnic, spodbuja ustrezno zagotavljanje oskrbe ter povečuje učinkovitost in kakovost oskrbe; ter vzpostavitev strokovnega sistema nadzora nad bolnišnicami, okrepitev vodstvenega osebja in spodbujanje uporabe sodobnih sistemov, orodij in metod upravljanja v zdravstvenem varstvu.

Reformo sektorja bolnišnic je treba dopolniti z reformami nacionalne onkološke mreže in nacionalne kardiološke mreže ter kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov. Cilj teh reform je izboljšati dostop in kakovost storitev onkološke in kardiološke oskrbe. Cilj reforme na področju kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov je uvesti sistemske rešitve v zvezi s standardi kakovosti zdravstvenega varstva in nadaljnjim spremljanjem trajnostnih rezultatov reforme.

Reforma obsega tudi zakonodajni sveženj o uvedbi nacionalnih e-zdravstvenih storitev in njihovem vključevanju v obstoječe/razpoložljive sisteme e-zdravja na nacionalni in regionalni ravni.

Reforma se izvede do 31. marca 2026.

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

Cilj naložbe je podpreti bolnišnice s potrebami po naložbah, ki izhajajo iz reformnih procesov, vključno s konsolidacijo, preoblikovanjem profilov in preoblikovanjem v subjekte za dolgotrajno oskrbo. Ustrezna intervencija za naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost je namenjena podpori bolnišnicam le, kadar so bile ugotovljene potrebe po naložbah, in kot posledica reformnih procesov v okviru reforme D.1.1. Zdravstvene ustanove, upravičene do podpore, so bolnišnice v smislu določb Zakona o zdravstveni dejavnosti z dne 15. aprila 2011. Podpora zajema le obseg dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, ki jih financira nacionalni zdravstveni sklad, in ne zajema komercialnih dejavnosti. Merila za finančno podporo so usklajena s ključnimi področji ukrepanja reforme, vključno z: (i) kritje (kot so zajeto prebivalstvo, zajeta nadomestila in pravočasen dostop do oskrbe), (ii) lastniški kapital (kot so lastniški kapital pri financiranju, lastniški kapital pri zagotavljanju in uporabi ter enakost pri zdravstvenih rezultatih), (iii) učinkovitost, vključno z operativno dejavnostjo (učinkovitost pri doseganju rezultatov, učinkovitost pri zbiranju sredstev), (iv) kakovost oskrbe in (v) razpoložljivost virov (kot so človeški viri in finančni viri).

Glavne kategorije naložbenih projektov vključujejo naložbe v novo medicinsko opremo in infrastrukturo ter gradbena dela.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

Cilj naložbe je pospešiti digitalno preobrazbo zdravstva z uvedbo novih digitalnih zdravstvenih storitev in nadaljnjim razvojem obstoječih digitalnih storitev. Naložba vključuje uvedbo novih e-storitev, vključno z:

-orodje za analizo zdravja bolnikov, ki podpira analizo pacientovega zdravstvenega stanja,

-podporno orodje za sprejemanje odločitev za zdravnike, ki temelji na algoritmih umetne inteligence in centralnem registru zdravstvenih podatkov, povezanih z drugimi ključnimi zdravstvenimi sistemi, ter

-centralni register zdravstvenih podatkov, povezan z drugimi ključnimi sistemi zdravstvenega varstva.

Ustanovi se tudi center za varnostne operacije (SOC) v okviru centra za e-zdravje. Center prispeva h krepitvi virov IT centra za e-zdravje in njihovemu prilagajanju vse večjim potrebam na področju kibernetske varnosti.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

Cilj reforme je prispevati k boljšemu usklajevanju potreb in razpoložljivosti zdravstvenih delavcev na Poljskem.

Reforma vključuje pobude, namenjene spodbujanju mladih k študiju medicine in njihovemu nadaljevanju ter k temu, da na Poljskem opravljajo medicino. Vključuje (i) uvedbo sheme za dodeljevanje posojil študentom medicine, vključno s finančnimi spodbudami za opravljanje poklica na Poljskem po koncu študija, in (ii) uvedbo drugega cikla študija za reševalne medicinske delavce, ki bo zadevnim strokovnjakom zagotovil višje kvalifikacije in prihodke.

Reforma vključuje tudi uvedbo zakonodaje za izboljšanje privlačnosti zdravstvenih poklicev in delovnih pogojev zdravstvenih delavcev. Ta zakonodaja bo povečala prožnost podiplomskega usposabljanja, vključno z omogočanjem, da zdravniki pridobijo novo spričevalo o strokovni usposobljenosti na različnih specializiranih področjih. Prav tako zviša najnižjo osnovno plačo za širok nabor zdravstvenih delavcev in po zagotovitvi ustreznega usposabljanja reorganizira dodelitev nekaterih kompetenc med zdravniki in specializiranimi zdravstvenimi delavci, zdravstvenimi delavci v sili, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi negovalci.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

D2.1.1 Naložbe, povezane s posodobitvijo in naknadnim opremljanjem izobraževalnih ustanov, da bi se zvišale omejitve za sprejem v medicinske študije

Cilj naložbe je povečati zmogljivost ustanov za poučevanje medicine in podpreti študente, ki se udeležujejo medicinskih študijev.

Sestavljajo ga dopolnilne podnaložbe, katerih cilj je (i) ustvariti začasni sistem spodbud za začetek in nadaljevanje študija v izbranih zdravstvenih programih, (ii) posodobiti izobraževalno bazo za predklinično usposabljanje, (iii) uvesti nove učne ureditve, ki temeljijo na digitalnih tehnologijah, (iv) prilagoditi in izboljšati klinično osnovo za poučevanje v osrednjih kliničnih bolnišnicah, (v) izvajati programe usposabljanja in sisteme spodbud za pedagoško osebje, (vi) posodobiti knjižnice medicinskih univerz, študentske nastanitve in informacijske sisteme ter (vii) digitalizirati upravne postopke za upravljanje in upravljanje zdravstvenih univerz.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

D3.1 Povečanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema s podporo poljskemu raziskovalnemu in razvojnemu potencialu na področju medicine in zdravstvenih ved

Cilj reforme je prispevati k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema s podpiranjem raziskav in razvoja na področju medicine in zdravja.

Reforma obsega novo zakonodajo na področju kliničnega preskušanja zdravil za uporabo v humani medicini, vključno s preglednim sistemom ter zmanjšanimi upravnimi in pravnimi ovirami. Vključuje tudi oblikovanje in izvajanje strateškega načrta za razvoj biomedicinskega sektorja na Poljskem, ki temelji na oceni potreb poljskega biomedicinskega sektorja, obstoječih ovir za njegov razvoj in območij s potencialno konkurenčno prednostjo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

Cilj naložbe je okrepiti odpornost zdravstvenega sistema s podpiranjem raziskav in razvoja na področju medicine in zdravja.

Naložbo sestavljajo naslednje dejavnosti:

-Dodeliti natečaje za financiranje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s poudarkom na inovacijah na področju izdelkov, kot so zdravila, razvoj medicinskih pripomočkov, zlasti za mobilno uporabo, ter razvoj in uporaba orodij IKT za medicinske in zdravstvene namene,

-Razvoj dodatnih centrov za podporo kliničnim raziskavam, zadolženih za raziskovalne dejavnosti na področju kliničnih preskušanj, vzpostavitev elektronske komunikacijske platforme za poljsko klinično raziskovalno mrežo in iskalnikov za klinična preskušanja ter dejavnosti ozaveščanja na tem področju,

-Druge podporne dejavnosti v biomedicinskem sektorju, vključno s študijami o sektorju in podporo univerzam in tehnološkim inkubatorjem, ter

-Ustanovitev raziskovalnega in analitičnega centra v okviru nacionalnega inštituta za javno zdravje NIH – Nacionalnega raziskovalnega inštituta, katerega glavna naloga je spremljanje številnih tveganj za zdravje ljudi ter zdravstvenih razmer in potreb prebivalstva. Povezano infrastrukturo sestavljajo tudi laboratoriji z različnimi ravnmi biološke zaščite, vključno z ravnjo BSL-3+, ter kampus, ki se uporablja za dejavnosti usposabljanja in izobraževanja.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

D.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

D1G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o posodobitvi in izboljšanju učinkovitosti bolnišnic 

Določba v zakonu o začetku njegove veljavnosti

 

 

Q3

2022

Začetek veljavnosti Zakona o posodobitvi in izboljšanju učinkovitosti bolnišnic, ki določa: 
– prestrukturiranje bolnišničnega sektorja s konsolidacijo, preoblikovanjem profilov in spremembo obsega in strukture zdravstvenih storitev, ki jih zagotavljajo bolnišnice, na podlagi nacionalnih in regionalnih načrtov preoblikovanja in zemljevida zdravstvenih potreb na nacionalni in regionalni ravni ter ustrezno posodobitvijo bolnišnične mreže;  
– osnova za ukrepe za racionalizacijo piramide zdravstvenega varstva s preusmeritvijo nekaterih zdravstvenih storitev iz bolnišnic na nižje ravni oskrbe (primarna oskrba, ambulantna oskrba) z ustrezno revidiranimi določbami za letne finančne načrte NFZ (Nacionalni sklad za zdravje); 
– reforma sistema financiranja bolnišnic, da se zagotovi učinkovito in trajnostno prestrukturiranje, ki vključuje trajnostno obravnavo odpisa dolga bolnišnic na podlagi preglednih in na dokazih temelječih meril ter spodbujanje ustreznega zagotavljanja oskrbe ter povečanje učinkovitosti in kakovosti oskrbe; 
– oblikovanje sistema strokovnega nadzora nad bolnišnicami, krepitev vodstvenega osebja in spodbujanje uporabe sodobnih sistemov, orodij in metod upravljanja v zdravstvenem varstvu. 

D2G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti odloka predsednika nacionalnega zdravstvenega sklada (NFZ) o krepitvi osnovnega zdravstvenega varstva in usklajenega zdravstvenega varstva, ki mu sledijo finančne določbe (vključno s spremembami pogodb), ki omogočajo izvajanje na nacionalni ravni 

Določba v odredbi o začetku veljavnosti

Q3

2022

Začetek veljavnosti odloka predsednika nacionalnega zdravstvenega sklada (NFZ) o krepitvi osnovnega zdravstvenega varstva in usklajenega zdravstvenega varstva, ki omogoča izvajanje po vsej državi in zajema: 

– preventivno zdravstveno varstvo (naloge); 

– pričakovani rezultati na področju zdravja in kakovost oskrbe (uvedba spodbud); in 

– program za obvladovanje kroničnih bolezni in koordinator za oskrbo. 

Odredba uvaja finančne ureditve, ki zagotavljajo dodatna finančna sredstva za pogodbe o primarnem zdravstvenem varstvu, razen nočnega in počitniškega zdravstvenega varstva. 

D3G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov skupaj s potrebnimi izvedbenimi predpisi 

Določba v aktu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q3

2022

Začetek veljavnosti zakona o kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov, ki vsebuje določbe o naslednjih elementih: 
1) dovoljenje: sistem za ocenjevanje subjektov, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti, kot so bolnišnične storitve, glede na njihovo skladnost z zahtevami ministrstva za zdravje in nacionalnega sklada za zdravje (t. i. „zahteve za košarico“); 
2) akreditacija: okvir za zunanje ocenjevanje kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov v bolnišnicah
3) Spremljanje neželenih dogodkov: okvir za dejavnosti, ki jih izvajajo zdravstveni subjekti, zlasti poročanje o neželenih dogodkih, izvajanje njihovih sistematičnih analiz in izvajanje zaključkov na podlagi take analize, da se prepreči pojav podobnih neželenih dogodkov v prihodnosti; 
4) zdravstvene evidence: okrepitev nadzora nad vodenjem zdravstvenih registrov ter določitev pravil za njihovo vzpostavitev in financiranje; 
5) izkušnje pacientov: vzpostavitev okvira za merjenje izkušenj pacientov v zvezi s pogodbenimi določbami NFZ; in 

6) rehospitalizacija: okvir za sledenje in analizo 30-dnevnih stopenj ponovnega sprejema, povezanih s pogodbenimi določbami NFZ (prek izvedbene uredbe). 

D4G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o nacionalnem onkološkem omrežju, ki določa pravila za delovanje omrežja z uvedbo nove strukture in novega modela zdravljenja raka   

Določba v aktu o začetku veljavnosti

Q3

2022

Začetek veljavnosti zakona o nacionalnem onkološkem omrežju, ki zagotavlja, da so vsi pacienti, ne glede na kraj bivanja, deležni onkološke oskrbe na podlagi enakih diagnostičnih in terapevtskih standardov.  
Akt se osredotoča na:   
– izboljšanje organizacije sistema onkološke oskrbe, tako da se pacientom omogoči dostop do najkakovostnejših diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter celovite oskrbe vzdolž celotne „bolnišnične poti“ na področju primarnega zdravstvenega varstva, specializiranega ambulantnega zdravstvenega varstva, bolnišničnega zdravljenja in rehabilitacije;  
– oblikovanje nove organizacijske strukture in novega modela zdravljenja raka, vključno s centri za spremljanje; 

– izboljšanje kakovosti življenja bolnikov med onkološkim zdravljenjem in po njem.

D5G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o nacionalnem kardiološkem omrežju, ki določa pravila za delovanje omrežja z uvedbo nove strukture in novega modela upravljanja kardiološke oskrbe  

Določba v aktu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q1

2024

Začetek veljavnosti zakona o nacionalni kardiološki mreži, ki zagotavlja, da so vsi pacienti, ne glede na njihovo prebivališče, deležni kardiološke oskrbe na podlagi enakih diagnostičnih in terapevtskih standardov, tj. enotno opredeljenih poti, in da se sistem prožno odziva na njihove potrebe. 
Reforma se osredotoča na:  
– izboljšanje organizacije sistema kardiološke oskrbe z zagotavljanjem dostopa pacientom do najkakovostnejših diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter celovite oskrbe vzdolž celotne „pacientne poti“ na področju primarnega zdravstvenega varstva, specializiranega ambulantnega zdravstvenega varstva, bolnišničnega zdravljenja in rehabilitacije; 
– oblikovanje nove organizacijske strukture in novega modela upravljanja kardiološke oskrbe

– izboljšanje kakovosti življenja bolnikov med kardiološkim zdravljenjem in po njem. 

D6G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja o uvedbi nacionalnih e-zdravstvenih storitev in njihovi vključitvi v obstoječe/razpoložljive sisteme e-zdravja na nacionalni in regionalni ravni 

Določba v zakonodajnem svežnju o začetku veljavnosti

 

 

 

Q1

2026

Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja, ki bo zagotovil ustrezno pravno in upravno okolje za uvedbo nacionalnih storitev e-zdravja (orodja za analizo zdravja pacientov, podporno orodje pri odločanju za zdravnike, ki temelji na algoritmih umetne inteligence, centralni register zdravstvenih podatkov) in njihovo vključitev v obstoječe/razpoložljive sisteme e-zdravja na nacionalni in regionalni ravni. 

D7G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti uredbe o seznamu centrov za spremljanje vojvodstva za onkološko mrežo 

Določba v uredbi o začetku veljavnosti

 

 

 

Q1

2023

Uredba začne veljati in določa ustanovitev centrov za spremljanje vojvodstva, ki so zdravstveni subjekti, izbrani iz onkološke mreže v vsakem od 16 vojvodstev, ki so specializirani za onkološko oskrbo ter zagotavljajo celovito onkološko zdravljenje in spremljanje.

D8G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Ocena mreže onkološke oskrbe 

Objava poročila

 

 

 

Q2

2025

Poročilo o oceni mreže onkološke oskrbe, vključno z: 
(i) ukrepi za oceno onkološke oskrbe in (ii) kazalniki kakovosti.  

D9G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta o seznamu natančnih meril za uvrstitev bolnišnic v posebne kategorije za pomoč pri opredelitvi naložbenih potreb, ki izhajajo iz reforme 

Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki določa seznam meril, na podlagi katerih se bolnišnice razvrstijo v posebne kategorije. Te kategorije pomagajo opredeliti potrebe po naložbah, ki izhajajo iz posodobitve bolnišnic in reforme za izboljšanje učinkovitosti. 
Merila za kategorizacijo temeljijo na: 
– zajetje (kot je populacija, ki jo zajema; zajamčene dajatve; potreba po pravočasnem dostopu do oskrbe); 
– lastniški kapital (kot je lastniški kapital pri financiranju; lastniški kapital pri dostavi in uporabi; enakost pri zdravstvenih rezultatih); 
– učinkovitost, vključno z operativno dejavnostjo (učinkovitost pri doseganju rezultatov; učinkovitost pri zbiranju sredstev); 
– kakovost oskrbe; in
– razpoložljivost virov (kot so človeški viri in finančni viri).  

D10G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

mejnik

Prvi razpis za zbiranje predlogov za bolnišnice, ki zaprosijo za financiranje 

 

Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov

Q1

2023

Objavi se prvi razpis za zbiranje predlogov za bolnišnice za financiranje nakupa ali nadgradnje opreme ali infrastrukture. Ta razpis in vsi nadaljnji razpisi temeljijo na merilih za kategorizacijo ter jasnih in preglednih postopkih.

 

Izboljšanje medicinske opreme in infrastrukture prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe, razpoložljivosti virov ter zagotavljanju pravočasnega in celovitega dostopa do bolnišnične oskrbe. 

 

Podpora zajema le obseg dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, ki jih financira nacionalni zdravstveni sklad, in ne zajema komercialnih dejavnosti.  

D11G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

T1 – Pogodbe, podpisane med bolnišnicami in Ministrstvom za zdravje, za nakup medicinske opreme ali za naložbe v infrastrukturo 

 

število

0

81

Q4

2023

Število podpisanih pogodb med bolnišnicami in Ministrstvom za zdravje (ali drugo institucijo, ki jo navede ministrstvo) za kupljeno medicinsko opremo ali infrastrukturo. 

Medicinska oprema prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe, razpoložljivosti virov ter zagotavljanju pravočasnega in celovitega dostopa do bolnišnične oskrbe.  

Izboljšanje infrastrukture prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe, razpoložljivosti virov ter zagotavljanju pravočasnega in celovitega dostopa do bolnišnične oskrbe.  

Podpora zajema le obseg dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, ki jih financira nacionalni zdravstveni sklad, in ne zajema komercialnih dejavnosti.  

D12G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

T2 – Pogodbe, podpisane med bolnišnicami in Ministrstvom za zdravje za nakup medicinske opreme ali za naložbe v infrastrukturo 

 

število

81

330

Q4

2024

Število podpisanih pogodb med bolnišnico in Ministrstvom za zdravje (ali drugo institucijo, ki jo navede ministrstvo) za nakup medicinske opreme ali izboljšanje infrastrukture.   

Medicinska oprema prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe, razpoložljivosti virov ter zagotavljanju pravočasnega in celovitega dostopa do zdravstvenega varstva. 

Izboljšanje infrastrukture prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe, razpoložljivosti virov ter zagotavljanju pravočasnega in celovitega dostopa do zdravstvenega varstva. 

Podpora zajema le obseg dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, ki jih financira nacionalni zdravstveni sklad, in ne zajema komercialnih dejavnosti. 

D13G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

Bolnišnice z novo medicinsko opremo, kupljeno v okviru prestrukturiranja ali uvedbe v nacionalno onkološko mrežo 

 

število

0

300

Q2

2026

Število bolnišnic z novo medicinsko opremo, kupljeno v povezavi z njihovim prestrukturiranjem ali uvedbo v nacionalno onkološko mrežo. 

Kupljena medicinska oprema prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe, razpoložljivosti virov ter zagotavljanju pravočasnega in celovitega dostopa do zdravstvenega varstva. 

Podpora zajema le obseg dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, ki jih financira nacionalni zdravstveni sklad, in ne zajema komercialnih dejavnosti. 

D14G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

Bolnišnice z izboljšano infrastrukturo v zvezi z njihovim prestrukturiranjem ali uvedbo v nacionalno onkološko mrežo

 

število

0

280

Q2

2026

Število bolnišnic z večjimi naložbami v infrastrukturo v zvezi z njihovim prestrukturiranjem ali uvedbo v nacionalno onkološko omrežje.  

Izboljšana infrastruktura prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe, razpoložljivosti virov ter zagotavljanju pravočasnega in celovitega dostopa do zdravstvenega varstva. 

Podpora zajema le obseg dejavnosti, povezanih z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, ki jih financira nacionalni zdravstveni sklad, in ne zajema komercialnih dejavnosti. 

