EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.6.2021

COM(2021) 345 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040

{SWD(2021) 166 final} - {SWD(2021) 167 final}

„Naša podeželska območja so tkivo naše družbe in srce našega gospodarstva. Raznolikost krajine, kulture in dediščine je ena bistvenih in izjemnih značilnosti Evrope. Je temeljni del naše identitete in našega gospodarskega potenciala.“ „Podeželska območja bomo negovali in varovali ter vlagali v njihovo prihodnost.“ Predsednica Ursula von der Leyen – julij 2019(Politične usmeritve za obdobje 2019–2024)„Naša podeželska območja so tkivo naše družbe in srce našega gospodarstva. Raznolikost krajine, kulture in dediščine je ena bistvenih in izjemnih značilnosti Evrope. Je temeljni del naše identitete in našega gospodarskega potenciala.“ „Podeželska območja bomo negovali in varovali ter vlagali v njihovo prihodnost.“ Predsednica Ursula von der Leyen – julij 2019(Politične usmeritve za obdobje 2019–2024)Uvod: poziv k dolgoročni viziji za podeželska območja EU

Podeželska območja EU so osrednji del evropskega načina življenja. Na teh območjih, ki obsegajo več kot 80 % ozemlja EU, živi 137 milijonov ljudi, ki predstavljajo skoraj 30 % njenega prebivalstva, če se upoštevajo vse evropske skupnosti in občine z majhnim številom ali gostoto prebivalstva 1 . Ta območja so splošno priznana in cenjena zaradi proizvodnje hrane, upravljanja naravnih virov, varstva naravne krajine ter rekreacije in turizma. Številne naše tradicije, festivali in kultura so zakoreninjeni v evropskih podeželskih območjih. Kot je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, „Evropa ne bi bila cela brez svojega podeželja“ 2 .

Vendar družbene in gospodarske spremembe v zadnjih desetletjih, vključno z globalizacijo in urbanizacijo, spreminjajo vlogo in naravo podeželskih območij, na katera vplivata tudi upadanje in staranje prebivalstva 3 . Številni Evropejci so zaskrbljeni zaradi erozije podeželske infrastrukture in zagotavljanja storitev, vključno z dostopom do zdravstvenega varstva, socialnih storitev in izobraževanja ter poštnih in bančnih storitev. Drugi izražajo zaskrbljenost zaradi krčenja zaposlitvenih možnosti in morebitnega zmanjšanja dohodka na podeželskih območjih ali omejene prometne in digitalne povezljivosti.

Vse bolj se razume, da sta vloga in pomen podeželskih območij podcenjena in nezadostno priznana. Skoraj 40 % tistih, ki so se odzvali na javno posvetovanje, organizirano v okviru priprave tega sporočila, je dejalo, da se počutijo zapostavljene s strani družbe in oblikovalcev politike. To dojemanje in dejavnike, na katerih temelji, je treba obravnavati 4 .

Namen tega sporočila o dolgoročni viziji za podeželska območja EU je obravnavanje teh izzivov in zaskrbljenosti, in sicer z opiranjem na nastajajoče priložnosti ekološkega in digitalnega prehoda EU ter na izkušnjah, pridobljenih med pandemijo COVID-19, ter z opredelitvijo načinov za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja in spodbujanje gospodarske rasti na podeželskih območjih, skupaj s pomočjo novega demografskega atlasa. To sporočilo temelji na analizah, dejavnostih predvidevanja, obsežnih posvetovanjih in prispevkih skupnosti. V njem so predstavljeni vizija in orodja politike za njeno uresničitev, vključno z najboljšimi praksami, ki jih je mogoče ponoviti. Sporočilo spodbuja in prispeva k uresničevanju Agende 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja.

Podeželska območja so dejavni akterji v ekološkem in digitalnem prehodu EU. S trajnostno proizvodnjo hrane, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in bojem proti podnebnim spremembam imajo ključno vlogo pri doseganju ciljev Evropske unije glede zelenega dogovora 5 , strategije „od vil do vilic“ 6 in biotske raznovrstnosti 7 . Hkrati bo uvajanje novih tehnologij na podeželskih območjih nepogrešljivo za uresničitev evropskega digitalnega desetletja. Doseganje ciljev digitalnih ambicij EU do leta 2030 8 lahko zagotovi tudi več priložnosti za trajnostni razvoj podeželskih območij poleg kmetijstva in gozdarstva. Prispeva lahko k razvoju novih obetov za rast in geografsko porazdelitev proizvodnje in zlasti storitev.

Podeželska območja v Evropi so zelo raznolika. Razlike v naravnih in podnebnih razmerah, geografskih značilnostih, zgodovinskem in kulturnem razvoju, demografskih in družbenih spremembah, nacionalnih in regionalnih posebnostih ter gospodarski blaginji pomenijo, da niti dve podeželski območji nista enaki. Zaradi te raznovrstnosti so potrebni lokalno prilagojeni odzivi in rešitve, ki ustrezajo posebnim potrebam in možnostim posameznega ozemlja. To pomeni tudi, da bi morala biti v strategijah teritorialnega razvoja podeželska območja obravnavana glede na svoje značilnosti in okolje. V zvezi s tem morajo biti ukrepi osredotočeni zlasti na oddaljene in manj razvite podeželske regije.

Spremembe v družbi, vključno z najnovejšimi spremembami zaradi COVID-19, bi bilo treba spremeniti v priložnosti za podeželska območja. Izogniti se moramo asimetričnemu okrevanju in zagotoviti, da imajo vsa ozemlja EU na voljo sredstva za enako okrevanje po pandemiji.

Evropska komisija se je v skladu s svojo močno zavezanostjo demokraciji in enakosti ter ob upoštevanju vpliva demografskih sprememb zavezala, da ne bo noben posameznik in noben kraj zapostavljen ter da bo EU približala njenim državljanom. S tem sporočilom želi ustvariti nov zagon za podeželska območja s spremembo načina njihovega dojemanja in ustvarjanjem novih priložnosti z močnejšim glasom podeželskih skupnosti, ki so sestavni del oblikovanja prihodnosti Evrope. Podeželske skupnosti imajo tudi ključno vlogo pri izvajanju 20 načel evropskega stebra socialnih pravic 9 , kar prispeva k močni socialni Evropi, ki je pravična, vključujoča in polna priložnosti.

Uravnotežen teritorialni razvoj, ki temelji na krajevnih pristopih, in vključenost vseh ravni upravljanja, kot je navedeno v nedavno sprejeti novi teritorialni agendi EU 10 , sta potrebna za čim boljše izkoriščanje potenciala podeželskih območij.

Komisija se je zavezala, da bo zmanjšala regionalne razlike in pomagala podeželskim območjem nadoknaditi razlike. Ta zaveza je zapisana v členu 174 PDEU, ki določa, da je treba posebno pozornost nameniti „podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam“. Člen 349 PDEU priznava poseben status najbolj oddaljenih regij in njihovih podeželskih območij.

Ta načela Pogodbe je treba upoštevati in jih sprejeti na vseh ravneh: nobena politika ali ukrep ne bi smela ovirati regionalne konvergence in poslabševati regionalnih razlik.

Glede na navedeno, je v tem sporočilu predstavljena dolgoročna vizija za podeželska območja EU do leta 2040. V njem so opredeljena področja ukrepanja za močnejša, povezana, odporna in uspešna podeželska območja in skupnosti. Pakt za podeželje bo mobiliziral javne organe in deležnike, da se odzovejo na potrebe in želje podeželskih prebivalcev. Spremljajoči akcijski načrt EU za podeželje bo utrl pot spodbujanju teritorialne kohezije in ustvaril nove priložnosti za privabljanje inovativnih podjetij, zagotovil dostop do kakovostnih delovnih mest, spodbujal nova in izboljšana znanja in spretnosti, zagotovil boljšo infrastrukturo in storitve ter okrepil vlogo trajnostnega kmetijstva in raznolikih gospodarskih dejavnosti.

1.Podeželska območja EU danes 11

1.1 Trendi in izzivi

Prebivalstvo EU se stara in se bo v naslednjem desetletju počasi začelo zmanjševati. Prebivalstvo na podeželskih območjih 12 je v povprečju že starejše od prebivalstva v krajih, predmestjih in mestih. V podeželskih regijah se je število prebivalstva v zadnjih letih v povprečju zmanjšalo, predvsem zaradi negativnih naravnih sprememb prebivalstva 13 , ki jih ni izravnala zadostna pozitivna neto migracija. Nekatere vzhodne in južne države članice se celo soočajo z obema izzivoma, saj so bile naravne spremembe prebivalstva in neto gibanja v njihovih podeželskih regijah negativni 14 . Poleg tega bodo mlade ženske bolj verjetno zapustile podeželska območja kot mladi moški. Ti demografski trendi lahko skupaj s pomanjkanjem povezljivosti, infrastrukturnimi izzivi in izzivi v zvezi s produktivnostjo ter omejenim dostopom do javnih storitev, vključno z izobraževanjem in varstvom, prispevajo k manjši privlačnosti podeželskih območij kot krajev za življenje in delo.

Več stoletij je „podeželsko“ pomenilo „kmetijsko“ z milijoni kmetov, ki skrbijo za evropsko družbo. Življenje na številnih podeželskih območjih, zlasti v bolj oddaljenih in obrobnih delih, ostaja neločljivo povezano s kmetijstvom – več kot 40 % zemljišč na podeželskih območjih se uporablja za kmetijstvo. Sčasoma se je prispevek kmetijstva, gozdarstva in ribištva za podeželske regije zmanjšal tako z gospodarskega vidika kot tudi z vidika zaposlovanja na 12 % vseh delovnih mest in 4 % bruto dodane vrednosti, obenem pa ključno ohranjal prehransko varnost v EU.

Hkrati se je teža storitev (npr. turizem, rekreacija) povečala in v številnih podeželskih gospodarstvih zaznamovala strukturne spremembe, medtem ko je delež industrije in gradbeništva ostal nespremenjen.

Čeprav se je zaradi večje rasti vrzel od leta 2000 zmanjšala, je bil bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v podeželskih regijah še vedno precej nižji (pri 75 %) od povprečja EU v letu 2018. Gospodarsko dohitevanje ni doseglo oddaljenih podeželskih regij (ki ostajajo na približno 70 % BDP EU na prebivalca). Te splošne gospodarske razmere kažejo na potrebo po nadaljnjem prizadevanju za gospodarsko diverzifikacijo podeželskih območij, ki zajema vse razsežnosti in sektorje, da bi kar najbolje izkoristili njihov potencial v zvezi s storitvami in proizvodnjo.

Povprečna stopnja zaposlenosti na podeželskih območjih EU se je med letoma 2012 in 2020 zvišala (s 67,5 % na 73,1 %, tj. višja kot v mestih), povprečna stopnja brezposelnosti pa se je znižala (z 10,4 % na 5,9 %, tj. nižja kot v mestih). Ta ugodna splošna dinamika zakriva različne dejanske razmere, zlasti zelo različne razmere v državah članicah in dejstvo, da imajo mladi tudi na podeželju višjo stopnjo brezposelnosti v primerjavi s splošnim delovno aktivnim prebivalstvom. Poleg tega je delež prebivalstva, ki ga ogroža revščina ali socialna izključenost, leta 2019 večji na podeželskih območjih (22,4 %) v primerjavi z mesti (21,3 %) ter kraji in predmestji (19,2 %), v desetih državah članicah pa se je delež prebivalstva, ki mu grozi revščina, na podeželskih območjih povečal od leta 2012 15 .

Razlika med zaposlenostjo moških in žensk na podeželskih območjih znaša 13 odstotnih točk (v primerjavi z 10 odstotnimi točkami v mestih), v nekaterih državah članicah pa je celo višja od 20. Ta razlika je od leta 2012 na ravni EU ostala dokaj stabilna. V več kot polovici držav članic je ta razlika med spoloma na podeželskih območjih večja kot v mestih. Pozornost bi bilo treba nameniti dejstvu, da imajo številne ženske prekarne pogodbe (npr. sezonske delavke) ali imajo „nevidno vlogo“ v podeželskih družbah (npr. zakonci, ki pomagajo), zaradi česar so lahko izpostavljene ranljivim položajem (v nekaterih primerih nimajo dostopa do socialne zaščite ali dajatev za materinstvo). Hkrati so ženske pomembna gonilna sila blaginje in socialne vključenosti na podeželju, zlasti prek podjetništva.