D15G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

mejnik

Uvedba novih e-storitev, vključno z:  
– orodja za analizo zdravja pacientov; 
– podporno orodje za sprejemanje odločitev za zdravnike, ki temelji na algoritmih umetne inteligence; in
– centralni register zdravstvenih podatkov, povezan z drugimi ključnimi sistemi zdravstvenega varstva 

Začetek polnega delovanja

 

 

 

Q1

2026

Storitve za povečanje uporabe sodobnih tehnologij in nadaljnji razvoj e-zdravja se uvedejo in začnejo izvajati. Ti vključujejo: 
– orodja, ki podpirajo analizo pacientovega zdravstvenega stanja;
– orodja za zbiranje podatkov iz različnih naprav, ki izvajajo medicinske meritve ali meritve, povezane s pacientovim življenjskim slogom, ki se nato prenesejo na bolnikov spletni račun (IKP), pa tudi z izvajanjem projekta za razvoj algoritmov umetne inteligence; in 
– podpora postopku odločanja zdravnika.  
Vključuje tudi vzpostavitev centralnega registra zdravstvenih podatkov ter vzpostavitev in zagotavljanje elektronske banke (zbirka) zdravstvenih podatkov (zdravstvena dokumentacija). 

D16G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

mejnik

Center za varnostne operacije (SOC) pri vzpostavljenem centru za e-zdravje 

Začetek polnega delovanja

 

 

 

Q4

2025

Ukrep krepi vire IT centra za e-zdravje in jih prilagaja naraščajočim potrebam na področju kibernetske varnosti, tako da: 

– izvajanje integriranega sistema upravljanja, razširitev varnostnih sistemov,

– izvajanje varnostnega programa za oblikovanje in razvoj sistemov IT,

– vzpostavitev centra za varnostne operacije v centru za e-zdravje. 

D17G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

mejnik

Center za digitalno zdravstveno dokumentacijo 

Začetek polnega delovanja

 

 

 

Q3

2024

Ustanovi se center za digitalizacijo zdravstvene dokumentacije, katerega glavna naloga je strukturiranje in prenos zdravstvene dokumentacije v uporabno elektronsko zdravstveno dokumentacijo (HER). 

D18G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

Anamneza interakcije pacientov z zdravstvenim varstvom v zdravstvenih ustanovah, digitalizirana  

 

% (odstotek)

0

30

Q1

2026

Delež zgodovine interakcije pacientov z zdravstvenim varstvom, shranjene v zdravstvenih ustanovah, da se zagotovi digitalna predstavitev dokumentov v individualni elektronski zdravstveni evidenci, s strukturirano predstavitvijo podatkov, ki omogoča nadaljnjo obdelavo.  
Cilj se nanaša na dokumentacijo na papirju, ki jo hranijo zdravstvene ustanove.  

D19G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

T1 – Zdravstveni dokumenti, digitalizirani  

 

% (odstotek)

10

30

Q1

2025

30 % skupnega števila vrst zdravstvenih dokumentov se digitalizira.

D20G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

T2 – Zdravstveni dokumenti, digitalizirani  

 

% (odstotek)

30

60

Q1

2026

60 % skupnega števila vrst zdravstvenih dokumentov se digitalizira.

D21G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

Centralni/regionalni izvajalci zdravstvenega varstva, povezani s centralnim repozitorijem zdravstvenih podatkov, in centralni/regionalni izvajalci zdravstvenega varstva, opremljeni s podpornim orodjem za sprejemanje odločitev na podlagi umetne inteligence 

 

% (odstotek)

0

30

Q1

2026

30 % izvajalcev zdravstvenega varstva (na centralni ali regionalni ravni), povezanih z osrednjim elektronskim repozitorijem zdravstvenih podatkov, ki vključuje:  

30 % izvajalcev zdravstvenega varstva (na centralni ali regionalni ravni) je opremljenih s podpornim orodjem za sprejemanje odločitev na podlagi umetne inteligence.   

D22G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

Odrasli bolniki, zajeti v orodju za analizo zdravja pacientov 

 

% (odstotek)

0

70

Q1

2026

Orodje za analizo zdravja pacientov zajema 70 % odraslih pacientov. 

D23G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

mejnik

Sprememba zakona o visokem šolstvu in znanosti ter o poklicih zdravnika in zobozdravnika, da se zagotovi pravna podlaga za finančno podporo iz akademskega leta 2021/2022 za študente na področju medicine na Poljskem  

Določba v spremembi zakona o visokem šolstvu in znanosti ter o poklicih zdravnika in zobozdravnika, da se zagotovi pravna podlaga za finančno podporo iz akademskega leta 2021/2022 za študente s področja medicine na Poljskem na univerzitetni ravni (vključno s študenti, ki so študij začeli pred študijskim letom 2021/2022), z navedbo začetka veljavnosti

 

 

 

Q4

2021

Zakon začne veljati in uvaja možnost uporabe finančne podpore v obliki posojila za študente plačanega študija medicine na univerzitetni ravni. Študent lahko zaprosi za predčasno odplačilo posojila ali podaljšanje roka za njegovo odplačilo.   
Po izpolnitvi nekaterih pogojev, določenih v zakonu, lahko študent zaprosi za delno ali popolno opustitev posojila za študij medicine.  
Študenti, ki izkoristijo podporo, lahko zaprosijo za popoln odpust posojila, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 
– najmanj deset let po diplomi v 12 zaporednih letih, šteto od datuma diplome, v subjektih, ki opravljajo zdravstvene dejavnosti na ozemlju Republike Poljske in opravljajo zdravstvene storitve, financirane iz javnih sredstev, in
– pridobi naziv specialista v zgoraj navedenem obdobju na področju medicine, ki je na dan, ko zdravnik začne specialistično usposabljanje, priznana kot prednostna naloga. 
Osebi, ki izpolnjuje ta dva pogoja, ni treba povrniti posojila za zdravniški študij. Podrobni pogoji in postopek za odpoved posojila se določijo v zakonodajnem aktu. 

D24G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

cilj

Število študentov medicinskih univerz, ki so prejeli finančno podporo v skladu z zakonom o visokem šolstvu in znanosti ter o poklicih zdravnikov in zobozdravnikov  

 

število

0

9 947

Q2

2026

9 947 študentov prejme finančno podporo v obliki posojila za študente plačanega študija v poljščini na področju medicine, ki temelji na spremembi zakona o visokem šolstvu in znanosti ter o poklicih zdravnika in zobozdravnika.  

D25G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega zakona o poklicu reševalca in samouprave reševalcev, ki uvaja možnost oblikovanja programov druge faze na področju priprave na poklic reševalca  

Določba v Zakonu o poklicu reševalca in samoupravi reševalcev z navedbo začetka njegove veljavnosti

 

 

 

Q3

2022

Da bi izboljšali usposobljenost reševalcev, začne veljati zakonodajni akt, ki omogoča oblikovanje programov drugega cikla na področju reševalne medicine, opredeljenih kot dvoletni študij, ki se konča s pridobitvijo magistrskega študija. Pridobitev naziva specialista omogoča reševalcem, da pridobijo dodatne kvalifikacije, ki naj bi se po pričakovanjih preoblikovale v višjo plačno kategorijo. 

D26G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

cilj

Število reševalcev, ki so zaključili magistrski študij  

 

število

0

2 500

Q4

2025

2 500 reševalcev je zaključilo študij drugega cikla v službah nujne medicinske pomoči. 

D27G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

mejnik

Začetek veljavnosti pravnih aktov za izboljšanje privlačnosti zdravstvenih delovnih mest in delovnih pogojev zdravstvenih delavcev 

Določbe v pravnih aktih o začetku njihove veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Veljati začne sveženj pravnih aktov, ki ga sestavljajo uredba o strokovni usposobljenosti zdravnikov in zobozdravnikov, sprememba uredbe o podiplomskem pripravništvu za zdravnike in zobozdravnike, sprememba uredbe o osnovnem učnem načrtu za izobraževanje v poklicih poklicnega izobraževanja, sprememba zakona o načinu določanja najnižje osnovne plače nekaterih zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, vključno z določbami o: 
1) povečanje prožnosti podiplomskega medicinskega izobraževanja z zmanjšanjem števila specializacij v korist potrjenih zdravstvenih kompetenc in spremembo podiplomskega programa pripravništva,
2) uvedba centralnega sistema za kvalificiranje in dodeljevanje specialističnih mest,
3) razbremenitev zdravnikov s specialističnim usposabljanjem na področju operativne pomoči za medicinske sestre in reševalce,
4) posodobitev najnižje osnovne plače zaposlenih v zdravstvenih ustanovah s povišanjem stopenj dela za vse poklicne skupine iz zakona z dne 8. junija 2017 in prenosom zahteve, da morajo vse zdravstvene ustanove dosegati zakonsko zajamčene ravni osnovnih plač zdravstvenih delavcev, za pol leta: zdravniki, zobozdravniki, zdravniki pripravniki in zobozdravniki, medicinske sestre, babice, laboratorijski diagnostiki, fizioterapevti, farmacevti in drugi zdravstveni delavci in
5) prenos nekaterih kompetenc z medicinskih sester na zdravstvene negovalce. 

D28G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

cilj

Število zdravnikov in zobozdravnikov, ki so pridobili potrdilo o strokovni zdravstveni usposobljenosti  

 

število

0

54 000

Q4

2025

54 000 zdravnikov in zobozdravnikov prejme potrdilo, ki potrjuje njihovo dodatno zdravstveno strokovno usposobljenost. Potrdilo o poklicnih kvalifikacijah podeli nacionalna znanstvena družba ali državni raziskovalni inštitut, ki je primeren za določeno strokovno znanje in je vpisan v register, ki ga vodi direktor zdravstvenega centra za podiplomsko izobraževanje.  

D29G

D2.1.1 Naložbe, povezane s posodobitvijo in naknadnim opremljanjem izobraževalnih ustanov, da bi se zvišale omejitve za sprejem v medicinske študije

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki vzpostavlja sistem spodbud za študij in nadaljevanje študija na izbranih fakultetah za medicinske univerze s štipendijami, financiranjem študija in mentorstvom 

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2022

Pravni akt, ki uvaja začasni sistem spodbud za povečanje privlačnosti medicinskih študij, vključuje možnost: 
– dodeljevanje štipendij, sofinanciranje plačanega študija in financiranje mentorstva študentov zdravstvene nege, babištva in nujne medicinske pomoči; in
– dodelitev štipendij študentom na področju medicine, medicine in zobozdravstva, medicinske analitike ter farmacije in fizioterapije. 
Pravni akt, s katerim se uvede sistem, vključuje obveznost pregleda uspešnosti sistema ob koncu obdobja mehanizma za okrevanje in odpornost ter analize učinka sheme spodbud, ki se izvaja, na število študentov v izobraževanju, da se sprejme odločitev o njenem morebitnem nadaljevanju. 

D30G

D2.1.1 Naložbe, povezane s posodobitvijo in naknadnim opremljanjem izobraževalnih ustanov, da bi se zvišale omejitve za sprejem v medicinske študije

cilj

Število študentov zdravstvene nege, babištva, nujne medicinske pomoči, medicine, zobozdravstva, medicinske analitike, fizioterapije in farmacije, ki so prejeli štipendijo, ter študentov medicinskih sester, babištva, nujnih zdravstvenih storitev, ki jih krije štipendija, sofinanciranje študija ali mentorstvo 

 

število

0

25 400

Q2

2026

25 400 študentov je prejelo podporo na podlagi „Sistema spodbud za študij in nadaljevanje študija na izbranih medicinskih fakultetah s štipendijami, financiranjem študija in mentorstva“ v obliki vsaj enega od naslednjih elementov: 
– štipendijo za zaključen triletni izobraževalni cikel, sofinanciranje zaključenega prvega cikla študija ali naloge mentorja, za študente medicinskih sester, babic in študentov nujne medicinske pomoči, ali
– štipendija za zaključen triletni študij za študente s področja medicine, zobozdravstva, medicinskega analitika, fizioterapije in farmacije. 
 

4 400 študentov je upravičenih do sofinanciranja študija v skladu z zgoraj navedenim.  
6 000 študentov je upravičenih do štipendije v skladu z zgoraj navedenim. 
V skladu z zgoraj navedenim se najmanj 15 000 študentom dodeli mentor.  

D31G

D2.1.1 Naložbe, povezane s posodobitvijo in naknadnim opremljanjem izobraževalnih ustanov, da bi se zvišale omejitve za sprejem v medicinske študije

cilj

Število posodobljenih učnih ustanov za predklinično izobraževanje (vključno s centri za medicinsko simulacijo), prilagojenih zmogljivosti klinične baze, ki se uporablja pri poučevanju v centralnih kliničnih bolnišnicah, posodobljene knjižnične infrastrukture in študentskih domov na medicinskih univerzah 

 

število

0

212

Q4

2025

Dokončati je treba 212 projektov, vključno z naslednjim: 
– obnova, naknadno opremljanje didaktične baze, ki se uporablja za predklinično izobraževanje, in vzpostavitev novih objektov (vključno z centri za medicinsko simulacijo). Podpre se 140 objektov (vključno z gradnjo novih); 

– posodobitev ali vzpostavitev klinične baze, ki se uporablja za izobraževanje študentov v osrednjih kliničnih bolnišnicah (prilagoditev delovanja te baze razmeram epidemiološkega tveganja, povezovanje klinik v drugih zdravstvenih ustanovah s centralnimi kliničnimi bolnišnicami, razvoj potrebnih klinik na območjih s primanjkljajem, kot so nalezljive bolezni in onkologija). Podpre se 42 objektov; 

– prenova knjižnic na medicinskih univerzah za zagotovitev brezplačne uporabe knjižničnih virov in varnih mest za samostojno učenje. Podpira se 27 projektov za obnovo knjižnic; in
– prenova študentskih domov na medicinskih univerzah, da bi se prilagodili potrebam, ki izhajajo iz sanitarnih zahtev. Podprejo se trije projekti za prenovo študentskih domov.  

 

Nakup zemljišča ni zajet. Projekti se izvajajo na podlagi javnih razpisov ali javnih razpisov za donacije. Izbira prejemnikov se opravi na pregleden in objektiven način. 

 

Vsak sporazum o dodelitvi sredstev vključuje prejeti finančni znesek in podrobnosti projekta. 

D32G

D3.1 Povečanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema s podporo poljskemu raziskovalnemu in razvojnemu potencialu na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini 

Določba v zakonu o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Zakon o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini začne veljati in vključuje:  
– pregledna pravila in
– dodatne zmogljivosti in mehanizmi, ki spodbujajo klinična preskušanja na Poljskem ter izboljšujejo kakovost in racionalizacijo kliničnih preskušanj na Poljskem.  

S tem zakonom se posodobi tudi pravni okvir, ki na splošno ureja biomedicinski sektor na Poljskem, vključno z raziskavami in razvojem, če se taka posodobitev šteje za potrebno v vladnem strateškem načrtu za razvoj biomedicinskega sektorja na Poljskem. 

D33G

D3.1 Povečanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema s podporo poljskemu raziskovalnemu in razvojnemu potencialu na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Začetek veljavnosti ali izvajanje ključnih ukrepov, določenih v vladnem strateškem načrtu za razvoj biomedicinskega sektorja, v skladu s časovnim razporedom iz strateškega načrta 

Določbe v osnovnih dokumentih o začetku njihove veljavnosti ali njihovem izvajanju, odvisno od vrste ključnih ukrepov, opredeljenih v strateškem načrtu

 

 

 

Q4

2022

Ukrepi, ki so v strateškem načrtu opredeljeni kot „ključni ukrepi“, začnejo veljati ali se izvajajo v skladu s časovnim razporedom iz strateškega načrta in v obsegu, določenem v strateškem načrtu. Strateški načrt bo v obliki resolucije Sveta ministrov sprejet leta 2022. Ključni ukrepi vključujejo zasnovo sistema upravljanja razvoja sektorja, prve natečaje za nepovratna sredstva na prednostnih področjih in stalno spremljanje poljskega biomedicinskega trga. 

D34G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Začetek delovanja elektronske platforme za poljsko mrežo kliničnih raziskovalnih centrov 

Začetek delovanja platforme za poljsko mrežo kliničnih raziskovalnih centrov

 

 

 

Q4

2022

Elektronska platforma začne delovati, da se olajša komunikacija med člani mreže, vključno s komercialnimi in nekomercialnimi kliničnimi raziskovalnimi centri. Platforma vključuje orodja za usklajevanje delovanja mreže, centralni register kliničnih preskušanj, ki se izvajajo na Poljskem, iskalnik, ki omogoča prepoznavanje kliničnih preskušanj, spletno stran z uporabo zgoraj navedenega iskalnika, namenjenega pacientom, ki iščejo priložnost za sodelovanje v kliničnih preskušanjih, in iskalnik za strokovnjake, ki sodelujejo pri razvoju ali izvajanju kliničnih preskušanj. 

D35G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Ustanovitev specializiranega raziskovalnega in analitičnega centra  

Končno poročilo o zaključku gradnje raziskovalnega in analitičnega centra, ki vključuje vsaj 41 laboratorijev za biološko varnost in prostor za usposabljanje s kampusom

 

 

 

Q2

2026

Izgradnja infrastrukture Raziskovalnega in analitičnega centra se zaključi. Dokončanje poteka po potrditvi skladnosti s tehničnimi specifikacijami in pogodbenimi obveznostmi projekta, ki se izvaja v skladu z nacionalnim zakonom o javnem naročanju.  

 

Dobavljena infrastruktura vključuje: 
– raziskovalni in analitični center s statusom državnega raziskovalnega inštituta razreda A na nepremičnini v lasti nacionalnega inštituta za javno zdravje NIH – Nacionalni raziskovalni inštitut na ul. Powsińska 61/63 v Varšavi,  

– vsaj 41 laboratorijev z ravnmi biološke varnosti, vključno z 20 laboratoriji BSL-1, 19 laboratorijev BSL-2, enim laboratorijem BSL-3 za okoljske raziskave in enim laboratorijem BSL-3+ za raziskave človeškega materiala, vključno z laboratoriji za diagnostične namene. Sklene se sporazum o sodelovanju z evropskim laboratorijem za biološko zaščito za krepitev zmogljivosti nacionalnih tehničnih laboratorijev in 

 – kampus s približno 3 000 m², namenjen usposabljanju. 

D36G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

cilj

Število financiranih projektov za raziskovalne enote in podjetnike v biomedicinskem sektorju 

 

število

0

80

Q2

2026

Končna poročila o izvajanju 80 podprtih projektov se odobrijo. Podpora se zagotovi raziskovalnim enotam in podjetnikom na področju farmacevtskih inovacij, medicinskih pripomočkov in rešitev IT v skladu s strateškim načrtom za razvoj biomedicinskega sektorja na Poljskem.  
Tema natečajev je osredotočena na inovacije izdelkov, kot so zdravila, razvoj medicinskih pripomočkov, zlasti za mobilno uporabo, ter razvoj in uporabo orodij IKT za medicinske in zdravstvene namene.  

Projekti se izberejo z odprtimi in naročenimi natečaji za donacije.  
Vsak sporazum o dodelitvi sredstev vključuje prejeti finančni znesek in podrobnosti projekta.  

D37G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

cilj

Število ustanovljenih podpornih centrov za klinično preskušanje  

 

število

10

50

Q2

2026

Dokončati je treba vzpostavitev 40 dodatnih centrov za podporo kliničnemu preskušanju (CTSC). Nahajajo se v strukturi manjših in lokalnih zdravstvenih subjektov, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju strokovne podpore (z bolnišnične strani) organizacijam za klinične raziskave in sponzorjem kliničnih preskušanj (farmacevtska podjetja) za spodbujanje pogajanj, sklepanja pogodb in začetka kliničnih preskušanj.  
CTSC pridobi sredstva za naložbe in institucionalni razvoj. Izvajati morajo usposabljanje za zdravstveno osebje in dejavnosti, katerih cilj je povečati ozaveščenost pacientov na področju CT.  

 
Vsak sporazum o dodelitvi sredstev vključuje prejeti finančni znesek in podrobnosti projekta.  

D.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

D1.2 Povečanje učinkovitosti, razpoložljivosti in kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe izvajalcev zdravstvenega varstva na ravni okrožja

Cilj reforme je podpreti preoblikovanje okrožnih bolnišnic v enote ali centre za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo. Reforma pravno temelji na posebnem zakonodajnem aktu, ki temelji na ugotovitvah pregleda možnosti za vzpostavitev enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo v okrožnih bolnišnicah na Poljskem. Reforma je tudi v skladu s strategijo deinstitucionalizacije, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje (priloga k „Strateškemu okviru za razvoj zdravstvenega sistema na Poljskem za obdobje 2021–2027 – zdrava prihodnost“).

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

D1.2.1 Razvoj dolgotrajne oskrbe s posodobitvijo infrastrukture zdravstvenih subjektov na ravni okrožja

Naložba podpira projekte za potrebna gradbena ali obnovitvena dela in nakup opreme za okrožne bolnišnice, ki v okviru načrtov preoblikovanja vzpostavijo enote ali centre za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo. Pogodbe o naložbah se dodelijo s preglednimi in jasnimi določbami ter v skladu s cilji reforme D.1.2. Naložbe se izvedejo na podlagi mehanizmov za zagotavljanje kakovosti integriranih storitev oskrbe, ki obravnavajo vprašanja dostopnosti in cenovne dostopnosti.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

D3.2 Ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov

Cilj reforme je uvesti regulativni okvir, ki bo olajšal privabljanje in povečanje proizvodnje zdravil in aktivnih farmacevtskih učinkovin na Poljskem. To bo prispevalo k večji varnosti oskrbe z zdravili na Poljskem. Novi okvir bo okrepil analitični okvir za ugotavljanje vrzeli in ranljivosti ponudbe vmesnikov za aplikacijsko programiranje na Poljskem. Podpira tudi podjetnike, ki se odločijo za proizvodnjo zdravil, ki so izpostavljena morebitnemu pomanjkanju ponudbe na Poljskem.

Reforma je povezana z izvajanjem farmacevtske strategije za Evropo na ravni Unije.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

D3.2.1 Razvoj potenciala sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov – naložbe, povezane s proizvodnjo aktivnih farmacevtskih učinkovin na Poljskem

Cilj naložbe je podpreti projekte na področju razvoja vmesnikov za aplikacijsko programiranje. Podpora pomaga pri razvoju API (vključno z lastniškimi, podobnimi biološkimi in generičnimi API) in povezanih proizvodnih linij medicinskih pripomočkov, vključno z gradnjo/razširitvijo potrebne infrastrukture. V tem polju je podprtih vsaj 11 API.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

D.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

D1L

D1.2 Povečanje učinkovitosti, razpoložljivosti in kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe izvajalcev zdravstvenega varstva na ravni okrožja

mejnik

Pregled možnosti za vzpostavitev enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo v okrožnih bolnišnicah na Poljskem 

Objava

 

 

 

Q2

2022

Objava pregleda v okviru splošne strateške analize dolgotrajne oskrbe na Poljskem, predvidene v komponenti A, o možnostih za vzpostavitev enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo v okrožnih bolnišnicah (vključno s preoblikovanjem delov okrožnih bolnišnic). V pregledu se zlasti preučijo možni načini za: 
– povečati razpoložljivost storitev dolgotrajnega zdravstvenega varstva z odpravo ugotovljenih vrzeli pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, zlasti na ravni okrožij; 
– odpraviti neenakosti pri dostopu do storitev dolgotrajnega zdravstvenega varstva; 
– izboljšati delovne pogoje zdravstvenega osebja; in
– izboljšati kakovost dolgotrajne oskrbe. 

D2L

D1.2 Povečanje učinkovitosti, razpoložljivosti in kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe izvajalcev zdravstvenega varstva na ravni okrožja

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega akta o podpori za vzpostavitev enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo v okrožnih bolnišnicah na podlagi rezultatov pregleda 

Določba v zakonodajnem aktu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q3

2022

Začetek veljavnosti zakonodajnega akta na podlagi rezultatov pregleda možnosti za vzpostavitev enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo v okrožnih bolnišnicah na Poljskem. Zakon določa, kako bo podpora za vzpostavitev enot za dolgotrajno oskrbo in geriatričnih enot in/ali centrov v okrožnih bolnišnicah izboljšala zagotavljanje oskrbe, med drugim za starejše na lokalni ravni.  

Zakonodajni akt je v skladu s „Strateškim okvirom za razvoj zdravstvenega sistema na Poljskem za obdobje 2021–2027 – zdrava prihodnost“.

D3L

D1.2.1 Razvoj dolgotrajne oskrbe s posodobitvijo infrastrukture zdravstvenih subjektov na ravni okrožja

mejnik

Seznam okrožnih bolnišnic, izbranih za dodatno podporo za ustvarjanje dolgoročnih in geriatričnih postelj na podlagi posebnih izbirnih meril 

Objava seznama izbranih bolnišnic

 

 

 

Q2

2023

Predloži se seznam okrožnih bolnišnic, izbranih za dodatno podporo za ustvarjanje dolgoročnih in geriatričnih postelj. Izbor temelji na sklopu jasnih in preglednih meril. Ta merila vključujejo lokalne pogoje za: 
– demografska gibanja,
– gostota prebivalstva,
– potrebe po dolgotrajni oskrbi,
– zasičenost z dolgotrajno oskrbo/geriatrično oskrbo,
– kakovost oskrbe in
– upoštevanje načrtov prestrukturiranja za določeno bolnišnico. 

D4L

D1.2.1 Razvoj dolgotrajne oskrbe s posodobitvijo infrastrukture zdravstvenih subjektov na ravni okrožja

cilj

Podpisane pogodbe med okrožnimi bolnišnicami in Ministrstvom za zdravje (ali drugo institucijo, ki jo določi ministrstvo) za podporo naložbam v ustanavljanje enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo 

 

število

0

50

Q4

2023

Število podpisanih pogodb za naložbene dejavnosti. Pogodbo podpišeta bolnišnica in Ministrstvo za zdravje (ali druga institucija, ki jo določi ministrstvo). 

 
Pogodbe temeljijo na preglednih in jasnih določbah ter prispevajo k cilju razvoja zagotavljanja dolgotrajne oskrbe in geriatrične oskrbe. Naložba podpira potrebna gradbena ali obnovitvena dela in nakup opreme.   

D5L

D1.2.1 Razvoj dolgotrajne oskrbe s posodobitvijo infrastrukture zdravstvenih subjektov na ravni okrožja

cilj

Dokončani projekti za razvoj zagotavljanja dolgotrajne oskrbe in geriatrične oskrbe v okrožnih bolnišnicah 

 

število

0

50

Q2

2026

Dokončati je treba vsaj 50 projektov na podlagi podpisanih pogodb.  

Projekti prispevajo k cilju razvoja dolgotrajne oskrbe in geriatrične oskrbe v okrožnih bolnišnicah s povečanjem njune razpoložljivosti, spodbujanjem celovitega dostopa in izboljšanjem kakovosti. Projekti podpirajo potrebna gradbena ali obnovitvena dela in nakup opreme. 

D6L

D3.2 Ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega akta o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zdravili, vključno z rešitvami za odpravo pomanjkanja zdravil in ključnih šibkih točk v dobavnih verigah 

Določba v zakonodajnem aktu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q2

2023

Začetek veljavnosti zakonodajnega akta, ki uvaja regulativni okvir za povečanje proizvodnje zdravil in aktivnih farmacevtskih snovi na Poljskem. To prispeva k večji varnosti oskrbe s kritičnimi zdravili.

Akt vsebuje: 
– okrepitev analitičnega okvira za ugotavljanje vrzeli in ranljivosti ponudbe kritičnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje na Poljskem, vključno z delom delovne skupine za vmesnike za aplikacijsko programiranje;

– pooblastitev pristojnega ministra, da z uredbo sprejme seznam kritičnih aktivnih farmacevtskih učinkovin (vključno s tistimi, ki se uporabljajo v lastniških zdravilih, podobnih bioloških zdravilih in generičnih zdravilih), ki jih je treba razviti; in
– okvir, ki uvaja spodbude za podjetnike, ki proizvajajo zdravila na Poljskem. Te spodbude in kakršna koli zagotovljena podpora temeljijo na jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih. 
Akt prispeva k izvajanju farmacevtske strategije za Evropo, zlasti v zvezi z izboljšanjem strateške avtonomije glede razpoložljivosti zdravil v EU. 

D7L

D3.2.1 Razvoj potenciala sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov – naložbe, povezane s proizvodnjo aktivnih farmacevtskih učinkovin na Poljskem

mejnik

Izbira projektov produkcijskih del API, ki bodo podprti 

Objava seznama izbranih projektov

 

 

 

Q3

2023

Seznam izbranih projektov za vzpostavitev ali razširitev proizvodnih zmogljivosti na področju aktivnih farmacevtskih učinkovin (vključno z lastniškimi, podobnimi biološkimi in generičnimi API) in povezanih medicinskih pripomočkov se izbere na podlagi razpisa za zbiranje predlogov.

Merila za izbor, vključena v razpis za zbiranje predlogov, so nediskriminatorna in pregledna. Vključujejo zahtevo, da projekti prispevajo k izdelavi ključnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje. V ta namen se pred razpisom za zbiranje predlogov določi seznam ključnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ki temelji na analitičnem okviru za ugotavljanje vrzeli in ranljivosti ponudbe kritičnih API na Poljskem.

Projekti morajo biti izbrani v skladu z naslednjimi pogoji:

– projekt podpira API, ki je naveden na seznamu ključnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje;

– iz projekta je razvidno, kako prispeva k ciljem zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z zdravili ali je ključnega pomena za varnost oskrbe s kritičnimi zdravili, kot je opredeljeno v zakonodajnem aktu o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zdravili;

– projekt ima jasen časovni okvir, v katerem so navedeni datumi ključnih mejnikov.

D8L

D3.2.1 Razvoj potenciala sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov – naložbe, povezane s proizvodnjo aktivnih farmacevtskih učinkovin na Poljskem

cilj

Število podprtih kritičnih aktivnih farmacevtskih izdelkov

 

število

0

11

Q4

2023

Število kritičnih aktivnih farmacevtskih sestavin (vključno z lastniškimi, podobnimi biološkimi in generičnimi API) in medicinskih pripomočkov, podprtih s projekti, financiranimi iz mehanizma za okrevanje in odpornost.  

Projektna dokumentacija vključuje: 

– opredelitev morebitnih upravičencev s povezano porabo;  

-– seznam ključnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje (vključno z zaščitenimi, podobnimi biološkimi in generičnimi API), ki naj bi jih podpiral vsak projekt; 

– analiza, kako bo projekt prispeval k cilju povečanja varnosti oskrbe s kritičnimi zdravili. 

E. KOMPONENTA E: ZELENA, PAMETNA MOBILNOST

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

Splošni cilj naložbe je prispevati k razvoju nizkoogljičnega in brezogljičnega gospodarstva s podpiranjem industrije za čisto mobilnost in energetski sektor. Specifični cilj naložbe je povečati potencial izbranih sektorjev za razvoj brezogljičnih in nizkoogljičnih rešitev za proizvode.

Ti cilji se uresničujejo z vzpostavitvijo namenskega finančnega instrumenta (sklada) za zgoraj navedene industrijske projekte. Podprti proizvodi in tehnologije lahko vključujejo zlasti raziskovalne in inovacijske procese, prenos tehnologije in sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na nizkoogljično gospodarstvo, s poudarkom na nizkoemisijskih in brezemisijskih inovativnih rešitvah na področju trajnostne mobilnosti ter brezemisijskih in nizkoemisijskih virov energije. Upravičenci so predvsem MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Ta sklad se skupaj s svojo naložbeno strategijo ustanovi do 30. junija 2022. Uspešnost sklada glede na njegove cilje se spremlja s posebnimi cilji, povezanimi s proizvodno zmogljivostjo novih brezemisijskih vozil ter zmogljivostjo proizvodnje in skladiščenja obratov za skladiščenje brez emisij/z nizkimi emisijami, ki se letno proizvedejo, ter z rešitvami za trajnostno mobilnost ter brezemisijske in nizkoemisijske vire energije (razen stisnjenega zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina). Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), merila za izbor finančnega instrumenta izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 30 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 31 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 32 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 33 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. junija 2022.

E1.1.2 Brezemisijski in nizkoemisijski skupinski prevoz (avtobusi)

Naložba je namenjena čistejšemu javnemu prevozu in povečanju njegove privlačnosti v primerjavi z zasebnimi avtomobili.

Naložba vključuje nakup 1738 čistih avtobusov za mestni (brez emisij) in medmestni (nizkoemisijski) prevoz do 31. marca 2026.

Kupljena vozila omogočajo skupinski prevoz na mestnih in izvenmestnih območjih, ki so bila doslej izključena iz prevoza. Zaradi tehnoloških vidikov se brezemisijski avtobusi uporabljajo predvsem za prevoz v mestih (dostopnost infrastrukture za polnjenje) in nizkoemisijske avtobuse na primestnih območjih. Predvidene so različne vrste tehnologij za napajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih avtobusov (električne baterije, klasični hibridi in priključni vtičnik, za plin: vključno s standardom UZP, utekočinjenim naftnim plinom, stisnjenim zemeljskim plinom in standardom EURO VI).

To bo privedlo do uvajanja tehnologij za alternativna goriva, da se pospeši uporaba alternativnih goriv na drugih področjih prometa. Ukrep podpira vozila, ki izpolnjujejo vse zahtevane in posodobljene standarde za enote, ki uporabljajo določeno vrsto goriva in pogona.

E2.1 Izboljšanje konkurenčnosti železniškega sektorja

Nadgradnja železnic se izvede s kombinacijo reform in naložb. Cilj reforme je povečati odpornost prevoznikov v železniškem prometu ter konkurenčnost in učinkovitost železniškega sektorja v poljskem prometnem sektorju.

To se doseže z določitvijo prednostnih nalog za intermodalni promet in izboljšanjem zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje projektov železniškega prevoza. To se doseže tudi tako, da se upravljavcem infrastrukture omogoči znižanje pristojbin za dostop do infrastrukture in nadomestilo upravljavcem infrastrukture za znižanje teh uporabnin. Reforma zmanjšuje stroške prevoznikov in zagotavlja ohranjanje zmogljivosti v obdobju zmanjšanega povpraševanja po storitvah, zagotavlja, da železniški promet ostane konkurenčen, in preprečuje upad deleža prometa v tem sektorju med izrednimi razmerami, epidemijami ali izrednimi razmerami zaradi epidemije.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Sposobnost preživetja železnice v primerjavi z drugimi načini prevoza se poveča tudi z razširitvijo sistema cestninjenja na dodatnih 1 400 km avtocest in hitrih cest.

E2.1.1 Železniške proge

Cilj te naložbe je povečati zmogljivost in hitrost prevoza blaga in potnikov.

Naložba vključuje posodobitev 478 km železniških prog, vključno s 300 km s standardi TEN-T do 30. junija 2026. Ustrezni finančni sporazumi se podpišejo do 31. decembra 2024.

E2.1.2 Železniški vozni park za potniški prevoz

Cilj naložbe je povečati privlačnost in sposobnost preživetja železniškega prometa.

To se doseže z nakupom novih enot železniškega voznega parka za uporabo na dolge razdalje in za regionalno uporabo. Tirna vozila so brezemisijska/električna in opremljena z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa: 70 enot za regionalne proge in 38 enot za dolge proge. Naložba se zaključi do 30. junija 2026. Ustrezni finančni sporazumi se podpišejo do 30. septembra 2023.

E2.1.3 Intermodalni projekti

Cilj naložbe je podpreti intermodalni promet z ustreznimi naložbami.

Naložba vključuje povečanje zmogljivosti intermodalnih terminalov za pretovarjanje s poudarkom na železniško-cestnih terminalih in tirnih vozilih. Ustrezni finančni sporazumi se podpišejo do 31. decembra 2023. Učinek naložbe se meri glede na cilj, izražen v smislu relativnega povečanja zmogljivosti pretovarjanja terminalov, podprtih v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

E2.2 Izboljšanje varnosti prevoza

Cilj reforme je povečati prometno varnost s poudarkom na varnosti ranljivih uporabnikov prevoza.

Reforma je sestavljena iz sklopa zakonodajnih sprememb, ki uvajajo prednost za pešce na prehodih, enotno hitrost v naseljih in najmanjšo razdaljo med vozili. Te zakonodajne spremembe naj bi začele veljati 31. decembra 2021. Napredek reforme se spremlja glede na cilj glede varnosti v cestnem prometu glede relativnega zmanjšanja števila smrtnih žrtev in hudo poškodovanih oseb v skladu s cilji EU in držav članic na področju varnosti v cestnem prometu.

E2.2.1 Naložbe v varnost prometa

Cilj naložbe je povečati varnost v cestnem prometu.

Ta naložba vključuje posodobitev 305 nevarnih cestnih črnih točk/žariščnih točk, 90 km dolgih obvoznic, zgrajenih za odstranitev varnostnih črnih/žariščnih točk, in 128 avtomatskih naprav za nadzor cest.

Naložbe se zaključijo do 30. junija 2026.

E2.2.2 Digitalizacija prometa

Cilj ukrepa je povečati privlačnost in učinkovitost železnic in javnega prevoza z uvedbo digitalnih rešitev.

Ukrep vključuje uvedbo novega osrednjega modula za sistem izdajanja vozovnic do 30. junija 2026. Ta osnovni modul zagotavlja uvedbo posodobljenih rešitev z moduli dostopa, ki so brezplačno na voljo vsem podjetjem, da se potnikom omogoči uporaba celovitega sistema nakupa vozovnic, ki je odprt za vse prevoznike.

Ukrep vključuje naložbe v:

·nakup in namestitev 180 opreme ERTMS na vozilu;

·izvajanje daljinskega nadzora na 35 železniških postajah;

·posodobitev sistemov železniških prehodov na 45 lokacijah;

·gradnja in obnova lokalnih kontrolnih centrov ter naložbe v upravljanje prometa;

dokonča se do 30. junija 2026, do 31. marca 2024 pa izgradnja dinamičnega informacijskega sistema za potnike (SDIP) in drugih sistemov na 55 lokacijah.

E.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

E1G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti zakona, ki določa obveznost nakupa izključno nizkoemisijskih in brezemisijskih avtobusov v mestih z več kot 100 000 prebivalci od leta 2025 dalje

Določba zakona o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Zakon določa obveznost doseganja praga za nizkoemisijske in brezemisijske avtobuse v izvedenih razpisih, v posebnih primerih pa je dovoljeno le naročanje takih tipov vozil. Zakon določa tudi pravno obveznost za mesta z več kot 100 000 prebivalci, da od leta 2025 pogodbe o prevozu oddajo le subjektom, ki uporabljajo samo brezemisijske in nizkoemisijske avtobuse (električne in vodikove).

E2G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Ukrepi za podporo razvoju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in sprejetje spodbud za izvajanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki zagotavljajo tehnično in finančno podporo ministrstvu za infrastrukturo za vsa funkcionalna mestna območja

Določba o začetku veljavnosti

 

 

 

Q1

2023

Uvedba ukrepov za podporo razvoju in izvajanju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih,

Ti ukrepi vključujejo:

-nova struktura za podporo izvajanju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih z usmerjevalnim odborom načrta za trajnostno mobilnost v mestih za spodbujanje razvoja in izvajanja načrtov za trajnostno mobilnost v mestih.

-strokovni center za načrtovanje trajnostne mobilnosti v mestih v okviru Ministrstva za infrastrukturo, ki zagotavlja svetovanje in finančno podporo enotam lokalne uprave.

-pooblaščenec za načrtovanje trajnostne mobilnosti v mestih na Ministrstvu za infrastrukturo.

Novi okvir omogoča zagotavljanje ustrezne tehnične in finančne podpore subjektom, ki se zanimajo za pripravo načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, in izboljšuje dejavnosti, ki jih na tem področju izvaja osrednja uprava.

E3G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja pristojbino za registracijo vozil, povezanih z emisijami, v skladu z načelom „onesnaževalec plača“.

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q4

2024

Pravni akt uvaja finančne in davčne ukrepe, ki spodbujajo povpraševanje po čistejših vozilih, vključno z višjimi pristojbinami za registracijo vozil z notranjim zgorevanjem, in krepijo ukrepe za pospešeno amortizacijo električnih vozil. Pristojbina je odvisna od emisij CO2 in/ali NOx. Prihodki iz pristojbin se uporabijo za zmanjšanje negativnih zunanjih učinkov prometa in razvoj nizkoemisijskega javnega prevoza na mestnih in podeželskih območjih.

E4G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja davek na lastništvo za vozila, povezana z emisijami, v skladu z načelom „onesnaževalec plača“.

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

Q2

2026

Uvede se davek na lastništvo vozil z notranjim zgorevanjem, ki je povezan z emisijami CO2 in NOx vozila. Prihodki od davka se uporabijo za zmanjšanje negativnih zunanjih učinkov prometa in razvoj nizkoemisijskega javnega prevoza na mestnih in podeželskih območjih.