Delež prebivalstva 16 z visokošolsko izobrazbo na podeželskih območjih ostaja majhen kljub povečanju z 18 % leta 2012 na 22 % v letu 2019. Razlika med podeželskimi območji in mesti se je prav tako povečala s 17 odstotnih točk leta 2012 na 19 leta 2019 (v večini držav članic je stabilna ali se povečuje). Kar zadeva osnovna znanja in spretnosti (branje, matematika in naravoslovje), je vrzel v uspešnosti med mestnimi in podeželskimi območji prav tako velika v številnih državah, kot kažejo rezultati raziskave PISA iz leta 2018. Glede vsaj osnovnih digitalnih znanj in spretnosti je vrzel leta 2019 znašala 14 odstotnih točk (48 % za podeželska območja v primerjavi z 62 % za mesta) in je od leta 2015 stabilna. Poleg tega je na ravni EU stopnja mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, višja na podeželju kot v mestih. Šole na nekaterih podeželskih območjih imajo pogosto težave pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja zaradi svoje geografske izoliranosti in majhnosti. Soočajo se z nezadostno infrastrukturo in izobraževalnimi podpornimi storitvami, omejeno ponudbo izobraževanja in pomanjkanjem izkušenih učiteljev. To lahko omeji uporabo e-storitev ter možnosti za študij in delo na daljavo, kar vpliva na razpoložljivost kakovostnih delovnih mest na podeželju.

Življenje na podeželskih območjih je zelo odvisno od dostopa do kakovostnih javnih storitev in infrastrukture. V javnem posvetovanji so bile kot najnujnejše potrebe opredeljeni infrastruktura, dostop do objektov in dobrin, digitalna povezljivost in zaposlovanje. Zlasti so osnovne storitve in z njimi povezana infrastruktura, kot so voda, higiena, energija, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije, ključnega pomena za zagotavljanje socialne in gospodarske vključenosti. Te dopolnjujejo in olajšujejo dostop do drugih storitev, ki izpolnjujejo funkcijo omogočanja, kot so otroško varstvo, izobraževanje, dolgotrajna oskrba, stanovanja, trg dela in socialne storitve, lahko pa so tudi pomemben vir ustvarjanja delovnih mest 17 .

Na dostop do javnih storitev in infrastrukture vplivata gostota in bližina ljudi, ki se razlikujeta med podeželskimi območji v državah članicah ter med podeželskimi območji v bližini mesta in oddaljenimi podeželskimi območji 18 . Manj je območje urbanizirano in bolj je oddaljeno, daljša je povprečna cestna razdalja do najbližje storitve 19 .

Tretjina prebivalstva podeželskih regij živi v obmejni regiji. Te podeželske obmejne regije imajo v povprečju slabše cestne in železniške zmogljivosti ter dostop do manj potniških letov kot druge podeželske regije. Ljudje v obmejnih podeželskih regijah morajo potovati dlje, da pridejo do osnovne ali srednje šole ali bolnišnice, v primerjavi z drugimi podeželskimi regijami.

Daljše razdalje, manjša gostota prebivalstva in večja zaledja otežujejo zagotavljanje storitev in dostop do njih na podeželskih območjih. Vendar je zagotavljanje storitev splošnega pomena na podeželskih območjih, ki so primerljive kakovosti s tistimi na mestnih območjih, ključnega pomena za ohranjanje pravičnega življenjskega standarda za vse državljane in na vseh ozemljih, tudi na najbolj oddaljenih podeželskih območjih in v najbolj oddaljenih regijah.

Podeželske skupnosti so lahko izpostavljene tudi višjim stroškom, povezanim s podnebnim prehodom. Daljše potovalne razdalje, npr. do bolnišnic, šol in trgovin, skupaj z večjo odvisnostjo od osebnih avtomobilov zaradi omejenih storitev javnega prevoza, povzročajo višje potne stroške 20 . Trgovina na drobno, zdravniki, lekarne, banke, poštni uradi, javni prevoz, vrtci in šole so bistveni za življenje in delovna mesta na podeželju ter za zagotovitev, da ne bo noben posameznik in noben kraj zapostavljen. Neobstoj teh storitev lahko hitro privede do občutka oddaljenosti in družbene izključenosti. Majhna mesta in kraji lahko delujejo kot gonilna sila za privlačnost in razvoj podeželja ter zagotavljajo dostop do številnih storitev za svoja okoliška podeželska območja. Pomembno je razmisliti in preskusiti nove načine za organizacijo nacionalnih in regionalnih javnih storitev ter v tem procesu izkoristiti digitalizacijo.

Poslovni modeli in pristopi, kot so e-storitve, mobilne storitve, javno-zasebna partnerstva, socialna podjetja, kulturne in ustvarjalne industrije ter zadruge, lahko pomagajo doseči manj poseljena območja in so na splošno ključni dejavnik za socialno-ekonomski razvoj podeželja. Bistveno so odvisni od ravni digitalnih znanj in spretnosti ter razpoložljivosti in cenovne dostopnosti ustrezne digitalne infrastrukture ter zmogljivosti za učinkovito uporabo digitalnih tehnologij, kot so platforme digitalnih storitev. Ključni pogoj za digitalno preobrazbo je internetna povezljivost. Kljub nedavnim izboljšavam visokohitrostne širokopasovne povezljivosti ima le 59 % gospodinjstev v podeželskih regijah dostop do širokopasovnega dostopa naslednje generacije (> 30 Mb/s) v primerjavi s 87 % gospodinjstev v EU.

Nazadnje se podeželska območja soočajo s posebnimi izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in degradacijo okolja. Kmetijstvo in gozdarstvo sta na primer bolj občutljiva kot mestne gospodarske dejavnosti za pogostejše neugodne podnebne dogodke, kot so nevihte, poplave in suše. Ta sektorja sta med prvimi, ki občutijo posledice izgube biotske raznovrstnosti, ki ogroža dolgoročne gospodarske obete podeželskih skupnosti, ki so od njih odvisne.

1.2 Priložnosti na podeželskih območjih

Nove družbene zahteve, priložnosti zelenega gospodarstva, možnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija, ter posledice pandemije COVID-19 in širitev dela na daljavo so ponovno opozorili na podeželska območja kot kraje dobrega počutja, varnosti, ekološkega življenja in novih možnosti za družbeno in gospodarsko prenovo.

Naravni viri podeželskih območij so ključna sredstva, na katerih je treba graditi trajnostno in uspešno prihodnost. Podeželske krajine, ki jih pokrivajo gozdovi in naravna območja, ob dobrem upravljanju pomagajo uravnavati vodne tokove, zajemajo ogljik in onesnaževala zraka iz ozračja, preprečujejo erozijo tal ter zagotavljajo ekosistemske storitve 21 . Trajnostno kmetijstvo in gospodarjenje z gozdovi, ki zajemata okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost, prispevata k ohranjanju dostojnega dela in preživetja, ekoloških sistemov in biotske raznovrstnosti ter krepita odpornost proti podnebnim spremembam in tveganjem. Bistvenega pomena je izboljšanje kakovosti proizvedenih proizvodov ter podpora kmetom, gozdarjem in podeželskim podjetnikom, ki omogočajo prehod na okolju prijaznejšo družbo in gospodarstvo.

Večji poudarek na blažitvi podnebnih sprememb, vključno s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, je priložnost za podeželska območja, da se borijo proti energijski revščini, če so ekosistemske storitve ustrezno cenjene in poslovni modeli ohranijo vrednost v podeželskih skupnostih.

V okviru evropskega zelenega dogovora 22 , nove evropske strategije za rast, bodo imela podeželska območja pomembno vlogo pri tem, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ekološki prehod bo zahteval razvoj partnerstev v vseh gospodarskih dejavnostih na podeželju, med podjetji vseh sektorjev, lokalnimi organi, raziskovalci in storitvami, ki temeljijo na inovacijah, izmenjavi znanja in sodelovanju, tudi v okviru procesov pametne specializacije 23 .

Biogospodarstvo je eden največjih sektorjev Unije. Zajema kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakulturo ter proizvodnjo hrane, krme, bioenergije in proizvodov na biološki osnovi. EU lahko pomaga pospešiti napredek v smeri krožnega in nizkoogljičnega gospodarstva ter bo prispevalo k posodobitvi in krepitvi živilskega sektorja in industrijske baze podeželskih območij. Trajnostno bio- in krožno gospodarstvo bo ustvarilo nove, bolj raznolike vrednostne verige in okolju prijaznejše, stroškovno učinkovitejše procese, hkrati pa zaščitilo biotsko raznovrstnost in okolje. Biogospodarstvo je leta 2017 ustvarilo 614 milijard EUR dodane vrednosti in zaposlovalo približno 17,5 milijona ljudi v EU 24 . Na podeželskih območjih lahko biogospodarstvo spodbuja inovativne poslovne rešitve in ga je mogoče podpreti s pobudami, kot so zagonske vasi 25 in podpora MSP.

Poleg teh novih gospodarskih priložnosti in ustvarjanja delovnih mest na prizadetih območjih je treba opredeliti tudi trajnostne in inovativne načine uporabe nekdanjih rudnikov in območij pridobivanja rudnin, zlasti z obnovo degradiranih ekosistemov in storitev, ki jih zagotavljajo lokalnim skupnostim.

Naraščajoče povpraševanje potrošnikov po kakovostnejši, bolj trajnostni in zdravi hrani, vključno z ekološkimi proizvodi, lahko ustvari nove priložnosti za kmete in podeželsko gospodarstvo. Prehod na metode ekološke pridelave, razvoj kratkih dobavnih verig, lokalna predelava in inovativni proizvodi v skladu s strategijo EU „od vil do vilic“ in akcijskim načrtom za razvoj ekološke pridelave 26 lahko prispevajo h krepitvi vloge kmetov in povečanju njihovega dohodka.

Tudi sektorji, kot je turizem, imajo koristi od širše ponudbe kakovostnih turističnih dejavnosti, vključno z dejavnostmi na kmetijah, proizvodnjo lokalnih kakovostnih proizvodov, ustreznim upravljanjem krajine in medsebojnim vplivanjem morja in kopnega na obalnih podeželskih območjih. „Ekoregije“ – geografska območja, na katerih kmetje, javnost, nosilci turistične dejavnosti, združenja in javni organi sklenejo sporazum o trajnostnem upravljanju lokalnih virov, ki temelji na ekoloških načelih in praksah – so obetaven koncept v zvezi s tem, zlasti v povezavi z omrežjem Natura 2000. Zato je pomembno upoštevati potrebe malih in srednje velikih kmetov, privabljati mlade, nove kmete in kmetice ter preprečevati opuščanje zemljišč in olajševati dostop do zemljišč. To bi moralo vključevati tudi delavce v kmetijstvu, vključno s sezonskimi delavci in delavci z migrantskim ozadjem. Podpreti bi bilo treba tudi razvoj in upravljanje turističnih ponudb, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti tehnologijo in digitalne storitve.

Digitalna povezljivost je ključnega pomena za diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti na podeželskih območjih. Podjetnikom in zagonskim podjetjem bo olajšala ustanavljanje in rast njihovih podjetij ter tako ustvarila nove gospodarske priložnosti za podeželska območja. Razvoj inovacijskih ekosistemov bo podeželskim skupnostim omogočil ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest na podeželskih območjih v vseh sektorjih.

Drug pomemben sklop priložnosti za podeželska območja je kakovost življenja in vključenost lokalnih skupnosti v odločanje. Možnosti za dejavno udeležbo v javnem in družbenem življenju, vključno z umetniškimi in kulturnimi dejavnostmi, bodo prav tako verjetno vplivale na relativno privlačnost podeželskih območij.