E5G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

cilj

Mesta s sprejetimi novimi načrti za trajnostno mobilnost v mestih

 

število

0

30

Q2

2025

Količinski cilj se nanaša na število mest, ki sprejmejo nov načrt za trajnostno mobilnost v mestih v skladu s konceptom načrta za trajnostno mobilnost v mestih v novem sporočilu o okviru EU za mobilnost v mestih iz leta 2021.

E6G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

cilj

Avtobusne linije, ki jih podpira sklad za javni avtobusni prevoz

 

število

0

4 500

Q4

2024

Cilj se nanaša na število dodatnih avtobusnih linij, ki jih podpira sklad za javni avtobusni prevoz. Sklad podpira javni prevoz, ki prispeva k zmanjšanju individualnega prevoza in s tem k zmanjšanju negativnega vpliva prometa na okolje. Hkrati se v okviru razpisa za zbiranje predlogov v naložbenem delu izvede razpis za zbiranje predlogov za brezemisijske in nizkoemisijske avtobuse v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

E7G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

cilj

Nova brezemisijska vozila

 

% (odstotek)

0

100

Q2

2026

Cilj je vsaj 100-odstotno povečati delež novih brezemisijskih vozil na trgu (avtomobili in težka vozila).

Konec leta 2020 je bilo na Poljskem registriranih 10 041 električnih vozil.

Ob predpostavki zgornjega števila to pomeni, da je ob koncu drugega četrtletja 2026 število električnih vozil najmanj 20 082.

E8G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

mejnik

Vzpostavitev finančnega instrumenta (sklad) za brezemisijsko/nizkoemisijsko mobilnost in energijo

Odobritev in registracija sklada, odobritev naložbene strategije s strani organov upravljanja sklada

 

 

 

Q2

2022

Vzpostavitev finančnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: sklad) za podporo gospodarstvu z nizkimi emisijami na Poljskem, vključno s povezano naložbeno strategijo/politiko. Slednje sprejmejo upravljavski organi sklada, so v skladu s smernicami Komisije z dne 22. januarja 2021 v zvezi s finančnimi instrumenti in vključujejo izbirna merila za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01), podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Zlasti se zagotovi skladnost podprtih naložb s členoma 6(3) in 12 direktive o habitatih ter členom 5 direktive o pticah, po potrebi pa se izvede tudi presoja vplivov na okolje ali presejalni pregled v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje. Sklad zagotavlja finančne instrumente (lastniške ali dolžniške) za naložbene projekte, povezane z raziskovalnimi in inovacijskimi procesi, prenosom tehnologije in sodelovanjem med podjetji, ki se osredotočajo na nizkoogljično gospodarstvo, odpornost in prilagajanje podnebnim spremembam, s poudarkom na inovativnih rešitvah z nizkimi emisijami in brez njih na področju trajnostne mobilnosti ter brezemisijskih/nizkoemisijskih virov energije (razen stisnjenega zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina), ki jih izvajajo predvsem MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Upravljanje sklada se zaupa upravitelju sklada, izbranemu na podlagi javnega razpisa. Ustanovi se odbor za naložbe sklada, ki je odgovoren za odobritev projektov končnih prejemnikov (vlagateljev), kot jih predlaga upravitelj sklada, na podlagi potreb trga ter na odprt način, ki je skladen s trgom. Struktura sklada omogoča pritegnitev zasebnih sredstev. Z zadevnimi pravnimi akti se zagotovi, da se vsa vrnjena sredstva (tj. obresti na posojilo, donos lastniškega kapitala ali odplačana glavnica, zmanjšana za povezane stroške), povezana s temi instrumenti, uporabijo za iste cilje politike, tudi po letu 2026, ali za odplačilo posojil mehanizma za okrevanje in odpornost.

E9G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

mejnik

Izbira finančnih posrednikov

Sklep upravljavskih organov Sklada

 

 

 

Q3

2022

Upravljavec sklada izbere finančne posrednike, ki so upravičeni do zagotavljanja finančne podpore iz sklada. Izbirni postopek poteka po odprtem in konkurenčnem postopku ter vodi do podpisa pogodb s finančnimi posredniki, da se podprejo posebne inovacijske in proizvodne zmogljivosti na področju brezemisijske/nizkoemisijske mobilnosti in virov energije (razen stisnjenega zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina), ki je odprt za vse vrste podjetij s poudarkom na MSP in podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo. V pogodbenih sporazumih, podpisanih s finančnimi posredniki, se določijo merila za upravičenost projektov, ki zagotavljajo skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, ter skladnost z veljavnimi podnebnimi in digitalnimi merili označevanja iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

E10G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

cilj

Proizvodna zmogljivost nameščenih novih brezemisijskih vozil

 

število

0

100 000

Q2

2026

Cilj se nanaša na letno proizvodno zmogljivost novih brezemisijskih vozil zaradi naložb, ki jih podpira Sklad.

E11G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

cilj

Proizvodna in skladiščna zmogljivost brezemisijskega/nizkoemisijskega skladiščenja in proizvodnja alternativnih goriv/energije

 

število

0

1 000

Q2

2026

Cilj se nanaša na proizvodno in nameščeno skladiščno zmogljivost (baterije) (v MW) letno proizvedenih brezemisijskih virov energije (razen stisnjenega zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina) zaradi naložb, ki jih podpira sklad.

E12G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

cilj

MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih podpirajo posebne naložbe, na katere je usmerjen sklad

 

število

0

150

Q4

2025

Cilj se nanaša na število MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih podpira sklad ter zagotavljajo proizvode in storitve za nizkoogljično/brezemisijsko trajnostno mobilnost in brezemisijsko energijo.

E13G

E1.1.2 Brezemisijski in nizkoemisijski skupinski prevoz (avtobusi)

mejnik

Brezemisijska in nizkoemisijska vozila: izbira upravičencev

Pogodbe, podpisane med ustreznimi ministrstvi in upravičenci

Q4

2023

Izbira upravičenih subjektov (lokalnih organov ali izvajalcev javne službe) za novih 1738 brezemisijskih in nizkoemisijskih avtobusov.

Upravičeni subjekti se izberejo s preglednimi in konkurenčnimi razpisi, ki so odprti za vse lokalne organe in izvajalce javne službe za brezemisijski in nizkoemisijski promet na nemestnih območjih.

Merila za izbiro upravičenih subjektov odražajo zlasti potrebe po čistem javnem prevozu ter vpliv na zmanjšanje emisij (zlasti za brezemisijski mestni promet) in zastojev, podporo izključenim prometnim območjem, projekte, ki podpirajo/zagotavljajo povezovanje prometa (železnica, mestni in primestni promet). Ob upoštevanju potreb različnih upravičenih subjektov se pri dodelitvi avtobusov upravičenim subjektom zagotovi uravnotežena porazdelitev med subjekti po vsej državi, ob upoštevanju prebivalstva in geografske pokritosti (več poseljenih/širših občin prejme več podpore).

E14G

E1.1.2 Brezemisijski in nizkoemisijski skupinski prevoz (avtobusi)

cilj

Nova brezemisijska in nizkoemisijska vozila v uporabi

 

število

0

1 738

Q1

2026

Novi brezemisijski in nizkoemisijski avtobusi, ki se izvajajo na podlagi pogodb, financiranih s to naložbo, za javni mestni promet (brez emisij) in primestni/podeželski (nizkoemisijski) promet.

Javna naročila avtobusov se izvedejo z odprtimi in konkurenčnimi razpisi.

Pri brezemisijskih avtobusih se podpirajo samo električni in priključni hibridni avtobusi. Za nizkoemisijske avtobuse na plin: podpirajo se avtobusi, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, utekočinjenim naftnim plinom, stisnjenim zemeljskim plinom in uporabo standardnih avtobusov EURO VI. Število nizkoemisijskih avtobusov ne sme presegati 21 % skupnega števila dostavljenih avtobusov.

E15G

E2.1 Izboljšanje konkurenčnosti železniškega sektorja

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, ki zagotavlja odpornost prevoznikov v železniškem prometu. Ministrski sklep o določitvi prednostnih nalog za intermodalni promet in odpravi ozkih grl za spodbujanje zmogljivosti železnic

Določba v zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu z navedbo začetka njegove veljavnosti in sprejetje sklepa ministra za infrastrukturo o ozkih grlih.

 

 

 

Q4

2022

Zakonodajni akt o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu upravljavcem infrastrukture omogoča, da znižajo uporabnine za dostop do infrastrukture in upravljavcem infrastrukture nadomestijo znižanje uporabnin. Razvoj intermodalnega prevoza se spodbuja z naslednjimi ukrepi: načrtovanje, usklajevanje programov, inovacije, naložbe, ki vodijo v povečanje intermodalnih zmogljivosti, skupaj z vzpostavitvijo intermodalne enote na Ministrstvu za infrastrukturo. Stanje omrežja se analizira s poudarkom na ozkih grlih, minister za infrastrukturo pa sprejme sklep o prednostnih nalogah za odpravo ozkih grl, s čimer se poveča zmogljivost železnic.

E16G

E2.1 Izboljšanje konkurenčnosti železniškega sektorja

cilj

Vzpostavitev cestninskega sistema na novih cestah

 

km

0

1 400

Q1

2023

Dolžina novih cest, za katere se uporablja cestninski sistem, ki zajemajo avtoceste in hitre ceste.

E17G

E2.1.1 Železniške proge

mejnik

Podpis pogodb na podlagi odprtih in konkurenčnih ponudb

Podpisane pogodbe

 

 

 

Q4

2024

Podpis pogodb za nadgradnjo 478 km železniških prog v skladu s standardi TEN-T in elektrifikacijo. Izvajalci posodobitve železniške infrastrukture so izbrani v skladu z zakonodajo o javnih naročilih po konkurenčnem modelu. Naročila se nanašajo na glavna dela na progah.

E18G

E2.1.1 Železniške proge

cilj

Posodobitev 478 km železniških prog, vključno s 300 km, s standardi TEN-T

 

število

0

478

Q2

2026

Dokončanje del za nadgradnjo na 478 km železniških prog, s katerimi se 300 km prilagodi zahtevam omrežja TEN-T (od tega 200 km v jedrnem omrežju TEN-T), 200 km prog se prilagodi za hitrost 250 km/h za potniški promet, 320 km omogoča hitrost 100 km/h za tovorni promet, 144 km se elektrificira, 70 km se nadgradi na 160 km/h.

E19G

E2.1.2 Železniški vozni park za potniški prevoz

mejnik

Podpis pogodb za potniška tirna vozila

Podpisane pogodbe

 

 

 

Q3

2023

Projekti se izberejo na podlagi konkurenčnega in odprtega razpisa za zbiranje predlogov. Po razpisu se z izbranimi upravičenci podpišejo pogodbe za dobavo 70 brezemisijskih/električnih enot in enot železniškega voznega parka, opremljenih z ERTMS, za regionalni železniški potniški promet. Dodatnih 38 enot električnih tirnih vozil je predmet pogodb, podpisanih z nacionalnim poljskim železniškim podjetjem PKP IC – upravljavcem vlakov na dolge razdalje.

E20G

E2.1.2 Železniški vozni park za potniški prevoz

cilj

Električna tirna vozila, opremljena z ERTMS, ki obratujejo za regionalne železniške proge in železniške proge na dolge razdalje

 

število

0

108

Q2

2026

Število novih enot železniškega voznega parka za promet na dolge razdalje in regionalni promet, ki so začeli obratovati. Železniški vozni park mora biti brez emisij/električni, skladen z načeli, da se ne škoduje bistveno (npr. brez emisij), in opremljen z ERTMS: 70 enot za regionalne proge in 38 enot za dolge proge. Železniški vozni park se ob izteku pogodbe o izvajanju javne službe prenese na pristojni organ ali naslednjega upravljavca (po tržni ceni brez pomoči).

E21G

E2.1.3 Intermodalni projekti

mejnik

Podpis pogodb za projekte intermodalnega prevoza

Podpisane pogodbe

 

 

 

Q4

2023

Projekti se izberejo na podlagi konkurenčnega in odprtega razpisa za zbiranje predlogov. Po razpisu se z izbranimi upravičenci podpišejo pogodbe za podporo 10 intermodalnih terminalov in dobavo 250 enot železniškega voznega parka v skladu s tehničnimi specifikacijami in načeli, da se ne škoduje bistveno (npr. tihe zavore, brezemisijske zavore) in Globalnim sistemom za mobilne komunikacije (za lokomotive).

E22G

E2.1.3 Intermodalni projekti

cilj

Povečanje zmogljivosti pretovarjanja

 

% (odstotek)

Izhodiščna vrednost 9,1 ml inštalirane zmogljivosti TEU/leto (ref. 2020) za vse terminale na Poljskem

5

Q2

2026

Povečanje zmogljivosti pretovarjanja terminalov, podprtih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, za vsaj 5 % v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (2020).

E23G

E2.2 Izboljšanje varnosti prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti pravnih aktov, ki uvajajo: prednostna naloga za pešce na prehodih, enotna hitrost na poseljenih območjih najmanjša razdalja med vozili, cilji glede varnosti v cestnem prometu do leta 2030 (–50 % smrtnih žrtev v nesrečah)

Določbe v pravnih aktih o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2021

Uvedejo se naslednje zakonodajne spremembe, ki spodbujajo varnost v cestnem prometu: prednost pešcev na prehodih, uvedba enotne omejitve hitrosti na mestnih območjih (50 km/h) in najmanjša razdalja med vozili na avtocestah in hitrih cestah (polovica hitrosti v metrih). Splošni cilj za varnost v cestnem prometu se določi v nacionalnem programu za varnost v cestnem prometu, katerega cilj je 50-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah do leta 2030 v primerjavi z letom 2019 v skladu z zavezo EU.

E24G

E2.2.1 Naložbe v varnost prometa

cilj

Dokončanje gradnje obvoznic in odstranitev črnih/žariščnih točk za varnost v cestnem prometu

 

število

0

10 km, 125 črnih/žariščnih točk

Q4

2023

Zaključene naložbe v: Moderniziranih 125 nevarnih črnih/žariščnih točk, 10 km dolgih obvoznic, da se odstranijo varnostne črne/žariščne točke.

E25G

E2.2.1 Naložbe v varnost prometa

cilj

Dokončanje gradnje obvoznic, odstranitev črnih/žariščnih točk za varnost v cestnem prometu in namestitev avtomatskih naprav za nadzor cest

 

število

0

90 km, 305 črnih/žariščnih točk, 128 naprav

Q2

2026

Zaključene naložbe v: 305 posodobljenih nevarnih črnih točk/žariščnih točk, 90 km dolgih obvoznic, zgrajenih za odstranitev varnostnih črnih/žariščnih točk, nameščenih 128 novih avtomatskih nadzornih naprav.

E26G

E2.2.2 Digitalizacija prometa

mejnik

Izdajanje vozovnic za potnike v enem železniškem prometu

Sistem, ki obratuje

 

 

 

Q2

2026

Mejnik se nanaša na nadaljnji razvoj enotnega sistema za izdajanje železniških vozovnic, ki bo omogočil vzpostavitev sistema, ki bo zasnovan in temeljil na novih tehničnih rešitvah. Sistem izdajanja vozovnic je odprt za povezovanje drugih načinov prevoza in odprt za vse prevoznike. Vozni redi in tarife so dostopni javnosti na enostaven in uporabniku prijazen način. Z novim osnovnim modulom za sistem izdajanja vozovnic se zagotovi uvedba posodobljenih rešitev z moduli dostopa, ki so brezplačno na voljo vsem prevoznim podjetjem, da se potnikom omogoči uporaba celovitega in odprtega sistema nakupa vozovnic. Sistem, ki deluje na novem osnovnem modulu, je interoperabilen z rešitvami TTE 2.0. Za zagotovitev nemotene povezave z novim osnovnim modulom se razvijeta modula B2B in B2C.

E27G

E2.2.2 Digitalizacija prometa

cilj

Namestitev: Dinamični informacijski sistem za potnike (SDIP), nadzorni sistemi in nivojski prehodi na 55 območjih

 

število

0

SDIP: 10 lokacij, nadzor: 15 lokacij, nivojskih prehodov: 30 lokacij

Q1

2024

Namestitev dinamičnega informacijskega sistema za potnike (SDIP) na 10 lokacijah za SDIP, ki potnikom zagotavlja informacije o železniškem prometu v realnem času, 15 lokacij za avtomatsko kontrolo, ki omogoča upravljanje določenih železniških območij iz lokalnih centrov za upravljanje prometa, 30 nivojskih prehodov v zvezi z namestitvijo avtomatskih nadzorovanih varnostnih naprav (sistemi za prečkanje vrat, zvočno in svetlobno signalizacijo).

E28G

E2.2.2 Digitalizacija prometa

cilj

Namestitev avtomatskega nadzora, nivojski prehodi, 180 enot ERTMS na vozilu in s tem povezan začetek obratovanja

 

število

0

– 180 enot ERTMS na vozilu;

– 45 lokacij za nivojske prehode;

– 35 mest za avtomatsko krmiljenje

Q2

2026

Zaključek del v zvezi z: namestitev 180 enot ERTMS na vozilu (predlog se izbere na podlagi konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov), nadgradnja 45 sistemov nivojskih prehodov (vključno z vhodi, zvočnimi in svetlobnimi varnostnimi sistemi) in uvedba samodejnega nadzora železniških kontrolnih točk na 35 lokacijah.

E.3    Opis reform in naložb za pridobitev posojila

E1.2 Povečanje deleža brezemisijskega in nizkoemisijskega prometa ter preprečevanje in zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje

Cilj reforme je zmanjšati vpliv prometa na okolje in zdravje.

Reforma vključuje določitev obveznosti vzpostavitve prometnih območij z nizkimi emisijami v mestih z več kot 100 000 prebivalci, kjer so preseženi posebni pragovi onesnaženosti zraka. Lokalni organi imajo za uvedbo takšnih območij na voljo 9 mesecev od trenutka, ko presežno raven onesnaženosti določi Inšpektorat za varstvo okolja.

Reforma začne veljati 30. junija 2024, zadevna mesta pa do 31. marca 2025 uvedejo območja z nizkimi emisijami.

E1.2.1 Javni prevoz brez emisij v mestih (tramvaji)

Cilj naložbe je povečati ponudbo čistega javnega prevoza v mestih.

Podpora se prednostno dodeli območjem, na katerih so bila ali bodo predvidoma uvedena čista prometna območja.

Naložba vključuje nakup 110 brezemisijskih železniških voznih sredstev (tramvajev) za javni prevoz v mestih do 30. junija 2026.

E2.3 Izboljšanje dostopnosti prevoza, varnosti in digitalnih rešitev

Cilj reforme je povečati dostopnost prevoza.

Vključuje pospešeno izvajanje Uredbe št. 1371/2007 o pravicah potnikov v železniškem prometu in o prilagoditvah tirnih vozil potnikom z omejeno mobilnostjo. Reforma začne veljati 31. decembra 2022.

Reforma vključuje tudi obveznost nadgradnje nacionalnega, mednarodnega in regionalnega železniškega voznega parka z zahtevami za invalidne potnike. Ta obveznost začne veljati 30. junija 2024.

E2.3.1 Regionalni železniški vozni park za potniški promet

Cilj naložbe je okrepiti regionalne storitve železniškega prevoza, zmanjšati izključenost iz prometa in izboljšati udobje prevoza za regionalne prevoznike v potniškem prometu, pospešiti varstvo pravic potnikov in izboljšati kakovost železniških storitev, ki se zagotavljajo v regionalnih, medregionalnih in mednarodnih storitvah potniškega prometa.

Da bi dosegli cilj, naložba vključuje posodobitev in nakup 75 novih brezemisijskih tirnih vozil, ki so skladna z zahtevami TSI, opremljena z ERTMS in ki invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo zagotavljajo popolno dostopnost do 30. junija 2026.

E.4    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

E1L

E1.2 Povečanje deleža brezemisijskega in nizkoemisijskega prometa ter preprečevanje in zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja obveznost glede območij z nizkimi emisijami za izbrana, najbolj onesnažena mesta

Določba v pravnem aktu o začetku njegove veljavnosti

 

 

 

Q2

2024

S pravnim aktom se od prvega četrtletja leta 2025 določi obveznost vzpostavitve prometnih območij z nizkimi emisijami v mestih z več kot 100 000 prebivalci, kjer so presežene mejne vrednosti onesnaženosti zraka v primerjavi s pragi EU, in razširi možnost njihove uvedbe na vsa mestna območja, ne glede na število prebivalcev. V ta območja smejo vstopiti samo potniška vozila z „nizkimi emisijami“. Mesta v devetih mesecih od datuma prejema informacij o prekoračitvi ravni koncentracije onesnaženosti zraka na svojem območju ustvarijo čisto prometno območje. Devetmesečni rok naj bi lokalnim organom omogočil, da območje, na katerem bo območje čistega prevoza, pripravijo na načrtovane omejitve.

E2L

E1.2 Povečanje deleža brezemisijskega in nizkoemisijskega prometa ter preprečevanje in zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje

mejnik

Uvedba prometnih območij z nizkimi emisijami, ki jih izvajajo pristojni občinski organi

Uvedba prometnih območij z nizkimi emisijami

 

 

 

Q1

2025

Nizkoemisijska prometna območja so obvezna v mestih z več kot 100 000 prebivalci, kjer so presežene mejne vrednosti kakovosti zraka. Splošni inšpektorat za varstvo okolja vsako leto pripravi poročilo o kakovosti zraka do 30. aprila. Mesta, ki presežejo omejitve kakovosti zraka, opredeljene v prvem poročilu, objavljenem po začetku veljavnosti zakonodaje, imajo na voljo šest mesecev za vzpostavitev prometnih območij z nizkimi emisijami.

E3L

E1.2.1 Javni prevoz brez emisij v mestih (tramvaji)

mejnik

Novi tramvaji: izbira upravičencev

Pogodbe, podpisane z upravičenimi subjekti

Q1

2025

Pogodbe, podpisane z upravičenimi subjekti (občine ali izvajalci javne službe) za nakup in začetek obratovanja 110 tramvajev na podlagi odprtih in preglednih konkurenčnih razpisov.

Upravičeni subjekti se izberejo s preglednimi in konkurenčnimi razpisi, ki so odprti za vse lokalne organe in izvajalce javne službe.

Merila za izbiro upravičenih subjektov odražajo zlasti potrebe po čistem javnem prevozu ter vpliv na zmanjšanje emisij in zastojev ter zrelost projektov. Prednost imajo območja, kjer so bila ali bodo predvidoma uvedena čista prometna območja.

Sredstva se dodelijo na pošten in pregleden način, o katerem se dogovorijo lokalne oblasti, končni prejemniki ali lokalne vlade pa jih poljski vladi ne povrnejo v kakršni koli obliki.

E4L

E1.2.1 Javni prevoz brez emisij v mestih (tramvaji)

cilj

Novi tramvaji, ki se uporabljajo za javni mestni promet

 

število

0

110

Q2

2026

Cilj se nanaša na število novih tramvajev, ki obratujejo v mestih.

Naročila tramvajev se izvajajo prek odprtih in konkurenčnih razpisov, ki jih upravlja ministrstvo za promet/upravičenci.

Cilj naložbe je povečati ponudbo čistega javnega prevoza v mestih. Podpora se prednostno dodeli območjem, na katerih so bila ali bodo predvidoma uvedena čista prometna območja. Naložba vključuje nakup 110 brezemisijskih železniških voznih sredstev (tramvajev) za javni prevoz v mestih do 30. junija 2026.

E5L

E2.3 Izboljšanje dostopnosti prevoza, varnosti in digitalnih rešitev

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja izboljšave pravic potnikov na področju zahtev glede tirnih vozil

Določba v pravnih aktih o začetku veljavnosti

 

 

 

Q4

2022

Tehnični in funkcionalni standardi za naložbe v železniški promet se uvedejo s pravnim aktom, da se zagotovijo ustrezne infrastrukturne rešitve, ki izpolnjujejo potrebe potnikov z omejeno mobilnostjo. V ta namen pravni akt razveljavi ustrezne nacionalne določbe za odstopanje od Uredbe (ES) št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu.

E6L

E2.3 Izboljšanje dostopnosti prevoza, varnosti in digitalnih rešitev

mejnik

Obveznost posodobitve nacionalnega, mednarodnega in regionalnega železniškega voznega parka z zahtevami za invalidne potnike

Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q2

2024

Začetek veljavnosti obveznosti za prilagoditev železniškega voznega parka zahtevam pravic potnikov s prilagoditvijo člena 8 oddelka 3 Uredbe št. 1371/2007 in člena 21 oddelka 1 (kjer je posodobitev upravičena in razumna glede pričakovane življenjske dobe voznega parka) za regionalni, nacionalni in mednarodni vozni park, ki ga je treba nadgraditi za invalidne potnike, ter okrepiti pravice potnikov.
Zahteve za regionalni železniški vozni park so obvezne od drugega četrtletja leta 2024, za mednarodna tirna vozila in tirna vozila na dolge razdalje pa od drugega četrtletja leta 2023.

E7L

E2.3.1 Regionalni železniški vozni park za potniški promet

cilj

Novi električni in regionalni vlaki, opremljeni z ERTMS, v obratovanju

 

število

0

75

Q2

2026

Nova brezemisijska regionalna tirna vozila, opremljena z ERTMS, ki obratujejo. Oprema se nabavlja prek odprtega in konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov ter v skladu s pogodbami o izvajanju javne službe. Železniški vozni park se ob izteku pogodbe o izvajanju javne službe prenese na pristojni organ ali naslednjega upravljavca (po tržni ceni brez pomoči).



F. KOMPONENTA F: „IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI INSTITUCIJ IN POGOJEV ZA IZVAJANJE NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST“

Poljska se sooča s številnimi dolgotrajnimi izzivi, povezanimi z naložbenim okoljem, zlasti v zvezi s poljskim pravosodnim sistemom ter postopki odločanja in priprave zakonodaje.

Ta komponenta je zato namenjena predvsem izboljšanju naložbenega okolja in vzpostavitvi pogojev za učinkovito izvajanje poljskega načrta za okrevanje in odpornost. V ta namen je cilj reform: okrepiti nekatere vidike neodvisnosti in nepristranskosti sodišč; odpraviti položaj sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete, da se jih po pozitivnem revizijskem postopku, ki ga opravi novi senat, nemudoma vrne na delovno mesto; okrepiti posvetovanje s socialnimi partnerji v zakonodajnem postopku; povečati uporabo ocen učinka v zakonodajnem postopku; zmanjšati uporabo skrajšanih postopkov v zakonodajnem postopku; zagotovi ustrezno posvetovanje s socialnimi partnerji in deležniki pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, tudi z ustanovitvijo odbora za spremljanje, ter zagotovi uporabo orodja Arachne za oceno tveganja pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo, da se „izboljša regulativno okolje, zlasti s krepitvijo vloge posvetovanj s socialnimi partnerji in javnih posvetovanj v zakonodajnem postopku“ (Posebno priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) in „izboljšati naložbeno okolje, zlasti z varovanjem neodvisnosti sodstva“ ter „zagotoviti učinkovita javna posvetovanja in vključevanje socialnih partnerjev v proces oblikovanja politik“ (posebno priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2020).

F1 Pravosodni sistem

Glavni cilj reform je zvišati standard sodnega varstva in izboljšati naložbeno ozračje na Poljskem ter podpreti sistem notranje kontrole iz člena 22 Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z okrepitvijo jamstev za neodvisnost in nepristranskost sodišč.

Rezultat reforme je krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč in sodnikov, ustanovljenih z zakonom v skladu s členom 19 PEU in ustreznim pravnim redom EU. V skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 se vsaka druga reforma izvede brez oslabitve tega rezultata in negativnega vpliva na spodnje elemente.

F1.1 Reforma za krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč

Reforma:

a)v vseh zadevah v zvezi s sodniki, vključno z disciplinskim postopkom in odvzemom sodne imunitete, se določi obseg pristojnosti senata vrhovnega sodišča, razen obstoječega disciplinskega senata, ki izpolnjuje zahteve iz člena 19(1) PEU. S tem se zagotovi, da zgoraj navedene zadeve obravnava neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče, medtem ko je diskrecijska pravica za imenovanje disciplinskega sodišča, pristojnega na prvi stopnji v zadevah, ki se nanašajo na sodnike splošnih sodišč, omejena,

b)pojasniti obseg disciplinske odgovornosti sodnikov, tako da se zagotovi, da pravica poljskih sodišč, da Sodišču Evropske unije predložijo predloge za sprejetje predhodne odločbe, ni omejena. Taka zahteva ni razlog za začetek disciplinskega postopka proti sodniku,

c)čeprav so lahko sodniki še vedno odgovorni za kršitev poklicnih pravil, vključno z očitnimi in hudimi kršitvami zakona, določijo, da vsebina sodnih odločb ni opredeljena kot disciplinska kršitev,

d)zagotoviti, da lahko pristojno sodišče v okviru sodnega postopka začne preverjanje, ali sodnik izpolnjuje zahteve po neodvisnosti, nepristranskosti in „ustanovljenem z zakonom“ v skladu s členom 19 PEU, če v zvezi s tem obstaja resen dvom in da tako preverjanje ni opredeljeno kot disciplinska kršitev,

e)krepitev procesnih jamstev in pooblastil strank v disciplinskih postopkih v zvezi s sodniki, in sicer z:

(i) zagotoviti, da se disciplinske zadeve zoper sodnike splošnih sodišč obravnavajo v razumnem roku,

(ii) natančnejše predpise o krajevni pristojnosti sodišč, ki preučujejo disciplinske zadeve, da se zagotovi, da se lahko pristojno sodišče neposredno določi v skladu z zakonodajnim aktom; in

(iii) zagotavljanje, da je imenovanje zagovornika v disciplinskem postopku v zvezi s sodnikom opravljeno v razumnem roku, ter zagotovitev časa za vsebinsko pripravo zagovornika na opravljanje njegovih nalog v danem postopku. Hkrati sodišče prekine postopek v primeru ustrezno utemeljene odsotnosti obtoženega sodnika ali njegovega zagovornika.

Reforma začne veljati do konca drugega četrtletja 2022.

F1.2 Reforma za izboljšanje položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

Reforma zagotavlja, da imajo sodniki, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča, dostop do revizije svojih zadev. Takšne primere, o katerih je že odločil disciplinski senat, pregleda sodišče, ki izpolnjuje zahteve iz člena 19(1) PEU, v skladu s pravili, ki bodo sprejeta na podlagi zgoraj navedene reforme. V zakonodajnem aktu se določi, da se prva obravnava sodišča za odločanje o teh zadevah opravi v treh mesecih od prejema predloga sodnika, ki zahteva ponovno preučitev, in da se o zadevah odloči v dvanajstih mesecih od prejema takega predloga. Zadeve, ki trenutno še potekajo pred disciplinskim senatom, se predložijo v nadaljnjo presojo sodišču in v skladu s pravili, določenimi v zgoraj navedenih postopkih.

Reforma začne veljati do konca drugega četrtletja 2022.

Obe zgoraj navedeni reformi z datumom dokončanja drugega četrtletja 2022 se izvedeta, preden se Komisiji predloži prvi zahtevek za plačilo, in sta predpogoj za vsako plačilo v skladu s členom 24 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

F2.1 Izboljšanje zakonodajnega postopka

Cilj reforme je sprejetje spremembe poslovnika sejma, senata in sveta ministrov, ki uvaja obvezno oceno učinka in javno posvetovanje o osnutkih zakonov, ki jih predlagajo poslanci in senatorji. Reforma prav tako omejuje uporabo skrajšanih postopkov na natančno določene in izjemne primere.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

F3.1 Izboljšanje pogojev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost 

Za zagotovitev ustreznega posvetovanja s socialnimi partnerji in deležniki pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost reforma vključuje začetek veljavnosti zakonodajnega akta za ustanovitev odbora za spremljanje, ki ga sestavljajo deležniki in socialni partnerji, vključeni v izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Naloga odbora za spremljanje je nadzor nad učinkovitim izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Zakonodajni akt vsebuje določbo, s katero se pravno zahteva posvetovanje z odborom za spremljanje med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Reforma vključuje tudi sprejetje smernic za določitev pravil za vključevanje zainteresiranih strani in socialnih partnerjev v načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje načrta za okrevanje in odpornost.

Reforma vključuje tudi vzpostavitev sistema repozitorijev v skladu s členom 22(2)(d) Uredbe (EU) 2021/241, da se omogoči zbiranje, shranjevanje in spremljanje podatkov o mejnikih in ciljih, tudi na ravni končnih prejemnikov. Podatki iz tega sistema repozitorijev se vnesejo v sistem Arachne, ki se med revizijami in kontrolami uporablja za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižja interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

F.2    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

F1G

F1.1 Reforma za krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč

mejnik

Začetek veljavnosti reforme za krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč

Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti

Q2

2022

Začetek veljavnosti reforme, ki:

a)v vseh zadevah v zvezi s sodniki, vključno z disciplinskim postopkom in odvzemom sodne imunitete, se določi obseg pristojnosti senata vrhovnega sodišča, razen obstoječega disciplinskega senata, ki izpolnjuje zahteve iz člena 19(1) PEU. S tem se zagotovi, da zgoraj navedene zadeve obravnava neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče, medtem ko je diskrecijska pravica za imenovanje disciplinskega sodišča, pristojnega na prvi stopnji v zadevah, ki se nanašajo na sodnike splošnih sodišč, omejena,

b)pojasniti obseg disciplinske odgovornosti sodnikov, tako da se zagotovi, da pravica poljskih sodišč, da Sodišču Evropske unije predložijo predloge za sprejetje predhodne odločbe, ni omejena. Taka zahteva ni razlog za začetek disciplinskega postopka proti sodniku,

c)čeprav so lahko sodniki še vedno odgovorni za kršitev poklicnih pravil, vključno z očitnimi in hudimi kršitvami zakona, določijo, da vsebina sodnih odločb ni opredeljena kot disciplinska kršitev,

d)zagotoviti, da lahko pristojno sodišče v okviru sodnega postopka začne preverjanje, ali sodnik izpolnjuje zahteve po neodvisnosti, nepristranskosti in „ustanovljenem z zakonom“ v skladu s členom 19 PEU, če v zvezi s tem obstaja resen dvom in da tako preverjanje ni opredeljeno kot disciplinska kršitev,

e)krepitev procesnih jamstev in pooblastil strank v disciplinskih postopkih v zvezi s sodniki, in sicer z:

(I)zagotoviti, da se disciplinske zadeve zoper sodnike splošnih sodišč obravnavajo v razumnem roku,

(II)natančnejše predpise o krajevni pristojnosti sodišč, ki preučujejo disciplinske zadeve, da se zagotovi neposredna določitev pristojnega sodišča v skladu z zakonodajnim aktom; in

(III)zagotovitev, da se zagovornika v disciplinskem postopku v zvezi s sodnikom imenujeta v razumnem roku in da se zagovorniku zagotovi čas za vsebinsko pripravo na opravljanje njegovih nalog v danem postopku. Hkrati sodišče prekine postopek v primeru ustrezno utemeljene odsotnosti obtoženega sodnika ali njegovega zagovornika.

F2G

F1.2 Reforma za izboljšanje položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

mejnik

Začetek veljavnosti reforme za izboljšanje položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti

Q2

2022

Začetek veljavnosti reforme, ki zagotavlja, da imajo sodniki, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča, dostop do revizije svojih zadev. Take zadeve, o katerih je že odločil disciplinski senat, preuči sodišče, ki izpolnjuje zahteve iz člena 19(1) PEU, v skladu s pravili, ki bodo sprejeta na podlagi zgoraj navedenega mejnika F1G. V zakonodajnem aktu se določi, da se prva obravnava sodišča za odločanje o teh zadevah opravi v treh mesecih od prejema predloga sodnika, ki zahteva ponovno preučitev, in da se o zadevah odloči v dvanajstih mesecih od prejema takega predloga. Zadeve, ki trenutno še potekajo pred disciplinskim senatom, se predložijo v nadaljnjo presojo sodišču in v skladu s pravili, določenimi v zgoraj navedenih postopkih.

F3G

F1.2 Reforma za izboljšanje položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

mejnik

Reforma za izboljšanje položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

Zadeve, ki so bile rešene

Q4

2023

O vseh zadevah v zvezi s pregledom, sproženih v skladu z mejnikom F2G, se odloča, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah.

F4G

F2.1 Izboljšanje zakonodajnega postopka

mejnik

Začetek veljavnosti sprememb poslovnika sejma, senata in sveta ministrov za večjo uporabo javnih posvetovanj in ocen učinka v zakonodajnem postopku

Določbe v pravnih aktih o začetku veljavnosti

Q3

2022

Začetek veljavnosti sprememb poslovnika sejma, senata in sveta ministrov, ki: (i) uvesti obvezno oceno učinka in javno posvetovanje za osnutke zakonov, ki jih predlagajo poslanci in senatorji, da se zagotovi bolj strukturirano sodelovanje zainteresiranih strani in strokovnjakov pri pripravi zakonodaje; (ii) omeji uporabo skrajšanih postopkov na natančno določene in izjemne primere.

F5G

F3.1 Izboljšanje pogojev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, s katerim se ustanovi odbor za spremljanje in ki mu nalaga nadzor nad učinkovitim izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost

Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti

 

 

 

Q1

2022

Po javnem posvetovanju začetek veljavnosti pravnega akta, ki:
1) ustanovi odbor za spremljanje, ki bo zadolžen za spremljanje učinkovitega izvajanja načrta za okrevanje in odpornost ter ga bodo sestavljali deležniki in socialni partnerji, na katere vpliva izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predstavniki organov, ki zastopajo civilno družbo ter spodbujajo temeljne pravice in nediskriminacijo;
2) določiti pravno zahtevo, da se je treba med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost posvetovati z odborom za spremljanje.

F6G

F3.1 Izboljšanje pogojev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

mejnik

Sprejetje smernic s strani ministra, pristojnega za regionalni razvoj, v katerem so določena pravila za sodelovanje zainteresiranih strani in socialnih partnerjev pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost

Objava smernic na spletni strani Ministrstva za razvojne sklade in regionalno politiko

Q2

2022

Po javnem posvetovanju sprejetje smernic za zagotovitev učinkovitega vključevanja zainteresiranih strani in socialnih partnerjev v načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje načrta za okrevanje in odpornost.

Smernice usklajujejo ukrepe, ki jih morajo sprejeti institucije, odgovorne za izvajanje reform in naložb v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Smernice vključujejo mehanizme za spremljanje in ocenjevanje vključenosti zainteresiranih strani in socialnih partnerjev.

F7G

F3.1 Izboljšanje pogojev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

mejnik

Zagotavljanje učinkovite revizije in nadzora v okviru izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost za zaščito finančnih interesov Unije

Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorija

Q2

2022

Vzpostavljen in operativen je sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Sistem vključuje vsaj naslednje funkcije:
(a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev;
(b) zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Dostop do teh podatkov se odobri vsem ustreznim nacionalnim in evropskim organom za namene revizije in nadzora. Podatki iz tega sistema repozitorijev se vsako četrtletje vnesejo v sistem Arachne. Sistem Arachne se med revizijami in kontrolami uporablja za preprečevanje in odkrivanje ter odpravljanje navzkrižja interesov, goljufij, korupcije in dvojnega financiranja.