2.Vizija za podeželska območja do leta 2040

Izzivi in priložnosti, s katerimi se soočajo podeželska območja, od katerih se jih bo več verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti, so temelj za opredelitev vizije. Državljani in organizacije s podeželskih območij 27 so bili močno vključeni v oblikovanje te vizije, ki prikazuje, kje želijo biti podeželska območja leta 2040. Poleg tega je bilo izvedeno posebno predvidevanje 28 . V njem so bili obravnavani megatrendi 29 , ki poganjajo preobrazbe do leta 2040, in opredeljeni ključni dejavniki sprememb, tako imenovana „gonila“, ki naj bi oblikovala prihodnost podeželskih območij (glej diagram 1). Demografija in upravljanje sta bila poudarjena kot najvplivnejši in najbolj negotovi gonili, poleg tega pa predstavljata osi, po katerih so bili razviti štirje scenariji. Vsak od njih ponazarja možno prihodnost podeželskih območij v letu 2040, odvisno od tega, ali privabljajo nove prebivalce ali ne, in od kakovosti upravljanja na več ravneh. Scenariji obravnavajo tudi soodvisnosti med podeželjem in mesti 30 .

Na podlagi opredeljenih gonil, scenarijev in številnih posvetovalnih dejavnosti so se pojavila štiri dopolnjujoča se področja ukrepanja, ki vključujejo dolgoročno vizijo od in s strani močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij ter za njih do leta 2040.

Diagram 1: Glavna gonila, ki oblikujejo prihodnost podeželskih območij za leto 2040, in štiri dopolnjujoča se področja za ukrepanje

       Vir: Evropska komisija.

2.1. Močnejša podeželska območja

Podeželska območja bi morala biti dom opolnomočenim in živahnim lokalnim skupnostim. Omogočanje dejavnega sodelovanja vsem posameznikom v procesih oblikovanja politik in odločanja, ki vključujejo številne deležnike in mreže ter vse ravni upravljanja, je ključnega pomena za razvoj prilagojenih, lokalnih in celostnih političnih rešitev in naložb. Nove možnosti za dejavno udeležbo javnosti, kot so posvetovanja s podeželskimi volilnimi enotami ali spletno glasovanje, lahko naredijo podeželska območja, zlasti oddaljena območja in območja izseljevanja, privlačnejša, saj ljudi pritegnejo k sprejemanju odločitev o lastni prihodnosti in o tem, kako čim bolje izkoristiti kulturne in gospodarske prednosti svojega območja.

Čeprav se razmere med državami članicami razlikujejo, se prebivalstvo številnih podeželskih območij EU večinoma zmanjšuje in se stara, kar lahko povzroči pritisk na zagotavljanje javnih in zasebnih storitev. Ključno je zagotoviti, da so podeželska območja privlačna za življenje in delo. V zvezi s tem je treba vsem zagotoviti učinkovit dostop do dovolj kakovostnih osnovnih storitev, kot so voda, higiena, energija, prevoz, finančne storitve in digitalne komunikacije 31 . Razviti bi bilo treba tudi inovativne rešitve za zagotavljanje storitev, pri čemer bi bilo treba kar najbolje izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo digitalna orodja, in močno spodbujati socialne inovacije.

2.2. Povezana podeželska območja

Nadaljnji razvoj podeželskih območij je odvisen od tega, ali so dobro povezana med seboj ter s primestnimi in mestnimi območji. To omogoča lažji dostop do njih, hkrati pa izboljšuje dostop do širšega nabora storitev za lokalne skupnosti.

Glede prometa to pomeni ohranjanje ali izboljšanje 32 cenovno dostopnih storitev javnega prevoza in infrastrukture, kot so železnice, celinske plovne poti, ceste, polnilna in oskrbovalna mesta za podporo rešitvam e-mobilnosti, kolesarske poti, multimodalne povezave, vključno z aktivnimi prevoznimi sredstvi, ter povezave za pomorski prevoz na kratke razdalje in zračni prevoz, ki so pogosto edino sredstvo za povezovanje otokov in nekaterih obrobnih regij. Nadalje bi bilo treba preučiti tudi potencial podeželskih območij, da delujejo kot vozlišča za razvoj, preskušanje in uporabo trajnostnih in inovativnih rešitev za mobilnost.

Digitalna infrastruktura je bistvenega pomena, da lahko podeželska območja prispevajo k digitalnemu prehodu 33 in ga kar najbolje izkoristijo. Razvoj digitalnih zmogljivosti na podeželskih območjih bo povečal njihovo privlačnost. Digitalne tehnologije bodo ponujale storitve, kot so multimodalni inteligentni sistemi prevoza, hitra nujna pomoč v primeru nesreč, bolj ciljno usmerjene rešitve ravnanja z odpadki, pametna energija in rešitve za razsvetljavo, optimizacija virov in druge storitve.

2.3. Odporna podeželska območja, ki spodbujajo blaginjo

Podeželska območja lahko imajo in bi morala imeti osrednjo vlogo v evropskem zelenem dogovoru. Z ohranjanjem naravnih virov, obnovo krajine, vključno s kulturnimi, okolju prijaznejšimi kmetijskimi dejavnostmi in skrajšanjem dobavnih verig bodo podeželska območja postala odpornejša na podnebne spremembe, naravne nevarnosti in gospodarske krize. Podeželska območja imajo kot ponudniki storitev, ki varujejo ekosisteme, in rešitev za ogljično nevtralnost vse pomembnejšo vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb ter trajnostnem bio- in krožnem gospodarstvu. Podeželska območja bi morala temeljiti na trajnostnem kmetijstvu, gozdarstvu, agroživilskih gospodarskih dejavnostih in raznovrstnih okolju prijaznejših gospodarskih dejavnostih 34 , ki spodbujajo sekvestracijo ogljika v kmetijske površine in lokalno, visokokakovostno proizvodnjo, ki temelji na skupnosti.

V korist podeželskih območij bi bilo treba omogočiti soobstoj različnih trajnostnih dejavnosti. Družinske kmetijske dejavnosti bi bilo treba izvajati v skladu z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, pri čemer je treba spoštovati in ohranjati ustrezno avtonomijo gospodarskih sektorjev z ustreznim načrtovanjem rabe zemljišč in določanjem njihove namembnosti. Prav tako bi bilo treba upoštevati vpliv kmetijske proizvodnje na vode in morske ekosisteme.

Ekološki in digitalni prehod bi morala biti pravična in upoštevati potrebe vseh članov podeželske skupnosti, vključno s tistimi iz prikrajšanih skupin, da se okrepi socialna odpornost podeželskih območij.

Da bi podeželska območja postala bolj socialno odporna, je treba izkoristiti vse talente in raznovrstnost v naših družbah. Vsakomur bi bilo treba omogočiti dostop do preusposabljanja in izpopolnjevanja, kar bi odprlo možnosti za kakovostna delovna mesta in priložnosti, prav tako pa bi morali biti vsi enako zastopani pri odločanju na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Obravnavati bi bilo treba nasilje na podlagi spola in spolne stereotipe. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi mladim, starejšim, invalidom, otrokom, LGBTQI+ osebam, osebam z migrantskim ozadjem in romskim skupnostim, ki včasih nimajo dostopa do osnovnih storitev, kot so ustrezne socialne in izobraževalne storitve ter zdravstveno varstvo.

2.4.Uspešna podeželska območja

Podeželska območja lahko postanejo uspešna z diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti v nove sektorje s pozitivnimi učinki na zaposlovanje 35 ter izboljšanjem dodane vrednosti kmetijskih in agroživilskih dejavnosti.

Diverzifikacija gospodarskih dejavnosti bi morala temeljiti na trajnostnih lokalnih gospodarskih strategijah, vključno z ukrepi, zaradi katerih je njihovo okolje privlačno za podjetja. Gospodarska diverzifikacija zahteva tudi, da se skupnostim omogoči dostop do digitalnega in hibridnega izobraževanja in usposabljanja, da pridobijo nova znanja in spretnosti ter podprejo podjetniško miselnost. Boljše povezovanje manjših podjetij v mreže je lahko alternativa konsolidaciji, ki pogosto vodi do prenosa moči in dobička stran od podeželskih območij.

Ohraniti bi bilo treba pomembno gospodarsko vlogo kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Razvoj kratkih dobavnih verig z uporabo sistemov označevanja, ki priznavajo kakovost in raznovrstnost lokalnih in tradicionalnih živilskih proizvodov, bo pozitivno vplival na lokalno gospodarstvo. Organizacije proizvajalcev lahko prispevajo k promociji proizvodov in njihovih regij z dejavnostmi, kot so oglaševalske kampanje. To je pomembno tudi pri zadovoljevanju vse večjega povpraševanja po lokalnih proizvodih – povezanih s posebnimi podeželskimi območji, s katerih prihajajo – in prispeva k ohranjanju samozadostnosti in trajnostnosti evropske proizvodnje hrane.

3.Pakt za podeželje in akcijski načrt EU za podeželje

Pakt za podeželje in akcijski načrt EU za podeželje s konkretnimi vodilnimi projekti in novimi orodji bosta pomagala doseči cilje vizije (glej točko 3.1). Spodbujala bosta oživitev podeželskih območij, ublažila vpliv negativnih trendov ter omogočila spremljanje in poročanje o dosežkih do leta 2040.

 

3.1.Pakt za podeželje – okrepljeno upravljanje podeželskih območij EU

Pakt za podeželje se bo oblikoval z vsemi ravnmi upravljanja in deležniki, ki podpirajo skupne cilje vizije, predlagane v tem sporočilu (glej spodaj). Pakt bo zagotovil skupni okvir za vključevanje in sodelovanje številnih akterjev na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Prispeval bo k večjim sinergijam, dopolnjevanju in skladnosti med politikami EU ter nacionalnimi, regionalnimi in teritorialnimi politikami in ukrepi za doseganje ciljev te dolgoročne vizije in se odzval na skupne želje podeželskih skupnosti. Interakcije med vsemi ravnmi upravljanja in deležniki na področju razvoja podeželja se bodo spodbujale prek obstoječih mrež, ki bodo mobilizirane za vključevanje deležnikov na podeželju.

Komisija bo imela vlogo koordinatorja, da bo pakt uspešen okvir. Nacionalni organi in deležniki si bodo lahko izmenjali zamisli o načinih za doseganje skupnih ciljev vizije. Izmenjava izkušenj in najboljših praks pri razvoju strategij, akcijskih načrtov in konkretnih ukrepov, ki so bili sprejeti, bo prispevala k zagotavljanju, da bodo vsa podeželska območja do leta 2040 močnejša, povezana, odporna in uspešna. Države članice, regionalne in lokalne oblasti, ki še niso oblikovale strategije in akcijskega načrta za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo podeželska območja, bodo pozvane, naj to storijo. Posebna pozornost bo namenjena upravljanju strukturnih prehodov ter upravljanju na več ravneh in participativnemu upravljanju za oblikovanje in izvajanje rešitev, ki so najustreznejše za podeželska območja.

Štirje sklopi – močnejša, povezana, odporna in uspešna – povzemajo skupne želje podeželskih skupnosti in deležnikov, da podeželska območja v letu 2040:

3.2.Akcijski načrt EU za podeželje

To sporočilo dokazuje, da je Komisija ponovno zavezana podeželskim skupnostim in razvoju podeželja, zato predlaga akcijski načrt za podeželje, ki temelji na vodilnih pobudah. Več politik EU že zagotavlja podporo za obravnavanje izzivov in priložnosti na podeželju ter prispeva k uravnoteženemu, pravičnemu, zelenemu in inovativnemu razvoju podeželskih območij.

Reformirana skupna kmetijska politika (SKP) 36 in zlasti Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) sta eden od ključnih virov financiranja EU za podeželska območja s spodbujanjem pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, krepitvijo varstva okolja in podnebnih ukrepov ter krepitvijo družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij.

Kohezijska politika 37 je drug glavni vir podpore za podeželska območja, ki spodbuja in podpira skladen splošni razvoj držav članic, regij in ozemelj. Za dosego teh ciljev Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad (KS) in Evropski socialni sklad plus (ESS+) mobilizirajo znatne naložbe v ljudi in infrastrukturo na podeželskih območjih. To omogoča tudi oblikovanje strategij, prilagojenih potrebam vsakega ozemlja, v okviru novih ciljev kohezijske politike za obdobje 2021–2027: „Evropa, bliže državljanom“ in „bolj socialna in vključujoča Evropa“. Državam članicam in regijam zagotavlja prožen in prilagodljiv okvir za podporo celostnemu teritorialnemu razvoju z upravljanjem na več ravneh. Ponuja tudi možnost podpore lokalnim rešitvam, razvitim s strani podeželskih območij in na njih.