2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Poljske znašajo 160 967 579 300 PLN, kar je 35 363 500 000 EUR na podlagi referenčne obrestne mere ECB v PLN z dne 3. maja 2021.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

2.1. Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

2.1.1. Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A1G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Priprava konceptualnega dokumenta o standardiziranem računovodskem načrtu, povezanem s proračunsko klasifikacijo

A3G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnih financah, ki razširja področje uporabe stabilizacijskega pravila o odhodkih na državne sklade za posebne namene

A5G

A1.2 Nadaljnje zmanjšanje regulativnega in upravnega bremena

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in državljane

A18G

A1.4 Reforma za izboljšanje konkurenčnosti in zaščite proizvajalcev/potrošnikov v kmetijskem sektorju

mejnik

Začetek veljavnosti novega zakona za boj proti nepošteni uporabi pogodbenih ugodnosti v sektorju trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi

A20G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

mejnik

Sprejetje meril za izbor upravičencev za vse projekte v okviru te naložbe

A27G

A2.1 Pospeševanje robotizacije, digitalizacije in inovacijskih procesov

mejnik

Začetek veljavnosti novega zakona za podporo avtomatizaciji in digitalizaciji ter inovacijam podjetij z uvedbo davčne olajšave za robotizacijo

A38G

A2.4 Krepitev mehanizmov sodelovanja med znanostjo in industrijo

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu in znanosti v zvezi s katalogom subjektov, ki lahko skupaj z univerzami ustanovijo subjekte za posebne namene

A39G

A2.4 Krepitev mehanizmov sodelovanja med znanostjo in industrijo

mejnik

Določitev pravil za uporabo laboratorijev in prenos znanja inštitutov pod nadzorom ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja

A59G

A4.2 Reforma za izboljšanje položaja staršev na trgu dela s povečanjem dostopa do otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu in vzgoji otrok do starosti treh let, katerega namen je spremeniti organizacijo sistema financiranja varstva otrok do tretjega leta starosti z namenom uvedbe enotnega in skladnega sistema finančnega upravljanja za vzpostavitev in delovanje storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

A60G

A4.2.1 Podpora za ustanove za varstvo otrok do treh let (otroci, otroški klubi) v okviru programa Maluch+

mejnik

Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje financiranja in vzpostavitve otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti, ki bo združeval različne vire financiranja otroškega varstva

A62G

A4.3 Izvajanje pravnega okvira za subjekte socialne ekonomije

mejnik

Začetek veljavnosti akta o socialni ekonomiji

B1G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o energetski učinkovitosti in povezanih zakonodajnih aktov

B3G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Posodobitev nacionalnega programa za zaščito zraka

B16G

B2.1 Izboljšanje pogojev za razvoj vodikovih tehnologij in drugih razogljičenih plinov

mejnik

Začetek veljavnosti aktov o spremembi zakonodajnih aktov za vodik kot alternativno gorivo v prometu

B23G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijah v polja vetrnih elektrarn na kopnem

B29G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti izvedbene uredbe na podlagi zakona z dne 17. decembra 2020 o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju

B39G

B3.1 Podpora trajnostnemu upravljanju voda in odpadnih voda na podeželskih območjih

mejnik

Oblikovanje pravil za teritorializacijo podpore za naložbe v oskrbo z vodo ali kanalizacijo na podeželskih območjih

B4039G

B3.1 Podpora trajnostnemu upravljanju voda in odpadnih voda na podeželskih območjih

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki določa obveznost rednega spremljanja in nadzora ustreznih posameznih sistemov

C1G

C1.1 Olajševanje razvoja omrežne infrastrukture za zagotovitev splošnega dostopa do visokohitrostnega interneta

mejnik

Okvir, ki ga je pripravil odbor predsednika vlade za sofinanciranje širokopasovnih projektov na območjih belega dostopa naslednje generacije (NGA), kjer trenutno ni omrežja NGA

D23G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

mejnik

Sprememba zakona o visokem šolstvu in znanosti ter o poklicih zdravnika in zobozdravnika, da se zagotovi pravna podlaga za finančno podporo iz akademskega leta 2021/2022 za študente na področju medicine na Poljskem

D29G

D2.1.1 Naložbe, povezane s posodobitvijo in naknadnim opremljanjem izobraževalnih ustanov, da bi se zvišale omejitve za sprejem v medicinske študije

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki vzpostavlja sistem spodbud za študij in nadaljevanje študija na izbranih fakultetah za medicinske univerze s štipendijami, financiranjem študija in mentorstvom

E8G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

mejnik

Vzpostavitev finančnega instrumenta (sklad) za brezemisijsko/nizkoemisijsko mobilnost in energijo

E23G

E2.2 Izboljšanje varnosti prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti pravnih aktov, ki uvajajo: prednostna naloga za pešce na prehodih, enotna hitrost na poseljenih območjih najmanjša razdalja med vozili, cilji glede varnosti v cestnem prometu do leta 2030 (–50 % smrtnih žrtev v nesrečah)

F1G

F1.1 Reforma za krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč

mejnik

Začetek veljavnosti reforme za krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč

F2G

F2.1 Reforma za izboljšanje položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

mejnik

Začetek veljavnosti reforme za krepitev neodvisnosti in nepristranskosti sodišč

F5G

F3.1 Izboljšanje pogojev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, s katerim se ustanovi odbor za spremljanje in ki mu nalaga nadzor nad učinkovitim izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost

F6G

F3.1 Izboljšanje pogojev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

mejnik

Sprejetje smernic s strani ministra, pristojnega za regionalni razvoj, v katerem so določena pravila za sodelovanje zainteresiranih strani in socialnih partnerjev pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost

F7G

F3.1 Izboljšanje pogojev za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

mejnik

Zagotavljanje učinkovite revizije in nadzora v okviru izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost za zaščito finančnih interesov Unije

Znesek obroka

2 851 148 919 EUR

2.1.2. Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A9G

A1.2.2 Podpora za pripravo naložbenih območij za naložbe ključnega pomena za gospodarstvo

mejnik

Sprejetje končnega izbora naložbenih področij, ki jih je treba razviti

A13G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

mejnik

Objava dokumenta, ki določa mehanizem dodeljevanja in okvirni znesek podpore, ki se dodeli vsaki občini na Poljskem za izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

A49G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

Ustanovitev delujočih regionalnih usklajevalnih skupin, ki usklajujejo politiko poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja

A51G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Začetek veljavnosti novih zakonov o javnih službah za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronskem sklepanju nekaterih pogodb o zaposlitvi:

– uvedba sprememb javnih zavodov za zaposlovanje in aktivnih politik trga dela za povečanje udeležbe delovne sile

– zmanjšanje upravnih ovir za zaposlovanje tujcev

– poenostavitev postopka sklepanja nekaterih pogodb

A53G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Izvesti postopek posvetovanja s socialnimi partnerji o možnostih kolektivnih pogodb in izvesti obsežno študijo o morebitni vlogi enotne pogodbe o zaposlitvi pri zagotavljanju nove prožnosti in varnosti na poljskem trgu dela;

A65G

A4.4 Zagotavljanje prožnejših oblik zaposlitve in uvedba dela na daljavo

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah zakonika o delovnih razmerjih, ki uvaja stalno institucijo za delo na daljavo v določbe zakonika o delovnih razmerjih in prožne oblike ureditve delovnega časa

A67G

A4.5 Podaljšanje kariere in spodbujanje dela po zakonsko določeni upokojitveni starosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim se od leta 2023 izvaja znižanje dohodnine za tiste, ki so dopolnili upokojitveno starost, vendar še naprej delajo

B4G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe uredbe ministra za podnebje in okolje o standardih kakovosti za trdna goriva

B24G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti uredbe o določitvi načrta dražb obnovljivih virov energije za obdobje 2022–2027

B30G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti izvedbene uredbe na podlagi zakona z dne 17. decembra 2020 o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju

C3G

C1.1 Olajševanje razvoja omrežne infrastrukture za zagotovitev splošnega dostopa do visokohitrostnega interneta

mejnik

Sprememba uredbe o enotni informacijski točki s strani predsednika vlade

C9G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Minimalni zavezujoči standardi za opremljanje vseh šol z digitalno infrastrukturo, da se omogoči uporaba digitalnih tehnologij pri učenju na enaki ravni v vsaki šoli

C10G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Začetek veljavnosti resolucije Sveta ministrov o programu za razvoj digitalnih kompetenc za upravljanje razvoja digitalnih kompetenc in digitalnega izobraževanja državljanov in zaposlenih v različnih sektorjih. To vključuje ustanovitev centra za razvoj digitalnih kompetenc (DCDC).

C16G

C2.1.3 E-kompetence

mejnik

Ustanovitev centra za razvoj digitalnih kompetenc (DCDC)

C21G

C3.1 Izboljšanje kibernetske varnosti informacijskih sistemov, krepitev infrastrukture za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture državnih služb, odgovornih za varnost.

mejnik

Sprememba akta z dne 5. julija 2018 o nacionalnem sistemu kibernetske varnosti, s katerim se izvaja direktiva o varnosti omrežij in informacij ter vzpostavlja celovita pravna in organizacijska podlaga za kibernetsko varnost za nacionalni sistem kibernetske varnosti

C27G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI): Izbira projektov oblaka naslednje generacije in podpis pogodb

D1G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o posodobitvi in izboljšanju učinkovitosti bolnišnic

D2G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti odloka predsednika nacionalnega zdravstvenega sklada (NFZ) o krepitvi primarnega zdravstvenega varstva in usklajenega zdravstvenega varstva, ki mu sledijo finančne določbe (vključno s spremembami pogodb), ki omogočajo izvajanje na nacionalni ravni.

D3G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov skupaj s potrebnimi izvedbenimi predpisi

D4G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o nacionalnem onkološkem omrežju, ki določa pravila za delovanje omrežja z uvedbo nove strukture in novega modela zdravljenja raka

D9G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta o seznamu natančnih meril za uvrstitev bolnišnic v posebne kategorije za pomoč pri opredelitvi naložbenih potreb, ki izhajajo iz reforme

D25G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega zakona o poklicu reševalca in samouprave reševalcev, ki uvaja možnost oblikovanja programov druge faze na področju priprave na poklic reševalca

D27G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

mejnik

Začetek veljavnosti pravnih aktov za izboljšanje privlačnosti zdravstvenih delovnih mest in delovnih pogojev zdravstvenih delavcev

D32G

D3.1 Povečanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema s podporo poljskemu raziskovalnemu in razvojnemu potencialu na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini

D33G

D3.1 Povečanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema s podporo poljskemu raziskovalnemu in razvojnemu potencialu na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Začetek veljavnosti ali izvajanje ključnih ukrepov, določenih v vladnem strateškem načrtu za razvoj biomedicinskega sektorja, v skladu s časovnim razporedom iz strateškega načrta

D34G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Začetek delovanja elektronske platforme za poljsko mrežo kliničnih raziskovalnih centrov

E1G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti zakona, ki določa obveznost nakupa izključno nizkoemisijskih in brezemisijskih avtobusov v mestih z več kot 100 000 prebivalci od leta 2025 dalje

E9G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

mejnik

Izbira finančnih posrednikov

E15G

E2.1 Izboljšanje konkurenčnosti železniškega sektorja

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu, ki zagotavlja odpornost prevoznikov v železniškem prometu. Ministrski sklep o določitvi prednostnih nalog za intermodalni promet in odpravi ozkih grl za spodbujanje zmogljivosti železnic

F4G

F3.1 Izboljšanje zakonodajnega postopka

mejnik

Sprejetje spremembe poslovnika parlamenta, senata in Sveta ministrov za večjo uporabo javnih posvetovanj in ocen učinka v zakonodajnem postopku

Znesek obroka

3 020 710 639 EUR

2.1.3. Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A12G

A1.3 Reforma prostorskega načrtovanja

mejnik

Začetek veljavnosti novega zakona o prostorskem načrtovanju

A33G

A2.3 Zagotavljanje institucionalne in pravne podlage za razvoj brezpilotnih zrakoplovov

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poljski agenciji za navigacijske službe zračnega prometa

A57G

A4.2 Reforma za izboljšanje položaja staršev na trgu dela s povečanjem dostopa do visokokakovostnega otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

mejnik

Sprejetje standardov kakovosti za otroško varstvo, vključno z izobraževalnimi smernicami in standardi storitev oskrbe za otroke, mlajše od treh let, ki zagotavljajo visoko kakovost, vključno z izobraževanjem in varstvom

A71G

A4.7 Omejitev segmentacije trga dela

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu socialnega zavarovanja, ki omejuje segmentacijo trga dela in povečuje socialno varstvo vseh oseb, ki delajo na podlagi civilnopravnih pogodb, tako da te pogodbe pogojuje s prispevki za socialno varnost

B2G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Posodobitev prednostnega programa „Čist zrak“

B22G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

mejnik

Začetek veljavnosti aktov o spremembi zakonodajnega okvira za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in biometan: Spremembe Zakona o obnovljivih virih energije, spremembe zakonodaje v zvezi z energetskim trgom in začetek veljavnosti uredbe k Zakonu o obnovljivih virih energije

C2G

C1.1 Olajševanje razvoja omrežne infrastrukture za zagotovitev splošnega dostopa do visokohitrostnega interneta

mejnik

Sprememba uredbe ministra za digitalizacijo o letnem popisu telekomunikacijske infrastrukture in storitev

C17G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T1 – Digitalni koordinatorji, povprečno po en za vsako občino (gmina) na Poljskem

D7G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti uredbe o seznamu centrov za spremljanje vojvodstva za onkološko mrežo

D10G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

mejnik

Prvi razpis za zbiranje predlogov za bolnišnice, ki zaprosijo za financiranje

E2G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Ukrepi za podporo razvoju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in sprejetje spodbud za izvajanje načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki zagotavljajo tehnično in finančno podporo vsem funkcionalnim mestnim območjem s strani ministrstva za infrastrukturo.

E16G

E2.1 Izboljšanje konkurenčnosti železniškega sektorja

cilj

Vzpostavitev cestninskega sistema na novih cestah

Znesek obroka

2 003 340 320 EUR

2.1.4. Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A6G

A1.2 Nadaljnje zmanjšanje regulativnega in upravnega bremena

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o naložbenih conah

A10G

A1.2.2 Podpora za pripravo naložbenih območij za naložbe ključnega pomena za gospodarstvo

cilj

Hektarji razvitih naložbenih območij

A25G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Kmetje in ribiči, ki so zaključili projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme, skrajšali verige preskrbe s hrano in uvedli rešitve kmetijstva 4.0 v proizvodnih procesih

A41G

A3.1 Delovna sila za sodobno gospodarstvo: izboljšanje usklajevanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela zaradi uvedbe novih tehnologij v gospodarstvo ter zelene in digitalne preobrazbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembi zakona o izobraževanju, ki vzpostavlja pravni okvir za mrežo centrov sektorskih znanj in spretnosti ter zagotavlja ciljno usmerjeno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, ki sta zelo pomembna za potrebe trga dela

A42G

A3.1 Delovna sila za sodobno gospodarstvo: izboljšanje usklajevanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela zaradi uvedbe novih tehnologij v gospodarstvo ter zelene in digitalne preobrazbe

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o učiteljih, ki omogoča izvajanje stalnega poklicnega usposabljanja učiteljev v centrih sektorskih spretnosti

A50G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

Razvoj operacionaliziranih izvedbenih programov za celostno strategijo znanj in spretnosti na regionalni ravni s strani ustanovljenih regionalnih usklajevalnih skupin za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje

A52G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Novi standardi in okvir uspešnosti za delovanje in usklajevanje javnih zavodov za zaposlovanje

A69G

A4.6 Povečanje udeležbe nekaterih skupin na trgu dela z razvojem dolgotrajne oskrbe

mejnik

Strateški pregled dolgotrajne oskrbe na Poljskem z namenom opredelitve prednostnih reform

B5G

B1.1 Čist zrak in energijska učinkovitost

mejnik

Začetek veljavnosti uredbe o določitvi standardov kakovosti za biomasna trdna goriva

B8G

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T1 – Zamenjava toplotnega vira v enodružinskih stavbah

B10G

B1.1.2 Nadomestitev vira toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T1 – Termo-posodobitev in namestitev obnovljivih virov energije v stanovanjske stavbe (eno- in večdružinske stavbe)

B17G

B2.1 Izboljšanje pogojev za razvoj vodikovih tehnologij in drugih razogljičenih plinov

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o pravilih za vodik

B18G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Okoljevarstvena dovoljenja, izdana za polnilne postaje za vodik

B25G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T1 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

C7G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Sprememba Zakona z dne 17. februarja 2005 o informatizaciji dejavnosti subjektov, ki opravljajo javne naloge – uvedba privzete digitalne oblike dokumentov in elektronske oblike storitev ter digitalizacija upravnih postopkov

C14G

C2.1.2 Enaki konkurenčni pogoji za šole z mobilnimi multimedijskimi napravami – naložbe, povezane z izpolnjevanjem minimalnih standardov za opremo

cilj

Novi prenosni računalniki, ki so na voljo učiteljem

C22G

C3.1 Izboljšanje kibernetske varnosti informacijskih sistemov, krepitev infrastrukture za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Sprememba uredbe Sveta ministrov z dne 11. septembra 2018 o seznamu bistvenih storitev in mejnih vrednostih za moteč učinek incidenta pri zagotavljanju bistvenih storitev

D11G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

T1 – Pogodbe, podpisane med bolnišnicami in Ministrstvom za zdravje, za nakup medicinske opreme ali za naložbe v infrastrukturo

E13G

E1.1.2 Brezemisijski in nizkoemisijski skupinski prevoz (avtobusi)

mejnik

Brezemisijska in nizkoemisijska vozila: izbira upravičencev

E19G

E2.1.2 Železniški vozni park za potniški prevoz

mejnik

Podpis pogodb za potniška tirna vozila

E21G

E2.1.3 Intermodalni projekti

mejnik

Podpis pogodb za projekte intermodalnega prevoza

E24G

E2.2.1 Naložbe v varnost prometa

cilj

Dokončanje gradnje obvoznic in odstranitev črnih/žariščnih točk za varnost v cestnem prometu

F3G

F2.1 Popravek položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

mejnik

Reforma za izboljšanje položaja sodnikov, na katere vplivajo odločitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča v disciplinskih zadevah in zadevah sodne imunitete

Znesek obroka

2 625 066 626 EUR

2.1.5. Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A7G

A1.2.1 Naložbe za podjetja v proizvode, storitve ter kompetence zaposlenih in osebja, povezane z diverzifikacijo dejavnosti

cilj

T1 – Število MSP in mikropodjetij v sektorju HoReCa, kulturnem in turističnem sektorju, ki so posodobila svoje poslovne dejavnosti

A14G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Osebje lokalnih organov in načrtovalcev prostora, ki so zaključili tečaj o novem zakonu o prostorskem načrtovanju

A30G

A2.2 Ustvarjanje pogojev za prehod na model krožnega gospodarstva

mejnik

Začetek veljavnosti nove zakonodaje, ki uvaja spremembe zakonodajnega okvira za omogočanje trgovine s sekundarnimi surovinami

A36G

A2.3.1 Razvoj in oprema strokovnih centrov (med drugim specializiranih centrov za usposabljanje, centrov za podporo izvajanju, opazovalnic) in infrastrukture za upravljanje industrije brezpilotnih vozil kot ekosistema inovacij

cilj

Izvedene storitve brezpilotnih vozil po pilotnih projektih

A44G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T1 – Vzpostavitev mreže delujočih sektorskih centrov znanj in spretnosti, ki zagotavljajo ciljno usmerjeno izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki sta zelo pomembna za potrebe trga dela

A58G

A4.2 Reforma za izboljšanje položaja staršev na trgu dela s povečanjem dostopa do visokokakovostnega otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu in vzgoji otrok do treh let, ki zagotavlja stabilno dolgoročno financiranje storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti

C8G

C2.1 Razširitev digitalnih aplikacij v javni sferi, gospodarstvu in družbi

mejnik

Sprememba Zakona z dne 11. marca 2004 o davku na blago in storitve (uporaba strukturiranih računov) – uvedba strukturiranih elektronskih računov na gospodarski trg in obveznost njihovega izdajanja in prejemanja prek nacionalnega sistema elektronskih računov

C24G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Podpis pogodb za stavbe objektov podatkovnih centrov

C28G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

cilj

Pomemben projekt skupnega evropskega interesa (IPCEI): Razvite nacionalne rešitve za obdelavo podatkov o infrastrukturi/storitev

D5G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o nacionalnem kardiološkem omrežju, ki določa pravila za delovanje omrežja z uvedbo nove strukture in novega modela upravljanja kardiološke oskrbe

E27G

E2.2.2 Digitalizacija prometa

cilj

Namestitev: Dinamični informacijski sistem za potnike (SDIP), nadzorni sistemi in nivojski prehodi na 55 območjih

Znesek obroka

1 946 819 746 EUR

2.1.6. Šesti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A16G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Delež občin, ki so sprejele splošne načrte prostorskega razvoja

A22G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

MSP v agroživilskem sektorju, ki so zaključila projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme

A28G

A2.1.1 Naložbe v robotizacijo in digitalizacijo v podjetjih

cilj

T1 – Izvajanje projektov, povezanih z robotizacijo, umetno inteligenco ali digitalizacijo procesov, tehnologij, proizvodov ali storitev

A46G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T1 – Zagotavljanje znanj in spretnosti učencem v sektorskih centrih za znanja in spretnosti, vključno s potrjevanjem učnih rezultatov (znanja), ki jih izda in prizna sektor

A54G

A4.1 Učinkovite institucije za trg dela

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe ustreznih zakonov za izvajanje prednostnih reform, opredeljenih v posvetovanju o kolektivnih pogodbah in študiji o enotni pogodbi o zaposlitvi na Poljskem

A68G

A4.5 Podaljšanje kariere in spodbujanje dela po zakonsko določeni upokojitveni starosti

mejnik

Poročilo za oceno učinka ukrepov, sprejetih za zvišanje dejanske upokojitvene starosti

A70G

A4.6 Povečanje udeležbe nekaterih skupin na trgu dela z razvojem dolgotrajne oskrbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o spremembi ustreznih zakonov za izvajanje prednostnih reform, opredeljenih v strateškem pregledu dolgotrajne oskrbe na Poljskem (v skladu z mejnikom A69G)

B6G

B1.1.1 Naložbe v vire toplote v sistemih daljinskega ogrevanja

cilj

T1 – toplotni viri v sistemih daljinskega ogrevanja

B26G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T2 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

B31G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

cilj

T1 – dolžina na novo zgrajenega ali posodobljenega omrežja za prenos električne energije (km)

B34G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

mejnik

Vzpostavitev podatkovnega vozlišča na trgu električne energije (OIRE/CSIRE)

C4G

C1.1.1 Zagotavljanje dostopa do zelo hitrega interneta na belih lisah

cilj

T1 – Dodatna gospodinjstva (stanovanjski prostori) s širokopasovnim dostopom do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost)

C11G

C2.1.1 Javne e-storitve, informacijske rešitve za izboljšanje delovanja gospodarskih sektorjev in prelomne tehnologije v javnem sektorju, gospodarstvu in družbi

cilj

T1 – Projekti, ki ustvarjajo nove e-storitve in nadgrajujejo obstoječe, izboljšujejo proces njihovega ustvarjanja ali z digitalizacijo izboljšujejo ravnanje s postopki

C19G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T1 – Dodatni ljudje, usposobljeni za digitalne kompetence, vključno z digitalno pismenostjo

D12G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

T2 – Pogodbe, podpisane med bolnišnicami in Ministrstvom za zdravje za nakup medicinske opreme ali za naložbe v infrastrukturo

D17G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

mejnik

Center za digitalno zdravstveno dokumentacijo

E3G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja pristojbino za registracijo vozil, povezanih z emisijami, v skladu z načelom „onesnaževalec plača“.