Države članice bi zato morale izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP in programi kohezijske politike za obdobje 2021–2027, da bi spodbudile trajnostni in celostni razvoj podeželja. Poleg tega bi morale izkoristiti zelo velik potencial mehanizma za okrevanje in odpornost, programa InvestEU in drugih programov EU ter Evropske investicijske banke za pokritje obstoječih naložbenih vrzeli na podeželskih območjih. Sredstva je treba mobilizirati skladno in v dopolnjevanju z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi držav članic, ki so še vedno ključnega pomena za zagotavljanje celovite podpore podeželskim območjem.

Poleg teh ključnih možnosti financiranja bo akcijski načrt EU za podeželje, na katerem temelji ta vizija, predstavil konkretne projekte in pobude, ki bodo temeljili na štirih sklopih ukrepov in združili različna področja politike EU, da bi se ta vizija uresničila. Za uresničitev vizije so bile številne pobude prerazporejene v vodilne pobude, s katerimi se začenjajo skupna prizadevanja za uresničitev skupnih ciljev vizije in ki običajno združujejo številne ukrepe, ki delujejo skupaj. Vodilne pobude so izvedljivi projekti, ki so okrepljeni s spremljevalnimi ukrepi, podrobno opisanimi v Prilogi 38 .

„Treba je priznati bistven pomen podeželskih območij za družbo kot celoto, izboljšati je treba njihovo podobo in dojemanje med mestnim prebivalstvom in nosilci odločanja, in sicer z dekonstrukcijo stereotipov.“(Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo)„Treba je priznati bistven pomen podeželskih območij za družbo kot celoto, izboljšati je treba njihovo podobo in dojemanje med mestnim prebivalstvom in nosilci odločanja, in sicer z dekonstrukcijo stereotipov.“(Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo)Vodilne pobude, ki podpirajo močnejša podeželska območja

Lokalne skupnosti so v najboljšem položaju, da ocenijo relativne prednosti svojih ozemelj in jih gradijo na njih. V zadnjih 30 letih so bile skupnosti pooblaščene za razvoj lokalnih strategij s sredstvi SKP v okviru pristopa LEADER. Kohezijska politika je dobro uveljavljena tudi prek tako imenovanega lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, zlasti na primestnih in obalnih območjih ter otokih. Okrepljeno mrežno povezovanje bi moralo na podlagi obstoječih in prihodnjih strategij lokalnega razvoja prispevati k zagotavljanju več nasvetov lokalnim skupnostim, zlasti glede dostopa do financiranja in zasnove takšnih strategij. V tem okviru se bo še naprej spodbujal tudi pristop pametnih vasi.

Za spodbujanje dinamike podeželskih območij se predlagajo naslednje pobude:

·Platforma za oživitev podeželja

Komisija bo vzpostavila platformo „vse na enem mestu“ za informacije o obstoječih projektih in možnostih financiranja za sodelovanje podeželskih skupnosti, nosilcev projektov na podeželju in lokalnih organov. To bo priložnost za državljane in skupnosti na podeželju, da poudarijo, kako so lahko posebnosti svojega ozemlja izkoristili za nove gospodarske priložnosti ali zagotavljanje storitev za svoje prebivalstvo. To bo nosilcem projektov ali podeželskim organom omogočilo, da te strategije prilagodijo svoji realnosti.

Platforma bo podpirala predvsem podeželska območja, prizadeta zaradi izgube prebivalstva, staranja in pomanjkanja gospodarskih priložnosti, ki bodo imela dostop do informacij in najboljših praks glede orodij in strategij.

·Raziskave in inovacije za podeželske skupnosti

Močni inovacijski ekosistemi, ki združujejo javne in zasebne akterje, so ključna priložnost, da podeželske skupnosti ponovno uspevajo, da podeželska območja postanejo privlačni kraji za delo in življenje inovatorjev ter da Evropa mobilizira bogastvo inovacijskih središč, talentov in ustvarjalnih umov zunaj ključnih vozlišč znanja. Ukrepi v okviru te vodilne pobude bodo spodbujali krepitev takšnih ekosistemov. Dejavnosti raziskav in inovacij, osredotočene na podeželje, v okviru programa Obzorje Evropa bodo podpirale razvoj inovacij v podeželskih skupnostih in zanje, usposabljanje ter izmenjavo znanja med akterji inovacij na podeželju prek letnega foruma zagonskih vasi, da bi pospešili širjenje in sprejemanje inovacij.

Te vodilne pobude bodo dopolnjevali spremljevalni ukrepi. Komisija bo ocenila, kako najbolje spodbuditi optimalno načrtovanje rabe zemljišč in določanje namembnosti zemljišč za zaščito in spodbujanje trajnostnega kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnosti ter dodatno okrepiti mrežno povezovanje v okviru pristopa LEADER in pametnih vasi. Novi programi, kot sta Erasmus+ in evropska solidarnostna enota, bodo z ukrepi vključevanja dosegli tudi več ljudi na podeželskih območjih.

„Ne glede na to, koliko truda se porabi za izobraževanje, spodbujanje turizma, razvoj novih gospodarskih pobud itd.: dostopnost ostaja ključ do uspeha vsake razvojne pobude. Če dobre dostopnosti in povezljivost ni, to vpliva na vse razvojne strategije, ki se izvajajo na podeželskih območjih.“ (Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo)„Ne glede na to, koliko truda se porabi za izobraževanje, spodbujanje turizma, razvoj novih gospodarskih pobud itd.: dostopnost ostaja ključ do uspeha vsake razvojne pobude. Če dobre dostopnosti in povezljivost ni, to vpliva na vse razvojne strategije, ki se izvajajo na podeželskih območjih.“ (Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo)Vodilne pobude, ki podpirajo povezana podeželska območja

Komisija poziva države članice in regije, naj razvijejo strategije trajnostne mobilnosti na podeželju. Te bi se morale osredotočiti na posebne izzive mobilnosti na podeželju 39 , pri čemer bi bilo treba upoštevati čezmejne in makroregionalne povezave, da se čimbolj izkoristijo obstoječa omrežja. Opirati bi se morale na evropske smernice za načrtovanje trajnostne mobilnosti v mestih 40 . Mestna območja se spodbujajo tudi k sprejetju načrtov za trajnostno mobilnost, v katerih je pozornost namenjena okoliškim primestnim in podeželskim območjem.

Širokopasovna pokritost, vključno z omrežjem 5G, je ključnega pomena za podjetja in ljudi, da delajo na daljavo ter se prilagajajo inovacijam in novim gospodarskim dejavnostim. Omogoča tudi inovativne načine pridobivanja novih znanj in spretnosti ter je predpogoj za dostopne e-storitve, kot so e-zdravje, trgovina na drobno, spletno bančništvo, potovalne informacije in dostop do javnih uprav. K doseganju tega bo pripomogla kombinacija zemeljske in vesoljske povezljivosti, ki bo povsod zagotavljala visokohitrostne širokopasovne povezave za odporne in stroškovno učinkovite storitve. Za zagotovitev dostopnosti je ključnega pomena tudi razvoj razširjene digitalne pismenosti. Nazadnje bi bilo treba podatke uporabiti v korist podeželskih območij. Z njimi se lahko podprejo izboljšano in učinkovito zagotavljanje storitev, vključevanje državljanov in inovacije v sektorjih, kot so mobilnost, energija, preskrba s hrano in zdravje.

Za spodbujanje povezljivosti na podeželju se predlagajo naslednje pobude:

·Najboljše prakse trajnostne multimodalne mobilnosti za podeželska območja 

Nujno je treba izboljšati obstoječe prometne povezave. V ta namen bi bilo treba optimizirati rešitve trajnostne multimodalne mobilnosti in povezave, pri čemer bi bilo treba uporabiti digitalizacijo. Komisija bo na podlagi svojih izkušenj z mrežami mobilnosti v mestih podprla podeželske občine pri obravnavanju in opredeljevanju rešitev za mobilnost. S predstavitvijo pobud na lokalni ravni bodo lahko lokalni organi razpravljali o vprašanjih mobilnosti na podeželju in takšne pobude prilagodili tako, da bodo obravnavale mobilnost na njihovih ozemljih, izboljšale trajnostnost prometa in dostopnost podeželskih območij 41 .

·„Podeželske digitalne prihodnosti“

Podeželska območja in skupnosti morajo biti v središču digitalizacije. Pobuda „podeželske digitalne prihodnosti“ predlaga celovit sklop ukrepov za spodbujanje trajnostne digitalne preobrazbe podeželskih območij ter povečanje njihove privlačnosti za ljudi in podjetja, da ostanejo ali se vrnejo. Obravnavala bo:

1.digitalno povezljivost: odpravljanje vrzeli med podeželskimi in mestnimi območji ter omogočanje univerzalnega in cenovno ugodnega dostopa do povezljivosti visoke hitrosti. To bo doseženo z mobilizacijo naložb zasebnega sektorja;

2.digitalno tehnologijo: digitalne inovacije in nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, rešitve interneta stvari in vozlišča za digitalne inovacije, ki prispevajo k razvoju podeželskih območij;

3.ljudi: krepitev kompetenc, potrebnih za digitalno preobrazbo podeželskih območij, vključno z dostopom do visokozmogljivega digitalnega izobraževalnega ekosistema in vključenostjo vanj v skladu s strateškimi cilji akcijskega načrta za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027 42 , ter spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti ter podjetništva, da bi lahko vsi imeli koristi od digitalnega prehoda;

4.merjenje napredka pri odpravljanju digitalne vrzeli med mestnimi in podeželskimi območji s preureditvijo obstoječih kazalnikov, zlasti iz indeksa digitalnega gospodarstva in družbe, v digitalni indeks podeželja.

Cilj EU do leta 2030 je zagotoviti, da bodo demokratično življenje in javne storitve v celoti dostopne vsem na spletu. V skladu z digitalnim kompasom do leta 2030 bo evropskim državljanom in podjetjem na voljo 100-odstotno spletno zagotavljanje ključnih javnih storitev; 100 % evropskih državljanov bo imelo dostop do zdravstvene dokumentacije (elektronskih evidenc) in 80 % državljanov bo do leta 2030 uporabljalo digitalno identifikacijo 43 .

Evropska sredstva iz EKSRP, ESRR, ESS+, Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) in mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalna in zasebna sredstva bi morala skupaj prispevati k naložbam v infrastrukturo, tehnologijo in ljudi. Te naložbe bodo prispevale k doseganju cilja 100-odstotne pokritosti s hitrimi širokopasovnimi povezavami na podeželskih območjih do leta 2025. Opozoriti je treba, da bi moralo najmanj 20 % sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost podpirati digitalni prehod. Kot je navedeno v sporočilu o digitalnem desetletju, bi morala biti vsa evropska gospodinjstva do leta 2030 pokrita z gigabitnim omrežjem in vsa poseljena območja z omrežjem 5G.

Poleg teh vodilnih ukrepov bo Komisija zagotovila tudi podporo kompetenčnim uradom za širokopasovne povezave, da bi olajšala uvajanje širokopasovnih povezav. Sredstva iz SKP, kohezijske politike, programa Obzorje 2020 in programa Obzorje Evropa bodo omogočila nadaljnjo digitalizacijo, zlasti kmetijskega sektorja. Na področju prometa bodo povezave med mesti in podeželjem obravnavane v novem okviru EU za mobilnost v mestih, potrebe podeželja pa bodo upoštevane v strategiji za drone 2.0.

„Zamisel o trajnostnosti je treba vključiti v vse vidike razvoja podeželskih območij.“ – „Za kmete podnebju prijazne proizvodne metode ustvarjajo nove niše in priložnosti za prihodnost.“„COVID-19 je pokazal različne slabosti in priložnosti različnih ozemelj. Zlasti na podeželskih območjih, na katerih se sicer zdi, da je tveganje širjenja bolezni manjše kot na gosto urbaniziranih območjih, se je moralo prebivalstvo soočiti s pomanjkanjem bližine zdravstvenih ustanov in storitev, z na splošno starejšim in zato ranljivejšim prebivalstvom.“(Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo)„Zamisel o trajnostnosti je treba vključiti v vse vidike razvoja podeželskih območij.“ – „Za kmete podnebju prijazne proizvodne metode ustvarjajo nove niše in priložnosti za prihodnost.“„COVID-19 je pokazal različne slabosti in priložnosti različnih ozemelj. Zlasti na podeželskih območjih, na katerih se sicer zdi, da je tveganje širjenja bolezni manjše kot na gosto urbaniziranih območjih, se je moralo prebivalstvo soočiti s pomanjkanjem bližine zdravstvenih ustanov in storitev, z na splošno starejšim in zato ranljivejšim prebivalstvom.“(Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo)Vodilne pobude, ki podpirajo odporna podeželska območja

Ukrepi v okviru tega sklopa bodo prispevali k povečanju okoljske, podnebne in socialne odpornosti podeželskih območij ter se osredotočali na podjetja in organe, saj lahko nosijo nesorazmeren delež stroškov prehoda. Zagotoviti bi morali vključevanje državljanov EU, ki jim grozi, da bodo prikrajšani za svoje pravice, spodbujanje enakosti spolov, enakost in vključevanje oseb z manjšinskim etničnim ali rasnim poreklom, ki živijo na podeželju, ali sezonskih delavcev ter enako prednost nameniti gospodarskemu in družbenemu napredku.

Za prispevanje k odpornim podeželskim območjem se predlagajo naslednje pobude:

·Podpora podeželskim občinam pri energetskem prehodu in boju proti podnebnim spremembam

Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo je največja mreža občin na svetu. Za podeželske podpisnice bo vzpostavljen delovni postopek za podeželje za izmenjavo najboljših praks, dostop do sredstev in ozaveščanje o njihovem prispevku k boju proti podnebnim spremembam. Z evropskimi sredstvi se lahko financira prenova stavb na podeželskih območjih ter tako podpre okrevanje EU po pandemiji COVID-19 z zagotavljanjem delovnih mest 44 in prispeva k ciljem zelenega dogovora s povečanjem energijske učinkovitosti, lokalno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in zmanjšanjem energijske revščine v EU. Podeželska območja bodo v celoti zastopana tudi v novem evropskem Bauhausu 45 , ki povezuje evropski zeleni dogovor z našimi življenjskimi prostori s prilagajanjem stavb in javnih prostorov.

·Podnebni ukrepi na šotiščih s sekvestracijo ogljika v kmetijske površine

Obnova, ponovna vzpostavitev in ohranjanje mokrišč in šotišč imajo velik potencial v smislu koristi za podnebje, saj lahko takoj zagotovijo znatno zmanjšanje emisij na razmeroma majhnem območju, hkrati pa zagotovijo več dodatnih koristi, povezanih z upravljanjem voda in biotsko raznovrstnostjo.

Ta prehod bi bil učinkovitejši s teritorialnim pristopom, zlasti na podeželskih območjih z obsežnimi šotišči. Te regije bi lahko imele koristi od podpore iz Sklada za pravični prehod. Pobude za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine bi lahko bile dodaten vir dohodka za kmete in gozdarje, ki bi bili nagrajeni za to sekvestracijo. Kot je določeno v strategiji „od vil do vilic“, bo nova pobuda EU za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine spodbujala ta novi poslovni model. SKP, kohezijska politika in program LIFE lahko zagotovijo podporo za razvoj pilotnih pobud za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine v svojih regijah. Zlasti pomembno bo zagotoviti močno svetovalno podporo kmetom in gozdarjem.

·Predlagana misija EU za zdravje tal in hrano

Cilj predlagane misije na področju zdravja tal in hrane v okviru programa Obzorje Evropa je izvajanje ambicioznega programa za raziskave in inovacije. Misija bi morala prispevati k reševanju izzivov v zvezi s tlemi na podeželskih območjih, pa tudi v urbanih okoljih, in sicer z vzpostavljanjem povezav med podeželskimi in mestnimi praksami. V njenem okviru bi se morale izvajati tudi dejavnosti vključevanja državljanov in prizadevanja za izboljšanje znanja o tleh.

·Socialna odpornost in ženske na podeželskih območjih

Podpora za ženske bo zagotovljena za podjetništvo, udeležbo pri odločanju in naložbe v storitve usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, kot sta predšolska vzgoja in varstvo, ter storitve za starejše. Obstajajo lahko tudi priložnosti za povečanje vključevanja žensk na trg dela.

Kot je bilo napovedano v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 46 , bo Komisija še naprej podpirala prizadevanja držav članic za izboljšanje razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti kakovostnih storitev izobraževanja in varstva za otroke 47 in druge vzdrževane osebe na podeželskih območjih z naložbami iz Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa InvestEU in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Posebna pozornost bo namenjena tudi ljudem v ranljivem položaju.

Te štiri vodilne pobude bodo dopolnjevali drugi ukrepi za demografsko in socialno odpornost. Ti bodo med drugim vključevali ukrepe, ki podpirajo analizo dejavnikov demografskega upada na podeželskih območjih v Evropi, ter ukrepe vključevanja in integracije za ljudi z migrantskim ozadjem in druge manjšine.

„Raznovrstnost gospodarstva, spodbujanje inovacij podeželskih podjetij, zlasti mikropodjetij, in nenazadnje povečanje konkurenčnosti podjetniške strukture na podeželskih območjih so bistvenega pomena za njihovo prihodnost.“(Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo) „Raznovrstnost gospodarstva, spodbujanje inovacij podeželskih podjetij, zlasti mikropodjetij, in nenazadnje povečanje konkurenčnosti podjetniške strukture na podeželskih območjih so bistvenega pomena za njihovo prihodnost.“(Posvetovalne dejavnosti za dolgoročno vizijo) Vodilne pobude, ki podpirajo uspešna podeželska območja 

Ukrepi na tem področju bi morali prispevati h gospodarski diverzifikaciji podeželskih območij v zvezi z zeleno in digitalno preobrazbo družbe ter voditi h krepitvi vrednostnih verig v proizvodnji ter v kulturnih in ustvarjalnih industrijah. Ustrezni ukrepi bi morali biti dobro usklajeni z regionalnimi strategijami pametne specializacije in bi morali zagotoviti, da podeželske regije ostanejo privlačne za naložbe industrije in drugih gospodarskih dejavnosti.

Podpreti bi bilo treba tudi diverzifikacijo podeželskih območij zunaj živilskega in kmetijskega sektorja. Sinergije med turizmom 48 , trženjem in predelavo na kmetijah, vključno s spodbujanjem geografskih označb, bodo prispevale k razvoju podeželskih območij. To bi lahko zajemalo trženje proizvodov z geografskimi označbami, ki odražajo močno povezavo med proizvodom in njegovim ozemeljskim poreklom. Koristi ima lahko tudi blago, proizvedeno na dobro upravljanih območjih Natura 2000, ki dokazuje združljivost proizvodnje z ohranjanjem narave.

Regije bodo deležne podpore pri razvoju strategij, ki bodo kar najbolje izkoristile njihove prednosti, zlasti na področjih, povezanih z zelenim dogovorom, pa tudi v proizvodnem, storitvenem in ustvarjalnem sektorju, hkrati pa bodo ohranjale samozadostnost in trajnostnost proizvodnje hrane. Razvoj in prehod industrijskega in storitvenega sektorja na podeželskih območjih sta zato ključnega pomena, skupaj z vrednostnimi verigami, povezanimi s sektorjem surovin in energije, vendar pa ne škodita kmetijski proizvodnji ali posegata v trajnostno rabo kmetijskih zemljišč. Sektor za proizvodnjo energije ter kulturni in ustvarjalni sektor so tesno povezani z rastjo produktivnosti in zaposlovanja v drugih sektorjih na podeželskih območjih ter jih podpirajo.

V akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic 49 je določen cilj, da bo do leta 2030 zaposlenih 78 % prebivalstva v starosti od 20 do 64 let. Da bi to dosegli, je treba (med drugim) ljudem, ki živijo na podeželju, zagotoviti udeležbo na trgu dela. Akcijski načrt nadalje določa, da bi se moralo do leta 2030 60 % vseh odraslih vsako leto udeležiti usposabljanja. S sredstvi iz ESS+ se bo podpiralo usposabljanje ljudi na podeželskih območjih, da se jim zagotovijo orodja, potrebna za konkurenčnost na spreminjajočem se trgu dela. Pobude, načrtovane v okviru evropskega izobraževalnega prostora, bodo prispevale k spodbujanju kakovosti in vključevalnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki vplivajo tudi na podeželska in oddaljena območja.

Spodbujali se bodo naslednji obširni ukrepi:

·Podjetništvo in socialna ekonomija na podeželskih območjih

Komisija bo izvedla vrsto ukrepov, vključno z dejavnostmi financiranja raziskav in inovacij, pri čemer bo posebno pozornost namenila malim in srednjim podjetjem, ki so že umeščena ali se nameravajo umestiti na podeželskih območjih. To bo podjetnikom in malim podjetjem omogočilo selitev na podeželska območja in prispevalo k njihovemu prilagajanju spreminjajočemu se gospodarskemu okolju ter zagotovilo priložnosti za inovativne poslovne prakse, sodelovanje in povezovanje v grozde ter razvoj novih sektorjev gospodarstva. To bo delno doseženo s financiranjem iz programa Obzorje Evropa in s programom Komisije za enotni trg, ki bo posebej obravnaval potrebe malih in srednjih podeželskih podjetij.

Organizacije socialne ekonomije imajo velik potencial za povečanje privlačnosti stanovanj ter krepitev vloge državljanov in skupnosti. Evropski akcijski načrt za socialno ekonomijo in evropska platforma za sodelovanje grozdov bosta obravnavala izzive in priložnosti s spodbujanjem inovacij socialne ekonomije in socialnih podjetij ter s pomočjo pri združevanju poslovnih virov na podeželskih območjih, pa tudi s podporo deležnikom socialne ekonomije pri inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in socialni vključenosti. Mreženje med podeželskimi podjetji se bo okrepilo tudi prek evropskih podjetniških mrež, največje evropske mreže malih in srednjih podjetij, pa tudi prek razpisov za medregionalno sodelovanje v okviru evropskih misij socialne ekonomije. Poseben poudarek bo na kratkih dobavnih verigah agroživilskih proizvodov, ki bodo proizvajalce neposredno povezovale s potrošniki.

Vodilno pobudo bodo dopolnjevali ukrepi, ki med drugim razvijajo zaposlitvene in učne priložnosti za mlade ter trajnostni razvoj biogospodarstva.

4.Izvajanje akcijskega načrta EU za podeželje

Komisija bo podpirala in spremljala izvajanje akcijskega načrta EU za podeželje ter ga redno posodabljala, da bi zagotovila njegovo ustreznost in upoštevala nove ukrepe politike EU. Redno se bo povezovala z državami članicami, deležniki, organi in institucijami, da bi ponudila platformo za izmenjavo informacij o podeželskih vprašanjih. Predvideno je, da bodo sedanje mreže EU in nacionalne mreže za podeželje, mreže kohezijske politike, mreža Inform EU in prihodnje mreže SKP dejavno sodelovale pri vključevanju deležnikov, izmenjavi dobrih praks in nadaljnjem ukrepanju v zvezi s številnimi predlaganimi temami in ukrepi.

4.1. Preverjanje učinkov ukrepov na podeželje

Glede na večrazsežnostno naravo razvoja podeželja in dejstvo, da si Pogodbi prizadevata za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, je treba politike EU pregledati z vidika podeželja, pri čemer je treba upoštevati njihove morebitne učinke in posledice za delovna mesta in rast na podeželju, pa tudi razvojne obete, socialno blaginjo in enake možnosti za vse ter okoljsko kakovost podeželskih območij.