E6G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

cilj

Avtobusne linije, ki jih podpira sklad za javni avtobusni prevoz

E17G

E2.1.1 Železniške proge

mejnik

Podpis pogodb na podlagi odprtih in konkurenčnih ponudb

Znesek obroka

2 398 984 333 EUR

2.1.7. Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A2G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnih financah, ki jo je pripravilo Ministrstvo za finance in s katero se izvaja novi proračunski sistem, vključno z novim klasifikacijskim sistemom, novim modelom upravljanja proračuna in ponovno opredeljenim novim srednjeročnim proračunskim okvirom

A4G

A1.1 Reforma fiskalnega okvira

mejnik

Pregled delovanja stabilizacijskega pravila o odhodkih v letih 2019–2023, da bi:

– ocena učinkovitosti pravila, vključno z uporabo klavzule o izstopu in klavzule o vrnitvi

– analiza učinka sprememb pravil EU na formulo stabilizacijskega pravila o odhodkih

A19G

A1.4 Reforma za izboljšanje konkurenčnosti in zaščite proizvajalcev/potrošnikov v kmetijskem sektorju

mejnik

Sprejetje vmesnega pregleda novega zakona za boj proti nepošteni uporabi pogodbenih ugodnosti v sektorju trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi

A31G

A2.2.1 Naložbe v uvajanje okoljskih tehnologij in inovacij, vključno s tistimi, ki so povezane s krožnim gospodarstvom

cilj

Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekte, dodeljene MSP, z rešitvami za razvoj in spodbujanje ali uporabo zelenih tehnologij (v zvezi s krožnim gospodarstvom)

A34G

A2.3.1 Razvoj in oprema strokovnih centrov (med drugim specializiranih centrov za usposabljanje, centrov za podporo izvajanju, opazovalnic) in infrastrukture za upravljanje industrije brezpilotnih vozil kot ekosistema inovacij

cilj

T1 – Lokalni centri in infrastruktura za brezpilotna vozila, ki jih je lokalna vlada ali imenovani subjekt dokončal za lokalno delovanje

A43G

A3.1 Delovna sila za sodobno gospodarstvo: izboljšanje usklajevanja znanj in spretnosti ter kvalifikacij z zahtevami trga dela zaradi uvedbe novih tehnologij v gospodarstvo ter zelene in digitalne preobrazbe

mejnik

Začetek veljavnosti zakonov o spremembah in dopolnitvah Zakona o regionalni samoupravi, Zakona o institucijah trga dela, Zakona o samoupravi okrožja in drugih ustreznih aktov o usklajevanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja v regijah

A55G

A4.1.1 Naložbe v podporo reformi institucij trga dela

cilj

Javni zavod za zaposlovanje, kjer se bodo izvajali posodobljeni informacijski sistemi

A56G

A4.1.1 Naložbe v podporo reformi institucij trga dela

cilj

Zaposleni v javnem zavodu za zaposlovanje, usposobljeni za uporabo novih postopkov in orodij IT, ki se izvajajo na podlagi novih zakonov o javnih zavodih za zaposlovanje, zaposlovanju državljanov tretjih držav in elektronskem sklepanju pogodb o zaposlitvi s strani nekaterih delodajalcev

A63G

A4.3.1 Programi za podporo naložbam, ki omogočajo zlasti razvoj dejavnosti, povečanje udeležbe pri izvajanju socialnih storitev in izboljšanje kakovosti vključevanja v subjekte socialne ekonomije

cilj

Število subjektov, ki so pridobili status socialnega podjetja

A66G

A4.4.1 Naložbe v zvezi z opremljanjem delavcev/podjetij za delo na daljavo

cilj

Podjetja, ki prejemajo podporo na področju digitalizacije

B35G

B2.2.2 Instalacije obnovljivih virov energije, ki jih upravljajo energetske skupnosti

cilj

Subjekti, ki prejemajo podporo v delu, ki se nanaša na predhodno naložbo

B37G

B2.2.3 Gradnja terminalske infrastrukture na morju

mejnik

Gradnja priobalnega instalacijskega terminala

D8G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Ocena mreže onkološke oskrbe

D19G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

T1 – Zdravstveni dokumenti, digitalizirani

E5G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

cilj

Mesta s sprejetimi novimi načrti za trajnostno mobilnost v mestih

Znesek obroka

2 172 902 039 EUR

2.1.8. Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A11G

A1.2.2 Podpora za pripravo naložbenih območij za naložbe ključnega pomena za gospodarstvo

cilj

Hektarji razvitih naložbenih območij

A21G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Zgrajeni ali posodobljeni distribucijski in skladiščni centri ter posodobljeni veleprodajni trgi

A23G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

MSP v agroživilskem sektorju, ki so zaključila projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme

A24G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Dobrodelne organizacije v živilskem sektorju, ki so zaključile projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme

A26G

A1.4.1 Naložbe za diverzifikacijo in skrajšanje dobavne verige kmetijskih in živilskih proizvodov ter krepitev odpornosti subjektov v verigi

cilj

Kmetje in ribiči, ki so zaključili projekte za posodobitev svoje infrastrukture in opreme, skrajšali verige preskrbe s hrano in uvedli rešitve kmetijstva 4.0 v proizvodnih procesih

A32G

A2.2.1 Naložbe v uvajanje okoljskih tehnologij in inovacij, vključno s tistimi, ki so povezane s krožnim gospodarstvom

cilj

Podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo razvoj tehnologij, ki prispevajo k oblikovanju trga za sekundarne surovine

A40G

A2.4.1 Naložbe v razvoj raziskovalnih zmogljivosti

cilj

Laboratoriji s sodobno raziskovalno in analitično infrastrukturo v ustanovah, ki so pod nadzorom in/ali podrejeni ministrstvu za izobraževanje in znanost ter Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja

A45G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T2 – Vzpostavitev mreže delujočih sektorskih centrov znanj in spretnosti, ki zagotavljajo ciljno usmerjeno izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki sta zelo pomembna za potrebe trga dela

A47G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T2 – Zagotavljanje znanj in spretnosti učencem v sektorskih centrih za znanja in spretnosti, vključno s potrjevanjem učnih rezultatov (znanja), ki jih izda in prizna sektor

A64G

A4.3.1 Programi za podporo naložbam, ki omogočajo zlasti razvoj dejavnosti, povečanje udeležbe pri izvajanju socialnih storitev in izboljšanje kakovosti vključevanja v subjekte socialne ekonomije

cilj

Število subjektov socialne ekonomije, vključno s socialnimi podjetji, ki jih zajema finančna podpora

B27G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T3 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

B32G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

cilj

T2 – dolžina na novo zgrajenega ali posodobljenega omrežja za prenos električne energije (km)

B36G

B2.2.2 Instalacije obnovljivih virov energije, ki jih upravljajo energetske skupnosti

cilj

Energetske skupnosti, podprte v okviru naložbenega dela

B41G

B3.1.1 Naložbe v sisteme čiščenja odpadnih voda in oskrbo z vodo na podeželskih območjih

cilj

Dodatne povezave podeželskega prebivalstva na področju vodne infrastrukture

C5G

C1.1.1 Zagotavljanje dostopa do zelo hitrega interneta na belih lisah

cilj

T2 – Dodatna gospodinjstva (stanovanjski prostori) s širokopasovnim dostopom do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost)

C13G

C2.1.1 Javne e-storitve, informacijske rešitve za izboljšanje delovanja gospodarskih sektorjev in prelomne tehnologije v javnem sektorju, gospodarstvu in družbi

cilj

Avtentikacija z nacionalnim vozliščem https://login.gov.pl (v povprečju na mesec v danem letu)

C15G

C2.1.2 Enaki konkurenčni pogoji za šole z mobilnimi multimedijskimi napravami – naložbe, povezane z izpolnjevanjem minimalnih standardov za opremo

cilj

Novi prenosni računalniki, ki so na voljo študentom

C18G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T2 – novi digitalni koordinatorji, vsaj eden za vsako občino (gmina) na Poljskem

C26G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

cilj

Mobilna infrastruktura za sistem kriznega upravljanja

D16G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

mejnik

Center za varnostne operacije (SOC) pri vzpostavljenem centru za e-zdravje

D26G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

cilj

Število reševalcev, ki so zaključili magistrski študij

D28G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

cilj

Število zdravnikov in zobozdravnikov, ki so pridobili potrdilo o strokovni zdravstveni usposobljenosti

D31G

D2.1.1 Naložbe, povezane s posodobitvijo in naknadnim opremljanjem izobraževalnih ustanov, da bi se zvišale omejitve za sprejem v medicinske študije

cilj

Število posodobljenih učnih ustanov za predklinično izobraževanje (vključno s centri za medicinsko simulacijo), prilagojenih zmogljivosti klinične baze, ki se uporablja pri poučevanju v centralnih kliničnih bolnišnicah, posodobljene knjižnične infrastrukture in študentskih domov na medicinskih univerzah

E12G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

cilj

MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih podpirajo posebne naložbe, na katere je usmerjen sklad

Znesek obroka

2 681 587 199 EUR

2.1.9. Deveti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A8G

A1.2.1 Naložbe za podjetja v proizvode, storitve ter kompetence zaposlenih in osebja, povezane z diverzifikacijo dejavnosti

cilj

T2 – Število MSP in mikropodjetij v sektorju HoReCa, kulturnem in turističnem sektorju, ki so posodobila svoje poslovne dejavnosti

A15G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Osebje lokalnih organov in načrtovalcev prostora, ki so zaključili tečaj o novem zakonu o prostorskem načrtovanju

A17G

A1.3.1 Izvajanje reforme prostorskega načrtovanja

cilj

Delež občin, ki so sprejele splošne načrte prostorskega razvoja

A29G

A2.1.1 Naložbe v robotizacijo in digitalizacijo v podjetjih

cilj

T2 – Izvajanje projektov, povezanih z robotizacijo, umetno inteligenco ali digitalizacijo procesov, tehnologij, proizvodov ali storitev

A35G

A2.3.1 Razvoj in oprema strokovnih centrov (med drugim specializiranih centrov za usposabljanje, centrov za podporo izvajanju, opazovalnic) in infrastrukture za upravljanje industrije brezpilotnih vozil kot ekosistema inovacij

cilj

T1 – Lokalni centri in infrastruktura za brezpilotna vozila, ki jih je lokalna vlada ali imenovani subjekt dokončal za lokalno delovanje

A37G

A2.3.1 Razvoj in oprema strokovnih centrov (med drugim specializiranih centrov za usposabljanje, centrov za podporo izvajanju, opazovalnic) in infrastrukture za upravljanje industrije brezpilotnih vozil kot ekosistema inovacij

cilj

Izvedene storitve brezpilotnih vozil po pilotnih projektih

A48G

A3.1.1 Naložbe v sodobno poklicno usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje

cilj

T3 – Zagotavljanje znanj in spretnosti učencem v sektorskih centrih za znanja in spretnosti, vključno s potrjevanjem učnih rezultatov (znanja), ki jih izda in prizna sektor

A61G

A4.2.1 Podpora za ustanove za varstvo otrok do treh let (otroci, otroški klubi) v okviru programa Maluch+

cilj

Vzpostavitev novih mest v ustanovah za varstvo otrok (starostnice, otroški klubi) za otroke do treh let

B7G

B1.1.1 Naložbe v vire toplote za daljinsko ogrevanje

cilj

T2 – toplotni viri v sistemih daljinskega ogrevanja

B9G

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T2 – Zamenjava toplotnega vira v enodružinskih stavbah

B11G

B1.1.2 Zamenjava virov toplote in izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah

cilj

T2 – Termo-posodobitev in namestitev obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah (eno- in večdružinske stavbe)

B12G

B1.1.3 Temeljna posodobitev šol

cilj

Posodobljeni ali izmenjani viri toplote, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno, v stavbah izobraževalnih ustanov (na podlagi podpisanih pogodb)

B13G

B1.1.3 Temeljna posodobitev šol

cilj

Termo-posodobljene stavbe izobraževalnih ustanov (na podlagi podpisanih pogodb)

B14G

B1.1.4 Krepitev energetske učinkovitosti lokalnih objektov za socialno dejavnost

cilj

Objekti za socialno dejavnost z nadomestitvijo neučinkovitih virov toplote na trdna goriva s sodobnimi viri toplote, ki izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno

B15G

B1.1.4 Krepitev energetske učinkovitosti lokalnih objektov za socialno dejavnost

cilj

Termo-posodobljeni objekti za socialno dejavnost

B19G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Začetek obratovanja polnilnih postaj za vodik

B20G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Raziskovalni in inovacijski projekti v zvezi z inovativnimi transportnimi enotami na vodik

B21G

B2.1.1 Naložbe v vodik, proizvodnjo, shranjevanje in prevoz vodika

cilj

Zmogljivost obratov za proizvodnjo nizkoogljičnega in obnovljivega vodika, vključno z elektrolizatorji, s povezano infrastrukturo

B28G

B2.2 Izboljšanje pogojev za razvoj obnovljivih virov energije

cilj

T4 – nameščena zmogljivost vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn na kopnem (v GW)

B33G

B2.2.1 Razvoj prenosnih omrežij, pametna elektroenergetska infrastruktura

cilj

T3 – dolžina na novo zgrajenega ali posodobljenega omrežja za prenos električne energije (km)

B38G

B2.2.3 Gradnja terminalske infrastrukture na morju

cilj

Gradnja priobalnega storitvenega terminala v Łebi in Ustka

C6G

C1.1.1 Zagotavljanje dostopa do zelo hitrega interneta na belih lisah

cilj

T3 – Dodatna gospodinjstva (stanovanjski prostori) s širokopasovnim dostopom do interneta z zmogljivostjo najmanj 100 Mb/s (z možnostjo povečanja zmogljivosti za gigabitno zmogljivost)

C12G

C2.1.1 Javne e-storitve, informacijske rešitve za izboljšanje delovanja gospodarskih sektorjev in prelomne tehnologije v javnem sektorju, gospodarstvu in družbi

cilj

T2 – Projekti, ki ustvarjajo nove e-storitve in nadgrajujejo obstoječe, izboljšujejo proces njihovega ustvarjanja ali z digitalizacijo izboljšujejo ravnanje s postopki

C20G

C2.1.3 E-kompetence

cilj

T2 – Dodatni ljudje, usposobljeni za digitalne kompetence, vključno z digitalno pismenostjo

C23G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

cilj

Projekti na področju kibernetske varnosti (CyberPL) na dveh področjih ukrepanja:
1) Program za izboljšanje učinkovitosti nacionalnega sistema kibernetske varnosti (KSC-PL) in 2) izgradnja in razvoj operativnih centrov za kibernetsko varnost (SOC-DEV-PL)

C25G

C3.1.1 Kibernetska varnost – CyberPL, infrastruktura za obdelavo podatkov in optimizacija infrastrukture služb kazenskega pregona

mejnik

Vzpostavitev standardnih centrov za obdelavo podatkov, ki zagotavljajo energetsko učinkovito infrastrukturo

D6G

D1.1 Izboljšanje učinkovitosti, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja o uvedbi nacionalnih e-zdravstvenih storitev in njihovi vključitvi v obstoječe/razpoložljive sisteme e-zdravja na nacionalni in regionalni ravni

D13G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

Bolnišnice z novo medicinsko opremo, kupljeno v okviru prestrukturiranja ali uvedbe v nacionalno onkološko mrežo

D14G

D1.1.1 Razvoj in posodobitev infrastrukture visoko specializiranih centrov za oskrbo in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva

cilj

Bolnišnice z izboljšano infrastrukturo v zvezi z njihovim prestrukturiranjem ali uvedbo v nacionalno onkološko mrežo

D15G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

mejnik

Uvedba novih e-storitev, vključno z:

– orodja za analizo zdravja pacientov;

– podporno orodje za sprejemanje odločitev za zdravnike, ki temelji na algoritmih umetne inteligence; in

– centralni register zdravstvenih podatkov, povezan z drugimi ključnimi sistemi zdravstvenega varstva

D18G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

Anamneza interakcije pacientov z zdravstvenim varstvom v zdravstvenih ustanovah, digitalizirana

D20G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

T2 – Zdravstveni dokumenti, digitalizirani

D21G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

Centralni/regionalni izvajalci zdravstvenega varstva, povezani s centralnim repozitorijem zdravstvenih podatkov, in centralni/regionalni izvajalci zdravstvenega varstva, opremljeni s podpornim orodjem za sprejemanje odločitev na podlagi umetne inteligence

D22G

D1.1.2 Pospeševanje digitalne preobrazbe zdravstva z nadaljnjim razvojem digitalnih zdravstvenih storitev

cilj

Odrasli bolniki, zajeti v orodju za analizo zdravja pacientov

D24G

D2.1 Ustvarjanje pravih pogojev za povečanje števila zdravstvenega osebja

cilj

Število študentov medicinskih univerz, ki so prejeli finančno podporo v skladu z zakonom o visokem šolstvu in znanosti ter o poklicih zdravnikov in zobozdravnikov

D30G

D2.1.1 Naložbe, povezane s posodobitvijo in naknadnim opremljanjem izobraževalnih ustanov, da bi se zvišale omejitve za sprejem v medicinske študije

cilj

Število študentov zdravstvene nege, babištva, nujne medicinske pomoči, medicine, zobozdravstva, medicinske analitike, fizioterapije in farmacije, ki so prejeli štipendijo, ter študentov medicinskih sester, babištva, nujnih zdravstvenih storitev, ki jih krije štipendija, sofinanciranje študija ali mentorstvo

D35G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

mejnik

Ustanovitev specializiranega raziskovalnega in analitičnega centra

D36G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

cilj

Število financiranih projektov za raziskovalne enote in podjetnike v biomedicinskem sektorju

D37G

D3.1.1 Celovit razvoj raziskav na področju medicine in zdravstvenih ved

cilj

Število ustanovljenih podpornih centrov za klinično preskušanje

E4G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja davek na lastništvo za vozila, povezana z emisijami, v skladu z načelom „onesnaževalec plača“.