V okviru agende za boljše pravno urejanje bo vzpostavljen mehanizem za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje, zlasti za oceno pričakovanega učinka glavnih zakonodajnih pobud EU na podeželska območja. Njegov namen bo zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje med politikami v korist podeželskih območij in skupnosti. Politične pobude za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje bodo povečale svoj učinek na terenu. Vzpostavitev takega mehanizma je bila priporočena v deklaraciji iz Corka 2.0 „Boljše življenje na podeželskih območjih“ 50 , potrjeni v sporočilu Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva iz leta 2017 51 , ter nedavno sprejetem sporočilu o boljšem pravnem urejanju 52 , med posvetovanji pa so jo poudarili lokalni in regionalni organi ter deležniki na podeželju. Med drugim bo temeljila na ocenah teritorialnega učinka in boljšem spremljanju razmer na podeželskih območjih. Spremljal se bo način, kako so podeželska območja vključena v politike EU, zlasti z rednimi poročili o izvajanju ustreznih politik.

Komisija prav tako poziva države članice, naj razmislijo o izvajanju načela preverjanja učinkov ukrepov na podeželje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

4.2.Opazovalna skupina EU za podeželje

Več podatkov in boljši podatki so bistveni za razumevanje podeželske razsežnosti gospodarskih, družbenih in demografskih razmer ter za ukrepanje v zvezi z njimi. V okviru Komisije bo vzpostavljena opazovalna skupina za podeželje , ki bo še izboljšala zbiranje in analizo podatkov o podeželskih območjih. Ta opazovalna skupina bo tudi zagotovila dokaze, ki bodo podlaga za oblikovanje politik v zvezi z razvojem podeželja, hkrati pa podprla splošno izvajanje akcijskega načrta za podeželje. Zadolžena bo za:

·centralizacijo in analizo podatkov, zagotavljanje povezave med viri podatkov prek portala za podatke o podeželju, pri čemer se bodo podatki, razčlenjeni po spolu, uporabljali, če bodo na voljo;

·obveščanje o ustreznih pobudah EU za podeželska območja;

·analiziranje dosežkov akcijskega načrta EU za podeželje.

Čeprav bo področje delovanja opazovalne skupine podeželsko, bo seveda prispevala k analizi različnih ozemelj (čezmejnih, najbolj oddaljenih regij, gora, otokov, redko poseljenih itd.), da bi upoštevala številne razsežnosti podeželskih območij in njihove povezave z drugimi ozemlji. V zvezi s tem bo delovala v sinergiji z Eurostatom, centrom znanja za teritorialne politike v okviru Skupnega raziskovalnega središča 53 in mrežo ESPON 54 . Raziskovalne in inovacijske dejavnosti, osredotočene na podeželje, ki se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa, bodo prav tako podprle opazovalno skupino za podeželje z okrepljenimi dokazi.

V zvezi s tem bo Komisija vzpostavila skupni pristop za uporabo geoprostorskih informacijskih sistemov. S tem se bo povečalo objavljanje georeferenciranih statističnih podatkov, geoprostorske informacije pa bodo vključene v pripravo statističnih podatkov. Zato bo Komisija lahko pripravila podrobnejše statistične podatke na regionalni, lokalni in čezmejni ravni na področjih, kot so demografija, zdravje, izobraževanje, turizem in kmetijstvo.

4.3.Nabor orodij za možnosti financiranja EU za podeželska območja

Za doseganje ciljev vizije je treba obstoječo podporo politik EU povečati in nadalje okrepiti. Prvi korak bo izboljšanje sinergij in dopolnjevanja med skladi, ki prispevajo k razvoju podeželja.

Komisija bo razvila nabor orodij za dostop do možnosti financiranja EU za podeželska območja in njihovo optimalno kombinacijo. Namenjen bo usmerjanju po različnih možnosti financiranja, pri čemer bodo informacije zbrane v enem dokumentu, ki bo dostopen lokalnim organom, deležnikom, nosilcem projektov in organom upravljanja. Nabor orodij bo podpiral celostne teritorialne in lokalne razvojne strategije, pri čemer bo zagotovil navdihujoče rešitve in primere za podeželska območja, da se spodbudi oživitev s polnim izkoriščanjem novih priložnosti, ki jih ponuja novi proračun za obdobje 2021–2027.

5.Naslednji koraki

To sporočilo, ki prav tako prispeva k delu konference o prihodnosti Evrope, je le prvi korak v procesu, ki bi moral s paktom za podeželje in tekočim akcijskim načrtom EU za podeželje končno izpolniti cilje dolgoročne vizije za podeželska območja EU leta 2040. Uresničevanje ciljev vizije in prilagajanje spreminjajočim se gospodarskim in družbenim razmeram sta mogoči le v sodelovanju z državljani, ki živijo na podeželskih območjih, nacionalnimi in regionalnimi upravami, lokalnimi organi in vsemi deležniki na podeželju.

Komisija bo do konca leta 2021 skupaj z deležniki začela izvajati pakt za podeželje, v katerem se bo povezala z Odborom regij, da bi preučila pot k doseganju ciljev vizije. V tem procesu se bodo podeželska vprašanja obravnavala na posebnih dogodkih, tudi znotraj mrež v okviru SKP in drugih obstoječih mrež v okviru skladov kohezijske politike. Komisija bo še naprej sodelovala z Evropskim podeželskim parlamentom, ki lahko deluje kot forum za izmenjavo mnenj o izvajanju vizije.

Do sredine leta 2023 bo ocenila, kateri ukrepi so bili izvedeni in načrtovani v podpornih shemah za podeželska območja, ki jih financirajo EU in države članice v programskem obdobju 2021–2027 za SKP in sklade kohezijske politike, ter po potrebi izpostavila vrzeli. Sklop razmislekov o možnih usmeritvah za okrepljene podporne ukrepe in financiranje za podeželska območja ter o nadaljnjih ukrepih bo vključen v javno poročilo do prvega četrtletja 2024 na podlagi izvajanja akcijskega načrta EU za podeželje. Razprave o poročilu bodo podlaga za razmislek o pripravi predlogov za programsko obdobje 2028–2034. 

(1)      V skladu z modeliranjem na ravni lokalne upravne enote (LAU) iz leta 2018 na podlagi demografskih podatkov JRC in Eurostata. Demografski atlas: https://migration-demography-tools.jrc.ec.europa.eu/atlas-demography/ .

(2)      Spletni seminar – Vizija za podeželsko Evropo – Izkoriščanje potenciala podeželskih območij za prispevanje k trajnostni in uspešni Evropi.

(3)      Glej poročilo Komisije o vplivu demografskih sprememb (COM(2020) 241 final) in zeleno knjigo o staranju (COM(2021) 50 final).

(4)      Za dodatne informacije glej priloženi dokument „Stakeholder consultation – Synopsis report“ (Posvetovanje z deležniki – zbirno poročilo) (SWD(2021) 167 final).

(5)    Sporočilo Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(6)       Sporočilo Strategija „od vil do vilic“ (COM(2020) 381 final).

(7)      Sporočilo Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020) 380 final).

(8)       https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decade-digital-targets-2030_sl .

(9)       https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights_sl .

(10) https://www.territorialagenda.eu/files/agenda_theme/agenda_data/Territorial%20Agenda%20documents/TerritorialAgenda2030_201201.pdf .

(11)      Za nadaljnje dokaze glej tudi delovni dokument služb Komisije (SWD(2021) 166 final), ki je priložen temu sporočilu.

(12)      Različni nabori podatkov uporabljajo različne opredelitve pojma „podeželje“. Za to poglavje je najpomembnejša razlika med podatki DEGURBA (ki se nanašajo na „mesta, kraje, predmestja in podeželska območja“) ter tipologijo mest in podeželja na ravni NUTS (ki se nanaša na „mestne, vmesne in podeželske regije“). Za več informacij glej poglavje o metodologiji v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

(13)      To pomeni, da je število smrti preseglo število rojstev.

(14)      Na podlagi povprečnih letnih stopenj spremembe med letoma 2014 in 2019.

(15)      Stopnje brezposelnosti mladih so višje od splošnih stopenj brezposelnosti po vsej EU in na vseh vrstah območij. Glej priloženi delovni dokument služb Komisije (SWD(2021) 166 final), str. 58 in 59 ter slika 11, in File:Share of people at risk of poverty or social exclusion, analysed by degree of urbanisation, 2019 (%) LCIE20.png - Statistics Explained (europa.eu) .

(16)      Delež celotnega prebivalstva v tem okviru vključuje ljudi različnih starostnih skupin.

(17)      Pravica do dostopa do teh storitev, zlasti potreba po podpori socialno ogroženim osebam, je zapisana v načelu 20 evropskega stebra socialnih pravic.

(18)      Skupno število ljudi v radiju 120 km.

(19)      To med drugim vključuje trgovca na drobno, osnovno šolo, lekarno in banko.

(20)      OECD, Delivering Quality Education and Health Care to All: Preparing Regions for Demographic Change (Kakovostno izobraževanje in zdravstveno varstvo za vse: priprava regij za demografske spremembe), OECD Rural Studies, OECD Publishing, Pariz, 2021, https://doi.org/10.1787/83025c02-en .

(21)      Maes J., et al., More green infrastructure is required to maintain ecosystem services under current trends in land-use change in Europe (Glede na sedanje trende sprememb rabe zemljišč v Evropi je za ohranjanje ekosistemskih storitev potrebne več zelene infrastrukture), Landsc Ecol 30:517–534, 2015.

(22)       https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl .

(23)       https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/what-is-smart-specialisation- .

(24)      Ronzon, T. et al., Developments of Economic Growth and Employment in Bioeconomy Sectors across the EU (Razvoj gospodarske rasti in zaposlovanja v sektorjih biogospodarstva po vsej EU), Sustainability 12, št. 11:4507, 2020, https://doi.org/10.3390/su12114507 .

(25)       https://ec.europa.eu/commission/commissioners/2019-2024/suica/announcements/launch-global-eu-campaign-rural-50-strategy_en .

(26)      Sporočilo o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave (COM(2021) 141 final).

(27)      Na podlagi participativnih pristopov s tematsko skupino ENRD, glej portal ENRD in delovni dokument služb Komisije (SWD(2021) 166 final), priložen temu sporočilu.

(28)    Predvidevanje, tj. raziskovanje, napovedovanje in oblikovanje prihodnosti, pomaga pri strukturiranem in sistematičnem oblikovanju in uporabi kolektivne inteligence za predvidevanje razvoja dogodkov in boljšo pripravljenost na spremembe.

(29)    Megatrendi so opredeljeni kot dolgoročne gonilne sile, ki jih je mogoče opazovati zdaj in bodo najverjetneje imele globalni vpliv. Več informacij je na voljo v vozlišču za megatrende Evropske komisije.

(30)      Več pojasnil je na voljo v oddelku o predvidevanjih dokumenta SWD (2021) 166 final.

(31) Načelo 20 akcijskega načrta – evropski steber socialnih pravic: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl .

(32)      To vključuje zagotavljanje dostopnosti javnega prevoza in infrastrukture v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov .

(33)      Sporočilo Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2020 – Načrtovanje poti k odpornejši Evropi (COM(2020) 493 final).

(34)      Glej Sporočilo o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave (COM(2021) 141 final).

(35)      Fritsche U. et al., Future transitions for the Bioeconomy towards Sustainable Development and a Climate-Neutral Economy - Knowledge Synthesis Final Report (Prihodnji prehodi za biogospodarstvo na trajnostni razvoj in podnebno nevtralno gospodarstvo – končno poročilo o sintezi znanja), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020, https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/54a1e679-f634-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-en .

(36)       https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/cap-glance_sl#legalfoundations .

(37)       https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility_sl .

(38)      Za celoten seznam spremljevalnih ukrepov glej Prilogo.

(39)      To vključuje posebne izzive, povezane z demografijo podeželskih območij, kot je staranje prebivalstva, ki poziva k zagotavljanju dostopnosti voznega parka in infrastrukture.

(40)       https://www.eltis.org/sites/default/files/sump_guidelines_2019_interactive_document_1.pdf .

(41)      Na podlagi ugotovitev projekta SMARTA 1 je bilo ugotovljeno, da lahko mreža za promet na podeželju predstavi pobude na lokalni ravni, ki bi jih lokalni organi lahko posnemali na svojem ozemlju, in zagotovi forum za razpravo o vprašanjih mobilnosti na podeželju. Glej: https://ruralsharedmobility.eu/wp-content/uploads/2021/01/SMARTA-2nd-Brochure-EN.pdf .

(42)      Sporočilo Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020) 624 final).

(43)      Sporočilo Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021) 118 final).

(44)      Vključno z ukrepi, ki jih priporoča Komisija v okviru učinkovite aktivne podpore zaposlovanju.

(45)       https://europa.eu/new-european-bauhaus/index_sl .

(46)      Sporočilo Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 152 final).

(47) Sporočilo: Strategija EU o otrokovih pravicah (COM(2021) 142 final).

(48)      Kriza zaradi COVID-19 je sprožila vedenjske spremembe v korist trajnostnega turizma ( https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC121262 ).

(49)      Deklaracija iz Corka 2.0 „Boljše življenje na podeželskih območjih“. https://enrd.ec.europa.eu/sites/default/files/cork-declaration_en.pdf .

(50)      Sporočilo Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva (COM(2017) 713 final).

(51)       https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_21_1902 .

(52)       https://knowledge4policy.ec.europa.eu/territorial_en .

(53)       https://www.espon.eu/programme/espon/espon-2020-cooperation-programme .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.6.2021

COM(2021) 345 final

PRILOGA

k

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040

{SWD(2021) 166 final} - {SWD(2021) 167 final}

Naziv ukrepa	Datum začetka	Opis
Močnejša podeželska območja
Vodilna pobuda: vzpostavitev platforme za oživitev podeželja	2022/2023	Platforma za oživitev podeželja bo enotna točka za sodelovanje podeželskih skupnosti, nosilcev projektov na podeželju in lokalnih organov. Podpirala bo predvsem podeželska območja, prizadeta zaradi izgube prebivalstva, staranja in pomanjkanja gospodarskih priložnosti, in sicer z izmenjavo informacij in najboljših praks glede orodij in strategij. Spodbujala bo pristop LEADER, pametne vasi, pobudo Interreg in celostne teritorialne strategije, da bi podeželska območja postala privlačnejša in da bi bile storitve dostopne vsem. Povezala se bo s pilotnim ukrepom „Majhni kraji so pomembni“ v okviru Teritorialne agende in projektom „Pametno podeželje 21“ za razvoj pristopov pametnih vasi.
Vodilna pobuda: raziskave in inovacije za podeželske skupnosti	2021	Raziskovalne in inovacijske dejavnosti bodo podpirale razvoj inovacij v podeželskih skupnostih in zanje ter usposabljanje in izmenjavo znanja za pospešitev širjenja in sprejemanja teh inovacij. Te bodo v prvih dveh letih programa Obzorje Evropa vključevale ustanovitev „centra za strokovno znanje in usposabljanje o inovacijah na podeželju“, skupaj z ukrepi, usmerjenimi v pametne rešitve za pametne podeželske skupnosti, inovacije v kmetijstvu in na podeželju ter inovacije na področju družbene odgovornosti podjetij za izboljšanje zdravja in varnosti pri delu v kmetijstvu. Razvoj inovacijskih ekosistemov na podeželju in s tem povezana analiza sprožilnih dejavnikov bosta podprta z vzpostavitvijo letnega foruma zagonskih vasi za inovacije na podeželju, ki bo povezoval akterje inovacij na podeželju po vsej EU.
Okrepljeno mrežno povezovanje za pristop LEADER/lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in pametne vasi.	2021	V zadnjih 30 letih so bile skupnosti pooblaščene za razvoj lokalnih strategij s sredstvi SKP v okviru pristopa LEADER, ki je bil prek tako imenovanega lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, razširjen na druga sredstva. Okrepljeno mrežno povezovanje bo spodbujalo te pristope skupaj z drugimi, kot so pametne vasi in trajnostne obalne skupnosti, ter zagotavljalo več nasvetov lokalnim skupnostim, zlasti glede dostopa do financiranja in zasnove takšnih strategij.
Priprava študije o rabi zemljišč, povezani s trajnostnim kmetijstvom.	2022	Komisija bo pripravila študijo o rabi zemljišč, povezani s trajnostnim kmetijstvom, in ocenila, kako lahko dodatno spodbudi optimalno načrtovanje rabe zemljišč/določanje namembnosti zemljišč.
Podpiranje izobraževanja, usposabljanja, mladih, športa in prostovoljstva na podeželskih območjih.	2021	Nova programa Erasmus+ in evropske solidarnostne enote (2021–2027) bosta dosegla več ljudi na podeželskih območjih z ukrepi vključevanja, ki zajemajo vsa področja izobraževanja, usposabljanja, mladih, športa in prostovoljstva, kot so: ·posebni finančni mehanizmi; ·ciljno usmerjene komunikacijske dejavnosti; ·lažje dostopne oblike mobilnosti in dejavnosti sodelovanja; ·razširjen sklop digitalnih ukrepov (zlasti primernih za sodelovanje ter pobude na lokalni in regionalni ravni); ·priložnosti za usposabljanje in mreženje.