E7G

E1.1 Povečanje uporabe okolju prijaznega prevoza

cilj

Nova brezemisijska vozila

E10G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

cilj

Proizvodna zmogljivost nameščenih novih brezemisijskih vozil

E11G

E1.1.1 Podpora nizkoogljičnemu gospodarstvu

cilj

Proizvodna in skladiščna zmogljivost brezemisijskega/nizkoemisijskega skladiščenja in proizvodnja alternativnih goriv/energije

E14G

E1.1.2 Brezemisijski in nizkoemisijski skupinski prevoz (avtobusi)

cilj

Nova brezemisijska in nizkoemisijska vozila v uporabi

E18G

E2.1.1 Železniške proge

cilj

Posodobitev 478 km železniških prog, vključno s 300 km, s standardi TEN-T

E20G

E2.1.2 Železniški vozni park za potniški prevoz

cilj

Električna tirna vozila, opremljena z ERTMS, ki obratujejo za regionalne železniške proge in železniške proge na dolge razdalje

E22G

E2.1.3 Intermodalni projekti

cilj

Povečanje zmogljivosti pretovarjanja

E25G

E2.2.1 Naložbe v varnost prometa

cilj

Dokončanje gradnje obvoznic, odstranitev črnih/žariščnih točk za varnost v cestnem prometu in namestitev avtomatskih naprav za nadzor cest

E26G

E2.2.2 Digitalizacija prometa

mejnik

Izdajanje vozovnic za potnike v enem železniškem prometu

E28G

E2.2.2 Digitalizacija prometa

cilj

Namestitev avtomatskega nadzora, nivojski prehodi, 180 enot ERTMS na vozilu in s tem povezan začetek obratovanja

Znesek obroka

4 151 122 104 EUR

2.2. Posojilo

Obroki iz člena 3(2) se razporedijo na naslednji način:

2.2.1. Prvi obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

B1L

B1.2 Olajševanje izvajanja obveznosti varčevanja z energijo za energetska podjetja

mejnik

Začetek veljavnosti podzakonskega predpisa Zakona o energetski učinkovitosti

B10L

B2.4 Pravni okvir za razvoj objektov za shranjevanje energije

mejnik

Začetek veljavnosti sprememb zakona o energetski zakonodaji v zvezi s shranjevanjem energije

B21L

B3.3 Podpora za trajnostno upravljanje vodnih virov v kmetijstvu in na podeželskih območjih

mejnik

Začetek veljavnosti sprememb nacionalne zakonodaje, potrebnih za izboljšanje pogojev za odporno gospodarjenje z vodo v kmetijstvu in na podeželskih območjih

B22L

B3.3.1 Naložbe v povečanje potenciala trajnostnega gospodarjenja z vodami na podeželskih območjih

mejnik

Sprejetje meril za izbor za razpis za zbiranje predlogov

B25L

B3.4 Omogočitveni okvir za naložbe v zeleni prehod na mestnih območjih

mejnik

Instrument za zeleno preobrazbo mest

B28L

B3.5 Reforma gradnje stanovanj za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki,

upoštevanje večje energetske učinkovitosti stavb

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe Zakona z dne 8. decembra 2006 o finančni podpori za gradnjo bivalnih prostorov za najem, zaščitenih stanovanj, nočnih zavetišč, zavetišč za brezdomce, toplarnah in začasnih prostorih ter posledične spremembe drugih zakonov

C1L

C1.2 Povečanje ravni dostopnosti in uporabe sodobnih žičnih in brezžičnih komunikacij za družbene in gospodarske potrebe

mejnik

Sprememba uredbe z dne 17. februarja 2020 o spremljanju emisij elektromagnetnega polja v okolje

C2L

C1.2 Povečanje ravni dostopnosti in uporabe sodobnih žičnih in brezžičnih komunikacij za družbene in gospodarske potrebe

mejnik

Sprememba uredbe Sveta ministrov z dne 10. septembra 2019 o presoji vplivov na okolje

D1L

D1.2 Povečanje učinkovitosti, razpoložljivosti in kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe izvajalcev zdravstvenega varstva na ravni okrožja

mejnik

Pregled možnosti za vzpostavitev enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo v okrožnih bolnišnicah na Poljskem

Znesek obroka

1 368 535 211 EUR

2.2.2. Drugi obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A1L

A2.5 Krepitev potenciala kulturnega sektorja in kulturnih industrij za gospodarski razvoj

mejnik

Sprejetje dokumenta o politiki za podporo zelenim in digitalnim ukrepom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

A2L

A2.5.1 Program za podporo dejavnostim subjektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju za spodbujanje njihovega razvoja

mejnik

Merila za izbor za podporo projektom v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih

B2L

B1.2.1 Energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije v podjetjih – naložbe z največjim potencialom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

mejnik

Navodila za financiranje (vključno z merili za upravičenost in izbor) za shemo podpore, usmerjeno v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v podjetjih, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem EU za trgovanje z emisijami

B7L

B2.3.1 Gradnja polj vetrnih elektrarn na morju

mejnik

Razpis za zbiranje predlogov za izbrane projekte vetrnih elektrarn na morju

B14L

B3.2 Podpora za izboljšanje stanja okolja in zaščito pred nevarnimi snovmi

mejnik

Začetek veljavnosti zakona, ki bo olajšal celovito odpravo negativnih vplivov velikih poindustrijskih območij na okolje.

B15L

B3.2 Podpora za izboljšanje stanja okolja in zaščito pred nevarnimi snovmi

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, namenjenega nevarnim materialom, ki živijo v Baltskem morju

C4L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

mejnik

Okvir za finančne produkte za krepitev komercialnih naložb v sodobno elektronsko komunikacijsko omrežje

C8L

C2.2 Reforma temeljev digitalizacije izobraževalnega sistema

mejnik

Sprejetje nove politike digitalizacije za izobraževanje, ki bo podlaga za spremembe v izobraževalnem sistemu in izvajanje naložb v IKT ter opredelitev smeri digitalizacije procesa izobraževalnega sistema na kratki in dolgi rok

C9L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

mejnik

Javno posvetovanje o okviru za opredelitev postopkov za distribucijo opreme IKT in za zagotavljanje infrastrukture šolam

D2L

D1.2 Povečanje učinkovitosti, razpoložljivosti in kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe izvajalcev zdravstvenega varstva na ravni okrožja

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega akta o podpori za vzpostavitev enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo v okrožnih bolnišnicah na podlagi rezultatov pregleda

E5L

E2.3 Izboljšanje dostopnosti prevoza, varnosti in digitalnih rešitev

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja izboljšave pravic potnikov na področju zahtev glede tirnih vozil

Znesek obroka

1 530 598 592 EUR

2.2.3. Tretji obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A9L

A2.6.1 Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljevalne infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

mejnik

Pripravljalna dela za izstrelitev prvega poljskega satelita: Faza 0/A/B/C ECS (analiza misij/opredelitev potreb, izvedljivost in opredelitev)

C10L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

mejnik

Okvir, ki opredeljuje postopke za distribucijo naprav IKT in zagotavljanje infrastrukture šolam

D3L

D1.2.1 Razvoj dolgotrajne oskrbe s posodobitvijo infrastrukture zdravstvenih subjektov na ravni okrožja

mejnik

Seznam okrožnih bolnišnic, izbranih za dodatno podporo za ustvarjanje dolgoročnih in geriatričnih postelj na podlagi posebnih izbirnih meril

D6L

D3.2 Ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov

mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnega akta o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zdravili, vključno z rešitvami za odpravo pomanjkanja zdravil in ključnih šibkih točk v dobavnih verigah

Znesek obroka

1 044 408 451 EUR

2.2.4. Četrti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A8L

A2.6.1 Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljevalne infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

cilj

Razvoj potrebne infrastrukture: nacionalni satelitski informacijski sistem (NSIS), ki zagotavlja storitve spremljanja z uporabo podatkov iz satelitskega opazovanja Zemlje (EO)

B3L

B1.2.1 Energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije v podjetjih – naložbe z največjim potencialom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

cilj

Oddaja vseh naročil za izvajanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v podjetjih

B6L

B2.3 Podpora za naložbe v polja vetrnih elektrarn na morju

mejnik

Začetek veljavnosti spremembe uredbe o podrobnih pogojih za delovanje elektroenergetskega sistema, s katero se spremenijo nacionalna pravila za izravnavo, da se v največji možni meri zmanjša vpliv omejitev pri dodeljevanju.

B24L

B3.4 Omogočitveni okvir za naložbe v zeleni prehod na mestnih območjih

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o trajnostnem razvoju mest, ki določa cilje, usmeritve, izvedbena pravila in mehanizme usklajevanja za zeleno preobrazbo mest

C3L

C1.2 Povečanje ravni dostopnosti in uporabe sodobnih žičnih in brezžičnih komunikacij za družbene in gospodarske potrebe

mejnik

Nov pravni akt o odpravi ovir za vzpostavitev omrežja 5G v vertikalnih industrijah

C5L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

mejnik

Naročila, oddana za gradnjo baznih postaj 5G

D4L

D1.2.1 Razvoj dolgotrajne oskrbe s posodobitvijo infrastrukture zdravstvenih subjektov na ravni okrožja

cilj

Podpisane pogodbe med okrožnimi bolnišnicami in Ministrstvom za zdravje (ali drugo institucijo, ki jo določi ministrstvo) za podporo naložbam v ustanavljanje enot/centrov za dolgotrajno oskrbo in geriatrično oskrbo

D7L

D3.2.1 Razvoj potenciala sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov – naložbe, povezane s proizvodnjo aktivnih farmacevtskih učinkovin na Poljskem

mejnik

Izbira projektov produkcijskih del API, ki bodo podprti

D8L

D3.2.1 Razvoj potenciala sektorja zdravil in medicinskih pripomočkov – naložbe, povezane s proizvodnjo aktivnih farmacevtskih učinkovin na Poljskem

cilj

Število podprtih kritičnih aktivnih farmacevtskih izdelkov

Znesek obroka

1 368 535 211 EUR

2.2.5. Peti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

B4L

B2.3 Podpora za naložbe v vetrne elektrarne na morju

mejnik

Začetek veljavnosti podzakonskih predpisov, ki izhajajo iz Zakona o spodbujanju proizvodnje električne energije na poljih vetrnih elektrarn na morju

B11L

B2.4.1 Sistemi za shranjevanje energije

cilj

T1 – Nameščene nastanitvene zmogljivosti za shranjevanje energije za proizvajalce-odjemalce energije

B26L

B3.4.1 Naložbe v zeleno preobrazbo mest

cilj

T1 – Podpis vseh pogodb za naložbe v projekte zelenega urbanega razvoja (izračunano na podlagi obrestnoobrestnega računa)

B29L

B3.5.1 Naložbe v energetsko učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

cilj

T1 – Dokončana gradnja prve serije energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

C7L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

cilj

Mesta, ki jih zajema novi stacionarni sistem spremljanja emisij elektromagnetnih polj iz naprav za radijsko komunikacijo

E1L

E1.2 Povečanje deleža brezemisijskega in nizkoemisijskega prometa ter preprečevanje in zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje

mejnik

Začetek veljavnosti pravnega akta, ki uvaja obveznost glede območij z nizkimi emisijami za izbrana, najbolj onesnažena mesta

E6L

E2.3 Izboljšanje dostopnosti prevoza, varnosti in digitalnih rešitev

mejnik

Obveznost posodobitve nacionalnega, mednarodnega in regionalnega železniškega voznega parka z zahtevami za invalidne potnike

Znesek obroka

1 125 440 141 EUR

2.2.6. Šesti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A3L

A2.5.1 Program za podporo dejavnostim subjektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju za spodbujanje njihovega razvoja

cilj

Število podpisanih pogodb za projekte s strani kulturnih ustanov, nevladnih organizacij, MSP in mikropodjetij, ki delujejo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

A4L

A2.5.1 Program za podporo dejavnostim subjektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju za spodbujanje njihovega razvoja

cilj

Število dodeljenih štipendij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

A6L

A2.5.2 Naložbe za vzpostavitev vzorčnega podpornega centra za ustvarjalne industrije

cilj

Sporazumi o sodelovanju, sklenjeni med strankami podpornega centra za ustvarjalne panoge

A7L

A2.6.1 Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljevalne infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

mejnik

Začetek veljavnosti zakona o vesoljskih dejavnostih, ki ga bo sprejel parlament

B8L

B2.3.1 Gradnja polj vetrnih elektrarn na morju

mejnik

Začetek gradbenih del

B17L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Zemljišča, za katera so bile izvedene terenske raziskave v zvezi s prisotnostjo onesnaževal in nevarnih materialov

Znesek obroka

1 125 440 141 EUR

2.2.7. Sedmi obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A10L

A2.6.1 Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljevalne infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

cilj

T1 – izstrelitev prvega poljskega satelita

B30L

B3.5.1 Naložbe v energetsko učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

cilj

T2 – Dokončana gradnja druge serije energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki.

C12L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

cilj

Učilnice v poklicnih šolah in ustanovah splošnega izobraževanja, opremljene z orodji IT, ki omogočajo poučevanje na daljavo

E2L

E1.2 Povečanje deleža brezemisijskega in nizkoemisijskega prometa ter preprečevanje in zmanjševanje negativnega vpliva prometa na okolje

mejnik

Uvedba prometnih območij z nizkimi emisijami, ki jih izvajajo pristojni občinski organi

E3L

E1.2.1 Javni prevoz brez emisij v mestih (tramvaji)

mejnik

Novi tramvaji: izbira upravičencev

Znesek obroka

1 044 408 451 EUR

2.2.8. Osmi obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

B5L

B2.3 Podpora za naložbe v polja vetrnih elektrarn na morju

mejnik

Organizacija dražb za električno energijo iz vetrnih elektrarn na morju

B18L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Lokacije v poljskih morskih območjih (vključno z razbitinami) z opravljenim popisom in terenskimi raziskavami v zvezi s prisotnostjo nevarnih materialov

B19L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Površina saniranih zemljišč (v hektarjih)

B20L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Površina obnovljenih stavb (v kvadratnih metrih)

B23L

B3.3.1 Naložbe v povečanje potenciala trajnostnega gospodarjenja z vodami na podeželskih območjih

cilj

Površina kmetijskega zemljišča/gozda (v hektarjih), ki ima koristi od izboljšanega zadrževanja vode

B27L

B3.4.1 Naložbe v zeleno preobrazbo mest

cilj

T2 – Podpis vseh pogodb za naložbe v projekte zelenega urbanega razvoja (izračunano na podlagi obrestnoobrestnega računa)

C11L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

cilj

Učilnice v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah, opremljenih s povezavo lokalnega omrežja (LAN)

C13L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

cilj

Laboratoriji za umetno inteligenco ter znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko (STEM) v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah

C14L

C2.2.1 Opremljanje šol/institucij z ustreznimi napravami in infrastrukturo IKT za izboljšanje splošne uspešnosti izobraževalnega sistema

mejnik

Digitalizacija sistema izpitov

Znesek obroka

1 368 535 211 EUR

2.2.9. Deveti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

A5L

A2.5.2 Naložbe za vzpostavitev vzorčnega podpornega centra za ustvarjalne industrije

mejnik

Prenova muzeja za vzorčno podporno središče za ustvarjalne panoge

A11L

A2.6.1 Razvoj nacionalnega sistema storitev spremljanja, proizvodov, analitičnih orodij, storitev in spremljevalne infrastrukture z uporabo satelitskih podatkov

cilj

T2 – izstrelitev naslednjih treh poljskih satelitov

B9L

B2.3.1 Gradnja polj vetrnih elektrarn na morju

cilj

Inštalirana zmogljivost polj vetrnih elektrarn na morju (v MW)

B12L

B2.4.1 Sistemi za shranjevanje energije

cilj

T2 – nameščene nastanitvene zmogljivosti za shranjevanje energije za proizvajalce-odjemalce energije

B13L

B2.4.1 Sistemi za shranjevanje energije

mejnik

Posodobitev skladišča električne energije (shranjevalna in črpalna elektrarna)

B16L

B3.2.1 Naložbe v nevtralizacijo tveganja in obnovo velikih degradiranih območij in Baltskega morja

cilj

Sklopi dokumentacije, pripravljeni za naložbe, povezane z negativnim okoljskim vplivom izbranih degradiranih območij velikega obsega in nevarnih materialov, potopljenih na dno Baltskega morja

B31L

B3.5.1 Naložbe v energetsko učinkovita stanovanja za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

cilj

Dokončana gradnja tretje serije energetsko učinkovitih stanovanj za gospodinjstva z nizkimi in povprečnimi dohodki

C6L

C1.2.1 Krepitev potenciala komercialnih naložb v sodobna elektronska komunikacijska omrežja

cilj

Gradnja baznih postaj 5G na podeželskih območjih

D5L

D1.2.1 Razvoj dolgotrajne oskrbe s posodobitvijo infrastrukture zdravstvenih subjektov na ravni okrožja

cilj

Dokončani projekti za razvoj zagotavljanja dolgotrajne oskrbe in geriatrične oskrbe v okrožnih bolnišnicah

E4L

E1.2.1 Javni prevoz brez emisij v mestih (tramvaji)

cilj

Novi tramvaji, ki se uporabljajo za javni mestni promet

E7L

E2.3.1 Regionalni železniški vozni park za potniški promet

cilj

Novi električni in regionalni vlaki, opremljeni z ERTMS, v obratovanju

Znesek obroka

1 530 598 592 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Poljske potekata v skladu z naslednjimi ureditvami:

Organ, pristojen za splošno usklajevanje izvajanja in spremljanja načrta za okrevanje in odpornost, je ministrstvo za sklade in regionalno politiko. Ta organ je odgovoren tudi za pripravo zahtevkov za plačilo, izjav o upravljanju in povzetka revizij ter deluje tudi kot povezava med Komisijo in poljskimi organi. Institucije, odgovorne za izvajanje reform in naložb, preverijo skladnost izvedenih ukrepov z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom ter napredek pri doseganju opredeljenih mejnikov in ciljev na ravni končnih prejemnikov. Informacije in rezultati teh preverjanj se predložijo usklajevalnemu organu prek sistema IT.

Poleg tega se z zakonodajnim aktom ustanovi odbor za spremljanje, ki ga sestavljajo deležniki in socialni partnerji, vključeni v izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Odbor za spremljanje nadzoruje učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Zakonodajni akt vsebuje določbo, s katero se pravno zahteva posvetovanje z odborom za spremljanje med izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

Revizije izvaja nacionalna davčna uprava, zlasti oddelek za revizijo javnih sredstev na Ministrstvu za finance in 16 zbornic za davčno upravo (regionalni uradi) v državi. Ta revizijski organ preverja pravilno izvajanje reform in naložb, doseganje opredeljenih mejnikov in ciljev, učinkovitost mehanizmov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti, tj. goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ter preprečevanje dvojnega financiranja ter zanesljivost in varnost sistema IT.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Ministrstvo za sklade in regionalno politiko je kot osrednji usklajevalni organ za poljski načrt za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje odgovorno za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Deluje zlasti kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih ter za zagotavljanje poročanja in zahtevkov za plačila. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljnih vrednostih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Kodiranje podatkov poteka v informacijskem sistemu, prek katerega morajo institucije, odgovorne za izvajanje reform in naložb, poročati ministrstvu za sklade in regionalno politiko.

Poljska v skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka in po potrebi posojila. Poljska zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Evropska komisija (2018), Smernice za revizije ravnanja z odpadki pred rušenjem in obnovo stavb. Na voljo na spletni strani: https://ec.europa.eu/growth/content/eu-construction-and-demolition-waste-protocol-0_en (dostop novembra 2021).
(2) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(3)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(4) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(5) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali posodabljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(6) Kot je opredeljeno v členu 3(11) Uredbe 2019/1242: vozilo brez motorja z notranjim zgorevanjem ali z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki oddaja manj kot 1 g CO2/km.
(7) Kot je opredeljeno v členu 3(12) Uredbe (EU) 2019/1242: z emisijami CO2, ki so manjše od polovice referenčnih emisij CO2 iz vseh vozil v podskupini vozil; referenčne vrednosti se razlikujejo glede na vrsto tovornjaka.
(8)

Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(9)

Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(10)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(11)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali posodabljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(12) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).
(13) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(14) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(15)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali posodabljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(16)

Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).

(17) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(18) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(19)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali posodabljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(20) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(21) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(22) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(23) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali posodabljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(24) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(25) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(26) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(27) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali posodabljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(28) Ukrep zlasti zahteva, da gospodarski subjekti, ki izvajajo gradbena dela, zagotovijo, da se vsaj 70 % (po teži) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov (razen naravno prisotnega materiala iz kategorije 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (notificiranih pod dokumentarno številko C(2000) 1147)), nastalih na gradbišču, pripravi za ponovno uporabo, recikliranje in druga materialna predelava, vključno s postopki zasipanja z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in Protokolom EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov.
(29)

Ukrep zlasti zahteva, da gospodarski subjekti, ki izvajajo gradbena dela, zagotovijo, da se vsaj 70 % (po teži) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov (razen naravno prisotnega materiala iz kategorije 17 05 04 Evropskega seznama odpadkov, vzpostavljenega z Odločbo 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (notificiranih pod dokumentarno številko C(2000) 1147)), nastalih na gradbišču, pripravi za ponovno uporabo, recikliranje in druga materialna predelava, vključno s postopki zasipanja z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in Protokolom EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov.

(30) Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01).
(31) Kadar se s podprto dejavnostjo dosežejo projekcije emisij toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasnijo razlogi, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(32) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(33) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali posodabljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.