Povezana podeželska območja
Vodilna pobuda: Razvoj mobilnosti na podeželju s pomočjo: (1) podpore podeželskim občinam pri opredeljevanju najboljših praks  (2) multimodalnih digitalnih storitev mobilnosti	2021	Nujno je treba izboljšati obstoječe prometne povezave. V ta namen bi bilo treba optimizirati trajnostne multimodalne rešitve za mobilnost in povezave, pri čemer bi bilo treba uporabiti digitalizacijo. Komisija bo na podlagi svojih izkušenj z mrežami mobilnosti v mestih podprla podeželske občine pri obravnavanju in opredeljevanju rešitev za mobilnost. Mreža bo predstavila pobude na lokalni ravni, ki bi jih lokalni organi lahko posnemali na svojem ozemlju, in zagotovila forum za razpravo o vprašanjih mobilnosti na podeželju. Izboljšanje povezav med cestnim, železniškim, vodnim in zračnim prometom lahko poveča njihovo dostopnost za podeželska območja. Digitalne platforme bi bilo treba uporabljati tudi za ustvarjanje multimodalnih storitev obveščanja v realnem času, izdajanja vozovnic ali rezervacij, kar bi ljudem omogočilo, da z najbolj trajnostnim načinom prevoza zlahka dosežejo svoj končni cilj.
Vodilna pobuda: podeželske digitalne prihodnosti	2021	1. Digitalna povezljivost: odpravljanje vrzeli med podeželskimi in mestnimi območji ter omogočanje univerzalnega in cenovno ugodnega dostopa do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja, vključno s 5G. To bo doseženo z mobilizacijo naložb zasebnega sektorja z dopolnilnim javnim financiranjem iz nacionalnih in evropskih virov, zlasti iz mehanizma za okrevanje in odpornost, skladov ESI ter Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). 2. Digitalna tehnologija: digitalne inovacije in nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, rešitve interneta stvari in vozlišča za digitalne inovacije, ki prispevajo k razvoju podeželskih območij z izvajanjem ukrepov evropskega digitalnega desetletja. V podporo inovacijam in uvajanju digitalnih zmogljivosti bodo uporabljeni novi evropski programi, kot sta Obzorje Evropa in program za digitalno Evropo. 3. Ljudje („človeški kapital“): krepitev kompetenc, potrebnih za digitalno preobrazbo podeželskih območij, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi ter podjetništvom. K temu bodo prispevali Evropski socialni sklad plus, EKSRP in drugi evropski programi. 4. Merjenje napredka pri odpravljanju digitalne vrzeli med mestnimi in podeželskimi območji s preureditvijo obstoječih kazalnikov, zlasti iz indeksa digitalnega gospodarstva in družbe, v digitalni indeks podeželja.
Podpora uvajanju širokopasovnih povezav na podeželskih območjih.	2022	Kompetenčni uradi za širokopasovne povezave so kontaktne točke v državah članicah ali regijah. Zagotavljajo smernice in nasvete nosilcem projektov širokopasovnih povezav, vlagateljem in uporabnikom (lokalnim in regionalnim javnim organom, državljanom, operaterjem, podjetjem in vsem ustreznim deležnikom). Okrepljen podporni mehanizem bo podpiral mrežo kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave za izboljšanje uvajanja širokopasovnih povezav na podeželju in olajšanje naložb.
Nadaljnje spodbujanje digitalizacije kmetijskega sektorja s krepitvijo zmogljivosti (vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi), raziskavami in inovacijami ter predstavitvami, tudi na področjih interneta stvari, robotike in avtomatizacije ter upravljanja in uporabe velepodatkov.	2021	SKP in Obzorje Evropa bosta še naprej podpirala digitalizacijo kmetijstva, in sicer z ukrepi usposabljanja, svetovanja in inovacij v okviru SKP ter s financiranjem obsežnih pilotnih projektov v okviru programa Obzorje 2020 ter ukrepov na področju raziskav in inovacij v okviru programa Obzorje Evropa.
Poudarjanje povezav med mesti in podeželjem v novem okviru EU za mobilnost v mestih.	2021	Novi okvir EU za mobilnost v mestih bo vključeval posebne ukrepe za boljše vključevanje povezav med mesti, primestjem in podeželjem. To bo doseženo z nadaljnjim razvojem načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, pri katerih bo posebna pozornost namenjena boljši podpori povezljivosti med podeželskimi, primestnimi in metropolitanskimi/mestnimi območji. To bo izvedeno z varnimi in trajnostnimi možnostmi mobilnosti.
Izboljšanje dostopnosti podeželskih območij s strategijo za drone 2.0.	2022	Poleg praktičnih storitev (pregledi in meritve na terenu) lahko droni izboljšajo dostopnost na oddaljenih podeželskih območjih. Uporabljajo se lahko za dostavo majhnih proizvodov na podeželju (npr. majhnih paketov, predpisanih zdravil na domove pacientov, pošte, hrane, majhnih avtomobilskih delov itd.). Evropska komisija bo to upoštevala v svoji strategiji za drone 2.0.
Odporna podeželska območja
Vodilna pobuda: podpora podeželskim občinam pri energetskem prehodu in boju proti podnebnim spremembam	2022	(1) Oblikovanje delovnega postopka za podeželska območja v Konvenciji županov V okviru Konvencije županov bo vzpostavljen delovni postopek za podeželje za razširjanje najboljših praks in podporo podeželskim občinam pri dostopu do sredstev EU za podporo zelenemu prehodu. (2) Uporaba strukturnih sredstev za financiranje vala prenove Države članice, regije in lokalni organi bi morali še naprej izkoriščati priložnost financiranja naložb v okviru teritorialnih instrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP): celostnih teritorialnih naložb, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in pobude LEADER. (3) Obravnava podeželskih območij v novem evropskem Bauhausu  Tudi novi evropski Bauhaus, ki povezuje evropski zeleni dogovor z našimi življenjskimi prostori s prilagajanjem stavb in javnih prostorov, bo imel pomembno vlogo in se bo v zvezi s tem spodbujal.
Vodilna pobuda: Podnebni ukrepi na šotiščih z ogljičnim kmetijstvom	2021	Podeželska območja lahko postanejo pomembni akterji pri obravnavanju podnebnih sprememb in obnovi biotske raznovrstnosti. V ta namen bi bilo treba dodatno priznati zagotavljanje ekosistemskih storitev s strani kmetov in gozdarjev. Obnova, ponovna vzpostavitev in ohranjanje mokrišč in šotišč imajo na primer velik potencial v smislu koristi za podnebje, saj lahko takoj zagotovijo znatno zmanjšanje emisij na razmeroma majhnem območju, hkrati pa zagotovijo več dodatnih koristi, povezanih z upravljanjem voda in biotsko raznovrstnostjo. Ta prehod bi bil učinkovitejši s teritorialnim pristopom, zlasti na podeželskih območjih z obsežnimi šotišči. Te regije bi lahko imele koristi od podpore iz Sklada za pravični prehod. Pobude za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine bi lahko bile dodaten vir dohodka za kmete in gozdarje, ki bi bili nagrajeni za to sekvestracijo. Kot je določeno v strategiji „od vil do vilic“, bo nova pobuda EU za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine spodbujala ta novi poslovni model. SKP, kohezijska politika in program LIFE lahko zagotovijo podporo za razvoj pilotnih pobud za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine v svojih regijah. Zlasti pomembno bo zagotoviti močno svetovalno podporo kmetom in gozdarjem. Ta podpora je ključnega pomena za uspeh shem okoljskega upravljanja zemljišč, ki vključujejo kmetije vseh velikosti.
Vodilna pobuda: predlagana misija EU za zdravje tal in hrano.	2021	Cilj predlagane misije, ki se financira v okviru programa Obzorje Evropa, je izvajanje ambicioznega programa za raziskave in inovacije, ki se financira v okviru programa Obzorje Evropa, vključno z razvojem inovacij v „živih laboratorijih“, ki vključujejo deležnike, državljane, znanstvenike in druge akterje (npr. lokalne organe), ter svetilniki (kraji z zglednimi praksami), s ciljem izboljšanja zdravja tal in močnimi družbenimi razsežnostmi. Predlagana misija bi morala prispevati k reševanju izzivov v zvezi s tlemi na podeželskih območjih, pa tudi v urbanih okoljih, in sicer z vzpostavljanjem povezav med podeželskimi in mestnimi praksami. V njenem okviru bi se morale izvajati tudi dejavnosti vključevanja državljanov in prizadevanja za izboljšanje znanja o tleh. Poskusiti bi bilo treba doseči sinergije z misijo za zdrave oceane in vode v okviru programa Obzorje Evropa, ki si bo prizadevala za izboljšanje zdravja vodnih sistemov EU, zlasti za doseganje ničelnega onesnaževanja.
Vodilna pobuda: Socialna odpornost in ženske na podeželskih območjih.	2021	Ženskam bo zagotovljena podpora na področju podjetništva, udeležbe pri odločanju in naložb v storitve usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, kot sta predšolska vzgoja in varstvo, ter na področju storitev za starejše. Obstajajo lahko tudi možnosti za povečanje udeležbe žensk na trgu dela, zlasti v kmetijstvu, v okviru skupne kmetijske politike ali shem in podpore Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Komisija bo še naprej podpirala prizadevanja držav članic za izboljšanje razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti kakovostnih storitev izobraževanja in varstva za otroke, starejše in invalide na podeželskih območjih z naložbami iz Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa InvestEU in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Posebna pozornost bo namenjena tudi ljudem v ranljivem položaju.
Analiziranje prostorske mobilnosti na demografsko nazadujočih območjih v Evropi.	2021	Komisija bo analizirala dejavnike demografskega upadanja in zapostavljenih območij v Evropi ter preučila demografske, gospodarske in družbene učinke, učinke na trg dela in kulturne učinke mobilnosti med mesti in podeželjem na območjih, s katerih in na katera mobilnost poteka. Spodbujala bo razvoj podeželja, trajnostnost in socialno-ekonomsko enakost ter opredelila politična priporočila, osredotočena na vrnitev posameznikov v matični kraj.
Priprav študije o delovnih pogojih sezonskih delavcev v kmetijstvu.	2022	Komisija bo začela študijo o delovnih pogojih sezonskih delavcev v kmetijskem sektorju. Obravnavala bo splošno stanje njihovih delovnih pogojev v EU, pri čemer se bo osredotočila na opredelitev veljavnih pravil in predpisov.
Obravnavanje vključevanja in integracije oseb z migrantskim ozadjem na podeželskih območjih.	2022	Komisija bo v okviru izvajanja akcijskega načrta za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 preučila možnosti za vzpostavitev partnerstev na podeželju za spodbujanje vključevanja in integracije migrantov na podeželskih območjih.
Zagotovitev enakih možnosti za otroke na podeželju.	2021	Zagotoviti enake možnosti za otroke na podeželskih območjih z izvajanjem evropskega jamstva za otroke in otrokom v stiski zagotoviti brezplačen dostop do predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja in šolskih dejavnosti, vsaj en zdrav obrok na šolski dan, zdravstveno varstvo ter učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustreznih stanovanj.
Obravnavanje potreb invalidov na podeželskih območjih.	2021	Komisija bo z izvajanjem nove strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 v sodelovanju z državami članicami podprla izboljšanje dostopa do njihovih pravic na podeželskih območjih.
Uspešna podeželska območja
Vodilna pobuda: podjetništvo in socialna ekonomija na podeželskih območjih	2021	Vodilna pobuda spodbuja izmenjavo in podpiranje izkušenj na enotnem trgu za oživitev podeželskih območij s sodelovanjem, najboljšo prakso in izmenjavo znanja. Predlaga se vrsta ukrepov, ki bodo industriji, podjetnikom, malim in srednjim podjetjem ter organizacijam socialne ekonomije omogočili vrnitev na podeželska območja, njihovo preoblikovanje in uspeh na teh območjih: razvoj MSP na podeželskih območjih s spodbujanjem povezovanja v grozde, mreženja in sodelovanja v okviru programa za enotni trg, programa COSME in evropske podjetniške mreže; spodbujanje poslovnih modelov socialne ekonomije na podeželskih območjih z evropskim akcijskim načrtom za socialno ekonomijo; spodbujanje maloprodajnih in lokalnih dobavnih verig na podeželskih območjih, na primer z izboljšanjem vmesnika med lokalnimi proizvajalci in maloprodajo ter oblikovanjem lokalnih prehranskih središč; ustvarjanje in podpiranje inovativnih okolij na podeželskih območjih z izobraževanjem in opolnomočenjem bodočih podjetnikov za razvoj družbenih ali poslovnih modelov in rešitev, ki bi zadovoljili potrebe lokalnih skupnosti, s pomočjo, strokovnim znanjem in storitvami skupnosti znanja in inovacij EIT.
Nadaljnje spodbujanje držav članic, naj povečajo možnosti izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih v okviru okrepljenega jamstva za mlade in evropskega izobraževalnega prostora.	2021	Okrepljeno jamstvo za mlade je zaveza vseh držav članic EU, da bodo vsem mladim pod 30 let zagotovile kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. V okviru te zaveze bi morale države članice obravnavati potrebe mladih na podeželskih in oddaljenih območjih. Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju delovnih mest in drugih priložnosti. Komisija spremlja izvajanje okrepljenega jamstva za mlade, vključno z napredkom v položaju mladih na podeželskih območjih. Sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 opisuje vizijo Komisije in predvideva pomembno pobudo za spodbujanje kakovosti in vključevalnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bo vplivala na podeželska in oddaljena območja.
Spodbujanje razvoja trajnostnega biogospodarstva, tudi v okviru strategije EU za gozdove in pobude za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine.	2021	Komisija bo predlagala novo strategijo EU za gozdove s številnimi ukrepi, med drugim za posaditev 3 milijard dreves do leta 2030. To bo zagotovilo priložnosti za delovna mesta in rast prek dejavnosti obnove gozdov, podprlo kmete in podeželske skupnosti pri prilagajanju na podnebne spremembe, zaščitilo njihove pridelke pred pogostejšimi neugodnimi vremenskimi pojavi (poplave, suše, vročinski valovi itd.) in diverzificiralo njihove prihodke. Spodbujala se bo tudi mreža podeželskih območij in občin, v katerih prevladujejo gozdovi, da bi se beseda dala gozdnim podeželskim območjem, zagotovila njihova zastopanost v ključnih pobudah in olajšale posebne ocene realnosti in potreb gozdnih območij po vsej EU.
Poudarjanje vloge organizacij proizvajalcev pri razvoju podeželja in okrepitev skupine proizvajalcev geografskih označb.	2022	Organizacije proizvajalcev lahko okrepijo socialno strukturo na podeželskih območjih, tako da svojim članom ponudijo občutek pripadnosti ter povečajo raven socialnega kapitala in zaupanja v skupnostih, v katerih imajo sedež. Prispevajo lahko k izboljšanju življenjskega standarda na podeželskih območjih z zagotavljanjem delovnih mest in sredstev za preživljanje. Organizacije proizvajalcev ne le neposredno zaposlujejo ljudi; prav tako posredno pomagajo proizvajalcem, da se preživljajo s kmetovanjem, Komisija bo na prihodnjih dogodkih obravnavala vlogo organizacij proizvajalcev in njihov prispevek k razvoju podeželja, da bi izpostavila njihov prispevek in mu zagotovila prepoznavnost. Komisija bo tudi okrepila vlogo skupin proizvajalcev geografskih označb z dodatnimi orodji za nadaljnjo krepitev njihovega položaja v verigi preskrbe s hrano, da se zagotovi pošten donos za njihove proizvode.
Izvajanje akcijskega načrta za podeželje in upravljanje
Uporaba preverjanja učinkov ukrepanja na podeželje zlasti za glavne zakonodajne predloge Komisije, ki vplivajo na podeželska območja.	2022	Mehanizem za oceno učinka glavne zakonodaje in pobud na podeželska območja.
Vzpostavitev opazovalne skupine za podeželje za združevanje vseh podatkov o podeželskih območjih, ki jih je zbrala Komisija, vključno z uradnimi statističnimi podatki.	2022	Opazovalna skupina bo vzpostavljena s pomočjo raziskovalne skupine Evropske komisije in bo zadolžena za izboljšanje in centralizacijo zbiranja in analiziranja podatkov posebej za podeželska območja, v sinergiji in dopolnjevanju z obstoječimi ustreznimi pobudami, kot sta center znanja za teritorialne politike in center znanja za migracije in demografijo, ter spremljanje in zbiranje podatkov v okviru različnih instrumentov akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic. Opazovalna skupina bo podpirala tudi razširjanje podatkov o podeželskih območjih.
Povečanje razpoložljivosti statističnih podatkov o podeželskih območjih z: (1) dajanjem na voljo novih podrobnih podatkov, zbranih v okviru popisov prebivalstva in stanovanj v EU za leto 2021, ki se razširjajo prek statističnega atlasa popisa prebivalstva za leto 2021; (2) nadaljnjim povečanjem razpoložljivosti in kakovosti uradnih statističnih podatkov o podeželskih območjih s posodobitvijo pravnega okvira za demografsko statistiko; (3) razvijanjem vseevropskih geoprostorskih naborov podatkov; (4) vključevanjem stopnje urbanizacije.	2021	Komisija si bo še naprej prizadevala za okrepitev zbiranja in zagotavljanja statističnih podatkov o podeželskih območjih. (1) Medtem ko se bodo objave demografske statistike na ravni NUTS3 v skladu z Uredbo (ES) št. 1260/2013 nadaljevale, bosta popisa prebivalstva in stanovanj za leto 2021 zagotovila podrobne regionalne informacije, vključno z zbiranjem georeferenciranih podatkov o prebivalstvu na kvadratni mreži 1 km od vseh držav članic, kar se bo zgodilo prvič. (2) Komisija bo v pričakovanju rezultatov potekajočega vrednotenja in ocene učinka evropske statistike o prebivalstvu predlagala novo okvirno uredbo, ki bo vključevala popis, demografijo in statistiko o migracijah ter razširila zahteve glede podatkov na geografske podrobnosti, da bi izboljšala rezultat statističnih podatkov, pomembnih za podeželska območja. (3) Evropska komisija bo vzpostavila usklajen pristop k uporabi geoprostorskih informacijskih sistemov, razvila vseevropske geoprostorske nabore podatkov (na primer o javnem prevozu, izobraževanju, zdravstvenem varstvu itd.) in omogočila pripravo bolj georeferenciranih statističnih podatkov in s tem povezanih kazalnikov (kot je dostopnost šol, bolnišnic itd.).
Delo v zvezi z opredelitvijo funkcionalnih podeželskih območij.	2022	Evropska komisija bo nadaljevala razpravo z deležniki, da bi opredelila funkcionalna podeželska območja.
Predlaganje pakta za podeželje nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom, ki se zavežejo, da bodo obravnavali posebne potrebe podeželskih območij.	2021	Nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom ter deležnikom se predlaga pakt za podeželje. Cilj tega pakta bo obravnavati neizpolnjene potrebe podeželja, zlasti s poudarkom na oddaljenih in redko poseljenih območjih, ki so pogosto najbolj prizadeta.
Objava nabora orodij za kombinaciji sredstev EU za oživitev podeželskih območij.	2022	Vodnik z operativnimi in praktičnimi rešitvami za deležnike na podeželju, da bi v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo skladi EU po letu 2020. Zagotovil bo tudi praktične primere inovativnih naložb, ki združujejo vire financiranja in zagotavljajo večjo vrednost podpore. Predvidene so povezave z metodološko podporo celostnim teritorialnim strategijam v okviru kohezijske politike.